358
Zdravilske reči.
Kako merzlico (zimico) pregnati.
Prosim ljube „Novice", naj povejo Slovencom pomoč zoper merzlieo, ktere se naši hrabri bratje Rusje poslužu-jejo, ki jim je domača, sploh znana, in stara kakor je star velikanski narod ruski.
Ce je namreč kdo med njimi merzličen, si s kako rečjo roke nad komolcom (Oberarm) in noge nad kolenom (Oberschenkel) nekoliko preveže pred vsakim napadkom, ki, kakor je vsakemu znano, obstoji iz mraza, vročine in potu, in jih pusti tako dolgo prevezane, da ga mraz in vročina mine, in se potiti začne. Nekteri si samo roke pre-vežejo, drugi samo noge, še drugi eno roko in eno nogo, in sopet drugi obe roki in nogi, kakor je komu drago. Se ve, da prevez ni in ne sme biti ter da, ampak takošna, da se lahko brez vse bolečine terpi in da samo v poverhnih kervnih žilah tek kervi zapre. Za to rabo je najboljši kos povoja,  s kterim ee   otroci vseh slovanskih staršev —  pač
359
brez potrebe in uma! — povijajo; v sili je tudi vsaka dosti dolga in široka capa dobra. — Tudi na Francozkem in Angležkem je ta pomoč domača in že precej stara. Angležki zdravnik Juri Kellie je že pri oblegovanji terdnjave Wil-lemstad 1793 dosti merzličnih vojakov brez vseh apotekar-skih zdravil tako ozdravil, da jim je roke in noge preve-zaval, in zdravnika Veitch in Wallich sta s;a z velikim uspehom posnemala. Tudi današnje dni so nekteri zdravniki to pomoč zopet poskušali in jo priporočajo, na priliko, de Brauw, H. J. Broers 1858, van Svvieten in prof. Chladnv, ki je sam na sebi to pomoč skušal.
Naj se tedaj nobeden ne smeja takemu ozdravljanju! Saj zdravniki sami vemo, da včasih merzličnemu cela lekarna (apoteka) ne pomaga, in da bolniki potem skušajo vsake baze domačih zdravil.
Ker že od merzlice govorim, naj povem še eno pomoč zoper njo, ki je pervi zlo enaka, in ktero sem v Ver o ni skušati vidil, kjer sem bolnikov vsake baze obilo imel, in med njimi tudi černo-marogastega sedmo°:raškega cigana, ki ga je vsaki dan merzlica kaj hudo digljala in je reveža tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo; tudi nobena jed mu ni dišala več, — še celo fajfe se mu ni ljubilo strebiti in žlindro povžiti, ki je sicer zdravemu največja slast bila; apotekarskih zdravil mu nisem mogel nobenih ponuditi; bal se jih je kot vrag križa. In ozdravel je naš cigan v 14 dnevih popolnoma brez vseh apotekarskih zdravil. Zdravil se je po cigansko, kakor se nek cigani po Sedmograškem, po Vlahii in po Ogerskem zdravijo. Ko ga je namreč začel mraz tresti, je šel na vert, se je po tleh na trebuh vlegel, njegov prijatel tudi cigan, je pa prav pridno po njem gori pa doli, od nog do glave bos teptal, tako dolgo, da sta se oba, bolnik, še bolj pa zdravnik močno spotila. In tako je ljudoljubi gospod zdravnik svojega bolnega prijatla vsaki dan od enajstih do dvanajstih zdravil, dokler ga je res ozdravil. — Jez sem to zdravljenje kaj rad gledal. Kdor mi morebiti ne verjame, uaj sam skusi in se da dobro zmendrati; saj ga to ne bo nič koštalo; k večjemu mu zna tak gospod duhtar, če je pretežak, — kako rebro, nogo ali roko zlomiti!
Drugikrat kaj drugega ljube ;,Novice".   Z Bogom. VT Komendi.                                   Dr. Janez Podliščekov.