MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urgdniitvo la uprava: »Urtbar, Oospamk« «1,11/ Talalaa uredništva 3440, uprav« 3468 l*h«ja razan nad«l]a lp praznikov vaak dan ah M. uri t Valja maaečna prajaman v upravi aH pa po*tJ t« Oln, doatavljan aa dam 19 01« / Oglasi p« aanlku / Oglas« aprajama tudi oglasni addelak -Jutra" v Uuhllaal r Poštni Cakovni raeun it 11.400 JUTRA Zmede grške notranje politike PO RAZPUSTU PARLAMENTA IN RAZPISU VOLITEV. Politične strasti, zlasti partizanske, so .e na Balkanu vedno zelc močne in razgibane in so nemalokdaj prehajale v bo-estno razdraženost vladeželjnih posameznikov, klik in strank. O tem nam prišla že stara in srednjeveška zgodovina 1Zza^ časov starih Helenov, Bizanta in ftlniih slovanskih državnih tvorb, o tem nam pa govori tudi novejša in najnovej-doba. Zato je docela razumljivo, da tudi sedanja svetovna gospodarska kri-?a, k| se na Balkanu čuti še dosti bolj »akor drugod po Evropi, ni ostala brez Kvarnih uplivov na notranjo politiko balkanskih držav. Strankarske strasti so podale še bolj ostre in razdražene, kar j]am kažejo posebno dogodki v Romuni-«. Bolgariji in pred vsem v Grčiji. In jfi°rda ni niti golo naključje, da so preživele vse te tri balkanske države sko-rfl istočasno težke vladne krize, h kate-ri>n moremo — dasi je drugačne narave prišteti kot četrto še albansko. Najtežje in najusodnejše se razvijajo Politični dogodki še v Grčiji, ki je po Prirodi tal nafsiromašnejša in po prise-btvi maloazijskih beguncev prenapolnjena s socialnimi težavami in vprašanji. To Klanje je povzročilo že lani velike politične zapletljaje in bila je resna nevarnost. da bo država zagorela v plamenih Evolucije. To se sicer ni zgodilo, a pri bdečih državnozborskih volitvah je ^endarle zmagala dotedanja opozicija s caldarisom na čelu. Položaj, ki je bastal s to zmago, je bil zlasti mučen za Ustanovitelja republike Venizelosa in mžavnega predsednika Z a i m i s a. kajti Laldaris .in njegova stranka sto!ita na Programu načelnega monarhizma. Nova PJir'amentarna večina .ie morala zato naj-Prej priseči na republikansko ustavo, Preden je Caldaris mo?el dobiti mandat za sestavo svoje vlade. Mimo tega so ^nimis in generali zahtevali nacionalno Koncentracijo, v kateri bi bile zastopane ^se stranke, zlasti pa Venizelos. Sredi teh velikih napetosti, ko je svet pričakoval vse movoče, je na nrisnel* <7 Aten nenavadna vest o »sklenitvi narodne slo-8®«. Proglasu se je nekakšen straukar- t T0la'-rii’ 80 se vsi medstran* sarsk' boji in z dnevnega reda je morala zginiti tudi vsaka borba za ali proti republiki. Ta »narodna sloga« je pa bila silno Kratkotrajna (kakor na Balkanu sploh nobena stvar ne more trajati dolgo). Se- stavi prve vlade so sledile neprestane krize. Venizelos, najstarejši in najspret-nejši grški politik, je poizkusil vse, da bi izpodnesel tla Caldarisu, zlasti pa, da bi oslabil njegovo politično fronto z odtegnitvijo nekaterih manjših parlamentarnih frakcij, kar se mu }e naposled tudi posrečilo. Posledica je bila zadraja vladna kriza, kateri je sledil kabinet Venizelos. Caldaris se je zaradi tega pripravljal na ostro parlamentarno borbo, a započeti je ni več mogel. Venlzelosova vlada je, ne da bi bila prej sploh stopila pred parlament, izposlovala od predsednika republike Zaimisa in od senata razpust parlamenta! Po grški republikanski ustavi more namreč senat s svojim večinskim sklepom razpustiti poslansko zbu. jco in določiti nove volitve, ki jih razpiše odnosno podpiše predsednik republike, V sedanjem senatu so pa v večini republikanci in pristaši Venizelosa. S to solucijo grška notranjepolitična kriza seveda še zdavnaj ni rešena, Caldaris je napovedal takoj po razpustu nai-ostrejši boj Venizelosovj vladi, pa tudi sploh republikancem in republiki. Na svojo izjavo o priznanju republike pred sestavo svoje vlade Caldaris sedaj pač ni več vezan in ima v tem oziru docela proste roke, Obenem je pa cela vrsta poslancev pripravila tudi predlog, po kateri naj se predsednik republike obtoži pred najvišjim sodiščem v Atenah, kršitve ustave, ki jo je zagrešil z razpustom parlamenta nred sklicanem In predstavitvijo nove Venizelosove vlade. Monarhistična opozicija pa se ne pripravlja samo na volilno borbo, v kateri se zanaša zlasti na kmečke volilee, ki po bistvu niso republikanci, ampak vrozi, če bo treba, tudi z ilegalnimi sredstvi. Po vsetti tem bi mogle dozoreti grške notranje razmere do nevarnih dogodkov, zlasti še. ker ima močno besedo tudi vojaštvo, ki je po večini itak za diktaturo in snloh proti Parlamentarizmu, tako monarhističnemu Caldarisovemu kakor republikanskemu Venizelosovemu. Nasprotno pa se tudi republikanski parlamentaristi dobro zavedajo vseh nevarnosti z leve in desne 'n bodo zato šli v voUlnl bol v skupni 'rontl, Nove volitve bodo naibrže 5. marca, in do takrat se bo sedanla neiasna situacija najbrle že toliko razčistila, da bo i»r ,ge presoditi, če se bodo stvari mogle razviti normalno, ali bo neizbežna več’a katastrofa. Dobava ročnih granat Madžarski Možnost nove krize v Franciji Finančni minister cheron bo VPRAŠANJE PARIZ. 25. januarja. Po frakcijski seij radikalnih socialistov se je n« proračunski sejj nrvič zgodilo, da ie Her* Kotova skunlna v finančnem odboru zbornice odrekla socialističnim pred-iotro,*n vsako nodnoro. Po uvodnem "errlotovem govorm ki se Ju nanašal Jia politične nevarnosti sedanlena položaj, so radikalni socialisti odklonili celo vrsto sort»i5,:*»čnlh nredlouov m sicer: goeflnts^acjio socialnega zn* varovanja, uvedbo petrolejskega monopola, n^aiino črt“nJe proračuna volnene ministrstva, črtani« kreditov *a vpoklicani« rezervistov na orožne vaie In končno še no socialistih zahtevano črtfrie kredita za končno iz^oto vltev velike oklonne križarke »Dun-cero. dne t 1053. 'zrvrv. ur v zimskem caru ... BEŽNA SLIKA Z IZLETA NA »VZHODNI TRIGLAV« primitiven smučar, Bočan, ki je drsel Ce ga gledaš takole od spodaj, ko je napol ali celo ves zastrt v megleno morje in brije veter zunaj okrog voglov ter se tiščiš celo tople peči, se ti pač neverjetno zdi, ko pripovedujejo, kako lepo je sedaj na gorah. Tudi na Boču. Brrr...! ■ Ko je bila zadnjič v dolini nevarna poledica, da si moral paziti na vsak korak, ie bila pot na Boč udobna in prav nič nevarna, kot bi nemara kdo mislil. Lepo Pa je bilo tako, da si se moral ob vsakem koraku ustaviti, da si se naužil zim-skeia. čara, ki ga razkazuje lahkopristop-na gora v času svojega zimskega odbora. Nepopisno uživaš v zasneženem *aiu v lepem solnčnem dnevu, prerojen Prepojen od svežega zimskega zraka. J solncu se odražajo težko zasnežena Pfevesa, kot bi bila stkana iz samih kristalov in dragocenih biserov. Kamorkoli Se ozreš, povsod naravna očarujoča slika... Tak je svet tu zgoraj, ko v dolini še ni preveč snega. Na najlepšo sliko naletiš po kaki snežni nevihti, ali pa tedaj, ko se megla polagoma dvigne, ko je še Vse drevje na debelo zavito v ivje. Ko Posije, soince, se ti zdi, da si v pravem Pravcatem zimskem raju. Slikovit je 5°zd do Miklavža, mogoča pa je v takih “Peh hoja tudi do stolpa, ki se ves »steklen« sveti, v solncu in snegu. Nepozaben ^i ie ostal tak izlet iz predlanske zi-*ne, na dan Treh kraljev, ko je bil tudi k stolpa na vse strani sijajen razgled. Pa tudi, če je v dolini malo več snega [kot n. pr. zdaj), se ti ni treba ustrašiti "oje na Boč; zlasti do Miklavža. Nekaj Prijetnega te dirne, ko drsaš po belem *Polju« in dvigaš snežni prah okrog sebe. v takih d«eh je posebno pripravna Pot mimo žage, medtem ko drugače za-vjieš navkreber kar pri Savskega gostilni. Res je tokrat pot malo utrudljivejša in počasnejša, pa bo apetit zgoraj dvo-ien. Sicer je pa vedno že kolikortoliko dojena, saj predvsem domačini sleherni dan obiskujejo zadnje čase tako popularno postojanko. : Ko se vzpenjaš po hribu, se samoob-*e.bi umevno, večkrat ozreš naokoli, in skozi golo, pobeljeno, v solncu lesketajoče se drevje se ti odkriva vedno bolj iti bolj črnobela pokrajina v daljavi, dolgčas ti kratijo redke ptičke, veseleč soinCa in božje narave. Tudi sledovi živali: zajcev, srnadi, divjih svinj itd. te Zanimajo. Da, divjih svinj so že precej 'Pokončali v tem času naši lovci. Ko sem Premišljeval, kal bi bilo, če bi zdajci pri-drsala taka mrcina nasproti, se pripod; navzdol z vso silo nekaj črnega! Kakor bi me strela zadela, sem prestrašen obstal in nič koliko mi je bilo srce..., no -Pa brez vzroka, ker ta pošast je bil te Jože Kostanjevec: Svčtnik Grozdnik ; Sodni svetnik Grozdnik se je popoldne Sprehajal po mestu. Dolgo že ni bil zunaj, bolezen ga ie bila priklenila na posteljo in ga mučila že cete tedne. Nihče Pi prihajal k njemu med tem časom razen stare in bolehne žene. Prijatelji in nekdanji tovariši so se ga izogibali zaradi njegove sitnosti že prej, koliko bolj Pa sedaj, ko je postal še sitnejšj in ne-znosnejŠi. Otrok ni imel razen hčere, ki Pa je bila že omožena v oddaljenem mestu z nekim profesorjem. Tako je bil to- Tej popolnoma zapuščen in v tej osamelosti je morala žena prenašati marsikatere očitke, ki so jo mučili podnevi 111 Ponoči. Kaj še je godilo v tem času po mestu, o teni ril imel ne duha ne sluha, kaj se je godilo v tujini, še manj, Ker so mu bdi časniki zoperni. Nazadnje je vendar okreval. Začel je Počasi vstajati in danes se je prvič izpre-bajal po mestu. Nu, kako se je vse izpre-bienilo! Sami neznani obrazi, nikjer starega znanca. \ Povsod neznan šum, poseben vonj, ki ga prej mesto ni poznalo. Gostilne in vinotoči natlačeni, ogli ob Prometnejših ulicah s samimi bledimi obrazi olišpani. Svetnik je stopal počasi iz ulice v ulico, nastopil nazadnje pot okoli mesta in čudne misli so vrele po njegovi glavi Opiral se je ob palico, udaril včasi z njo Po kat^-mu na c<»«ti nit ctehlp v drevoredu in videti je bila da ni popolnoma z dilcami kot satan po strmi in ozki poti v Poljčane — po moko in sol. (Ko sem fanta nazaj grede srečal brez smuči, je dejal, da jih je pustil spodaj, ker da si bo po potrebi spet nove napravil.) Sam ne veš kdaj, pa si že pri Miklavžu. Kakor te zadivi spomladi njega zelena planjava, tako si zdaj komaj napaseš oči na čisti belini, ki se v njej odseva soince kot na morski gladini. V zakurjeni restavraciji se okrepčaš. Za mal denar dobiš vsega, 63 nimaš takega že seboj. Svoj čas je tukajšnje Planinsko društvo nameravalo prirediti tu zgoraj smučarski tečaj za začetnike. Zdi se, da bi bile te obširne bele planjave za to precej pripravne. Res je, da ni zgoraj prenočišč za tečajnike, pa teh niti treba ni, ker je iz Poljčan do Miklavža (do terena) komaj uro hoda, kar je za vnete smučarje gotovo malenkost. Je tako tudi cenejše. Ce ti je do užitka, izberi si tedaj še pozimi prikladen dan za pohod na »vzhodni Triglav«, da ga spoznaš tudi v njegovem zimskem oblačilu! Ne pozabi pa vzeti seboj fotografskega aparata, v katerega boš lahko vjel prav mriogo lepih posnetkov. Ivan Kovič. Sokolstvo SEJA ŽUPNE UPRAVE. Seja župne uprave, ki je bila napovedana za drevi, ie iz tehničnih razlogov preložena na četrtek 36. t. m. in bo ob 19. uri v župni pisarni v Narodnem domu. — Zdravo! Odločen protest studenškega Sokola proti napadu pastirskega lista. Po sklepu občnega zhora je bil pretekli ponedeljek zvečer članski sestanek studenškega Sokola, na katerem ie bil pj-ečitan pastirski list, v katerem jugoslovanski škofje na nečuven način napadajo sokolsko organizacijo. Sestanek, ki se ga je članstvo polnoštevilno udeležilo, je bil zaključen s tole resolucijo: »Vciai je nekaj svetega, vsak naj jo nosi v svojem srcu in se naj ravna po njej, ne pa da išče na njen račun osebnih koristi. Tisti,, ki so nekdaj blagoslavljali bojne zastave, ki so šle v boj proti krščanskim vernikom, tisti zasmehujejo in blatijo sedaj sokolske zastave, ki so simbol sloge med slovanskimi narodi. Sokoli! Bodimo zvesti svoji vzvišeni ideji in delajmo s podvojeno silo ter energično in odločno odklanjajmo vsak neupravičen napad. Slava velikemu Tyr-šu!« - Akademija Sokola Maribor II. Po rednem občnem zboru prejšnjo nedeljo je priredilo Sokolsko društvo Maribor II. (Pobrežje) telovadno akademijo, ki je obsegala deset telovadnih točk. Nastopili so vsi oddelki in pokazali ptri nastopu lepo pripravljenost. Prva je nastopila deca s prostimi igricami s petjem. Ženska deca je prikazala »trojko«, rusko pošto. Nato so nastopile članice ob ritmu gonga z elementi gimnastike, ki so bili sistematično zbrani. S primernimi, ne pretežkimi vajami je nastopila , moška deca lepo in skladno. Nastop naraščajnic je bil zelo efekten in so morale svojo točko celo ponavljati. Člani na bradlji so. pokazali sistematično vežbo. Popolnoma izvežbami so nastopili naraščajniki. Estetično naj-dovršnejše so bile vaje članic in naraščaj- zadovoljen s svojim prvim izprehodom, ki je. tako hrepenel, po njem. Nekaj mu je zapiralo sapo, nekaj težkega je težalo v vzduhu in iz nj.ega pritiskalo na njegove prsi. Pridrsal je do gledališča. Čudno tuje, oguljeno se mu je videlo. Na oglu se mu približa mlad človek in molče iztegne desnico proti njemu. Svetnik dvigne glavo. Nasproti mu gleda bled, izsesan obraz in iz njega šušica. ki mu je stisnila rame in izplahnila ozka prsa. Svetnik obstane: »Tako mlad, pa beračiš, kaj je s teboj?« Oni umakne desnico ip gleda v tla. »Mi ne odgovoriš?« »Vprašujočim nimam kaj odgovarjati«, govori • dovolj glasno- njegov zabuhli obraz in vpijejo izpite oči. Svetnik nekoliko pomisli. »Ali sj sam?« vpraša čez nekoliko časa. »Tukaj sam.« »Ne vprašam tega,« »Žena z otrokoma doma.« »Znan mi je tvoj 'obraz; nekje sem ga že videl. Pelji me v tvoje stanovanje, ako hočeš.« ... , Počasi stopata dalje. Svetnik udriha s palico po deblih ob gledališkem parku in misli in misli. Tujec, leze vedno bolj skupaj, z vsakim korakom je neznatnej-ši. Kakor bi hotel zlesti v zemljo in se zariti v njo, . m .' Pred nan d 'zmdlo •; -j 'mestno Ur še ustavita. l?o polžkih, umazanih in nic, ki so v senčni sliki predstavljale pomlad in poletje. Ples cigank je dosegel na odru neprimerno večji efekt kot pri letnem nastopu. Akademijo je zaključila de-vetorica članov s slikovitimi vajami. Sokol Maribor II., je pokazal s svojim nastopom moralen in tehničen napredek. Smučarski praznik studenškega Sokola. Preteklo nedeljo je smuški odsek studenškega Sokola priredil prvo društveno tekmo na približno 13 km dolgi progi, ki je vodila od Ruške koče mimo Mariborske, Pohorskega doma. Razglednega stolpa in Bolfenka do Glažute. Bila je dobro markirana, a pa nekaterih mestih zelo težavna. Vodstvo tekme je bilo v rokah br. Mirka Žerjava, in so bili doseženi lepi rezultati, čeprav.so nekateri bratje prvič startali. V lepem času 0,54.35 se je plasiral na prvo mesto br. Anton Berlek. Za njim so dospeli na cilj br. Franjo Vilecv času O 57.07, brata Drago Kovačič in Rudolf Knechtl v času 1.02.08, br. Evgen Lapornik v času 1.02.09, br. Lojze Ferš v času 1.02.55, br. Zupan' v času 1.4.19, br. Ciril Hočevar v času 1.9.11 in br. Drago Letnik v času 1.18.59. — Na predvečer je bila svečana otvoritev društvene sobe na Glažuti. Ob tej priliki je pozdravil smu-čarje-Sokole br. Hočevar v imenu konzorcija »Glažuta« in jim želel dober po-čutek pod novo streho in mnogo uspehov. Članski sestanek Sokola Maribor III. bo drevi ob 20. uri v krčevinski šoli. Dnevni red; priprava za redni občni zbor, čitanje pastirskega lista in razno-ternosti. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen! — Zdravo! Dramski odsek Sokola Studenci uprizori .4. in 5. februarja v dvorani Sokolskega doma znano Golarjevo komedijo »Dve nevesti*. Režira br. Mlakar, nastopi pa ves studenški ansambl. Kdor se želi do srce nasmejati, naj pride! *no«n!ntaite s« Ali se vail &»s§e s»» fconleafl? To je neprijeten pojav, ki ka.Se, da so lasje izsuSsni ter da se cepijo in sekajo zaradi kotiranja ati P3; zaradi, čiščenja. z neprimernimi sredstvi. Negujte take lase redno s »Črno glavo«, po umivanju pa jin temeljito izpirajte s Prl^f; nim sredstvom »Haargianz, pa bodo laaje postili spet prožni in zdravi. To boste sami opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondulirate. »Črna glava« s sred- stvom »Haarglanz« in očali proti peni je na razpolago v treh vrstah: za svetle, temne lase m za »eztrablond«. ** ? Soort I. Slovenski športni klub Maribor, zimskošportni odsek. Drevi ob pol 21. uri bo v kavarni »Astoriji« važna seja od-sekovega odbora. Prosim gg. odbornike, da se te seje sigurno udeleže! Na seji bo določen skupni izlet za nedeljo 29. t. m., ne kar se že danes opozarja članstvo, da še ga sigurno udeleži, ker je za članstvo obvezen. Natančen program izleta objavimo jutri v časnikih in klubovi omarici. — Načelnik. ____ vlažpih stopnicah vodi tujec svetnika navzdol do nizkih, začrnelih vrat. Iz vseh kotov diši PO plesnjivosti, po pokvarjenih živilih, po kislem. Svetniku se ustavi noga, tesnoba mu leže na prsi. »Kaj namerjaš, Čemu me pelješ v klet? Ako misliš kaj hudega, vedi, da imam samokres pri roki«, de svetnik. Tujec se prisiljeno nasmehne: »Res ne vzbuja posebnega zaupanja moje stanovanje.« In odpahne duri, da zaškripljejo. V poltemi se svetnik počasi razgleda. Kri mu zaledeni v žilah, oči se izbulijo. Na kupu slame v kotu se nekaj giblje, dvoje, troje živih bitij. »To je moja žena in oba otroka«, opomni tujec. »Ponudil bi, vam stol, da sedete, pa ga nimam in vem, da bi tudi ne sedli, Žena, leži že tri mesece, jetična je. Pa bi morda še kdaj vstala..,« »Ne pravite mi, vidim sam, kaj jim je«, odgovori svetnik. »Pojdiva na zrak, tem govoriva dalje.« . Obme se, neznosen mu je pogled, v želodcu se mu dviga. Težko se oddahne gori nad stopnicami. »Pripovedujte... na kratko .. kako ste prišli takp daleč...?« Tujec začne naglo in v'presekanih sunkih: Bilo je drugače'še pred nedavnim časom. Ko sem se prčd štirimi leti poročil, se mi je smejala bodočnost še vsa vesela nasproti. Moje roke so bile krepke, moja vera v življenje neomajna: Znal'sem-de-1 latLza dva, za tri, ako treba. Ni bila ste R epin je slikal brez čopiča Števni ruski slikar lija Rjepiu, ki je preživel zadnje dni svojega življenja na Finskem, kjer je dovršil še nekaj znamenitih del, je bil mož, ki v svojem delu ni našel miru in zadovoljstva. Eden njegovih prijateljev je objavil zdaj nekaj znamenitih. spominov na slavnega umetnika. V njih omenja tudi Rjepinovo metoido slikanja. V nasprotju z drugimi slavnimi umetniki je znal Rjepin istočasno slikati več velikih slik. Ko se mu je utrudila desna roka, je vzel čopič v levo in je prav . tako spretno slikal tudi z levico. Ko mn je pa bilo 70 let in so mu zdravniki svetovali, naj privošči svojini rokam zasluženi počitek, so mu prijatelji čopič skrili Toda Rjepin je skrivaj še vedno slikal brez čopiča. Pomagal si je z ustnikom, vžigalico ali robom vizitke. Rjepinov prijatelj piše o slavnem ruskem slikarju, kako je neštetokrat iz-preminjal kompozicije in detajle svojihi slik. Svojo znamenito sliko »Puškin na bregu Neve« je slikal celih 20 let, toda s kakšnimi izpremembami! Nekoč je naslikal Puškina ob solnčnem vzhodu, drugič ob solnčnem zahodu, zdaj je gledat Puškin na desno, zdaj na levo. Leta 1927S ie Rjepinov prijatelj zopet videl to site ko, pa zopet je bila drugačna. Pri zadnji kompoziciji je Rjepin ostal in jo slikal do svoje smrti. V Rjepinovn zapuščini so našli tudi album s portreti nekaterih ruskih pesnikov in satirično risbo delavca, ki pelje v samokolnici cesarja Viljema. Te risbe so ostale do Rjepinove smrti neznane. cer velika moja služba, prihraniti se ni dalo ob njej ničesar, ali izhajalo se je pošteno. Kdo bi si bil mislil, da se izpre-meni tako hitro? Cez noč je zavladala brezposelnost, odpovedali so mi službo, sedaj tavam okoli brez dela kakor brezumen. Zaman iščem dela, povsod jih je preveč, ki delajo napol zastonj. Nikjer najmanjšega zaslužka. Od gladu in mraza je zbolela žena. umira z otrokoma vred.« Umolknil je in gtedal v tla, ustnice so se mu tresle od razburjenosti, roke od gladu in pomanjkanja. »Nisem vajen beračiti, gospod«, je iz-pregovoril vnovič in nekaj grozno bo* lestnega in obupanega je bilo v tem glasu. Svetnik se je nervozno premikal, prestopal z noge na nogo in vlekel svoje osivele brke kakor bi jih hotel izpuliti. Nato je segel v žep. »Nate, za sedaj to... za danes... za nocoj... preskrbite si drv in tople hrane; jutri me čakajte ob tem času na tem mestu. Nič se ne zahvaljujte!« Odšel je počasi in temno je bilo pred njegovimi očmi. r Tujcu so se razširile oči, zašibilo se mu je koleno, ni vedel, ali bi se smejal ali jokal, čutil je nepopisno hvaležnost v svojem srcu in vzkliknil je- iz dna duše: »Še so dobri ljudje na svetu... samo da bi iie bilo tako težko človeku, ki mora ! sprejemati dobrote.« VRtot ? T Mariborski »VETERNIK* V M a r i b' o r n, dne 25. T. 1933. Radfsfav Rudmn Rod na r (Porast; »Z menoj poidete,« je dejal jasno in odločno. »Oba poideta, vi in Marička. Prodali bomo bajto in teh pet pedi zemlje, pobrali svoje stvari in šli. Tam daleč ?» obronki kraških goličav si bomo zgradili qov dom, dom novih Blažonovih, delavcev in borcev in ne več ka-menarjev in samotarjev.« Bridko se je nasmehnil starec sinovim besedam in v trenutku je doumel, kako silna je razdalja, ki ju loči. »Zakaj se smejete, oče?« se je začudil France. »Zato, kar sem spoznal, da nisi moi sin,« je dejal starec. »Vsi moji predniki so imeli sinove, samo jaz gia oiiimiEim.« »Čigav sem tedaj?« je vprašal France. »Ne vem,« je rekel Caharija. »Moj nisi. Od tujega sveta si, od tistih, ki so stroje iznašli in ki so zlato tele na oltar postavili, S strojem so človeka zamenjali, z zlatim teletom Boga.« »Ne!« je ugovarjal sin, »Ne družite, kair se družiti ne da! Eno je stroj, drugo je zlato tele. Še služimo obema, ali med nami in med stroji in med zlatim teletom je boj in je smrtno sovraštvo, ki ne bo ponehalo, dokler ne bomo zmagali mi, In takrat bomo zrušili zlato tele in na njegovo podnožje bomo postavili člo- veka; človeka, oče, živega trpečega delovnega človeka! »'Sinu Antikristovega!« se je ujezil Caharija. »Kdor Boga zamenja, pa naj ga že s teletom ali s človekom, ie Antikrist.« Tedaj je, kakor poprej Caharija, tudi France spoznal, kolikšna je razdalja med njim in med očetom, zato je utihnil in žalostno povesil glavo. Caharija pa je nadaljeval: »Jaz ne bom zamenjal Boga, ker samo eden je in samo On pozna pravico, ki je tudi samo epa. Sedemdeset in pet let sem doživel, preden sem jo spoznal in preden sem se zavedel, da je i?ven nas m, da je samo v nas samih. Truden in prašen sem jo iskal v gosposkih palačah in pri učenih možeh, pa je nisem načel, ker je tam ni m je nikoli ni bilo. Prej si me vprašal, zakaj se smejem, glej, zato, ker sem pravico spoznal, ker sem jo našel. Mimo nje sem hodil in ie nisem videl — zdaj jo poznam.« Začudeno je strmel France v očeta, da bi doumel njegovo misel, a doumeti je ni mogel. »Krko ste opravili, oče?« se je domislil nenadoma. »Dobro,« je odgovoril Caharija In se skrivnostno nasmehnil. »Kako, dobro?« se je začudi! sin. »Ne tako. kakor si misliš ti, tako, kakor si mislim iaz.« »Kako si mislite?« Starec ni odgovoril, truden se je naslonil na palico, sklonil glavo in odšel proti kamnolomu »Kam gre?« je pomislil France in temna slutnja mu je spreletela misli. Stopil je za očetom in ga dohitel sredi kolovoza-Molče se mu je pridružil in stopal poleg njega v glo; bel, kjer so peklensko vreščali stroji in z jeklenim' čeljustmi drobili skale v gramoz, pesek in prah. Caharija se ni zmenil zanje, še pogledal jih ni. Ka* kor da je v vsej okolici popolnoma sam, je šel preko globeli do temne jame, stopil vanjo in poiskal na steni Marijinp podobo. S tresočo roko jo je prijel, izru! i? skale trn, s katerim je bila pritrjena, poljubil jo, vtakni! v žep in se vrnil preko globeli in po kolovozu k bajti pod hrastom. Nobene besede ni spregovoril in ni se ozrl niti v strojnika in delavce, ki so se mudili Pfi strojih, niti v sipa Franceta, ki je kakor senca stopal zraven njega. Samo v mislih je preživljal naglo in vrtoglavo življenje, ki se ie v blaznem diru drevelo dali? in se bolj in bolj prehitevalo. Izraz njegovega obličja pu je ostal kljub temu miren. Niitj najmanjša gubica se mu na velih licih ni spremenila in tudi skrivnostni blesk oči ni ugasnil. Sijal ie kakor poprej, da France ni mogel prodreti v njegovo 'globino in ni mogel uganiti, odkod prihaja in zakaj gori... (Se bo nadalievalo.) Nasilna smrt pariške .židovske t>itije*| Pred dnevi je bila umorjena v Pariškem ghettu ena izmed najpopularnejših pariških vedeževslk Paulina Tockarje-va. V neki stari najemniški hiši sta bila nekega jutra najdena 70letni Žid UW Toekar in njegova približno prav toliko stara žena Paulina — umorjena. Policiji se je kllub takojšnjemu najvestoejšemu iskanju doslej še ni posrečilo izslediti dvakratnega morilca. Kakor sklepa policija, je nameraval morilec umoriti samo gospo Tockairjevo; ker pa se Je tedaj pojavil v sobi kot priča krvavega dejanja tudi njen mol, se ga je zločinec pač moral za vedno iznebiti. Ta kriminalni primer ie vzbudil v vsem Rarizu veliko vznemirjenj# in zanimanje, kar pa je razumljivo, če pomislimo, da je bila starka znana že polnih štirideset let po vsem Parizu, in sicer v najodličnejših krogih pariške družbe, kot izvrstna in zanesljiva vedeževal-ka. Najodličnejše dame Pariza so se zatekale k njej in sl dale pripovedovati svojo bodočnost iz njenih kart. Stairka j# bila seveda precej premožna, ker je imela razen tega še ženitveno posredovalnico. Ker je živela s svojim možem precej skromno, sta sl skazi leta prihranila večjo vsoto denarja. Ljudje so ju cenili na več stotisoč frankov. Umor je razkril pekovski pomočnik, ki je usodnega jutra, kakor običajno vsak dan, prinesel starima zakoncema »veže pecivo. Ker mu na njegovo zvo- njenje ni nihče odprl, ie deček odšel na policijo in svoje začudenje pojasnil. Policija je vdrla v hišo, kjer je našla oba zakonca ustreljena na tleh v sobi. Preiskava je ugotovila, da je samomor izključen, čeprav je ležal samokres poleg njiju. Prav tako pa ne gre v navedenem primeru za roparski umor, ker je pelici-la našla piri umorjencih več tisoč frankov, v predalu v spalnici pa še vložno knjižico z 80.000 franki in pa ves dragoceni nakit stare gospe Tockarjeve, ki je bil cenjen nad 100.000 frankov. Policija sodi, da gre najbrže za primer maščevanja. Gospa Toekar je namreč pogosto izzvala s svojimi prerokovanji velike javne ali zasebne škandale, navadno ljubezenske in zckonske. Zato ie morala večkrat tudi pred sodnike. Pred kratkim ie neki zelo srečno poročeni mladi dami prerokovala, da bo zakon postal nesrečen in da je boljše, če se da takoj ločiti od moža. Dama je zapadla pod globoko duševno depresijo in je nekega dne izvršila samomor. Iz poslovilnega pisma je policija Izvedela za pravi vzrok obupnega dejanja in je dvignila proces proti stari Židinji. Kljub vse-mu pa ji ni mogla do živega, ker je imela Tockarjeva izvrstne zveze in znanstva z najodličnejšimi osebnostmi in je bik afera kmalu potlačena. Pozneje se ie ugotovilo, da je bila Tockarjeva podkupljena od nekega oboževatelja nesrečne mlade dsime... Sličnih afer je imela stara vedeževalka na vesti še zelo mnogo in zato ni izključeno, da jo je neka oseba ustrelila iz maščevanja... Potomec kralja Matjaža v Beogradu. Kakoir poroča beograjsko »Vreme«, živi v Beogradu bivši ruski general Kor-vin-Krukovski kot nižji železniški uradnik. Po informacijah omenjenega lista je general Korvin-Krukovskj direktni potomec ogrskega kralja Matije Korvina, ali kakor mu pravi naše ljudstvo: kralja Matjaža, ki je zasedel leta 1458. ogrski prestol, Pravi sin Matije Korvina, Ivan Korvin, ki mu oče kljub vsem naporom ni mogel zagotoviti dednega nasledstva, ie bil ustanovitelj rodu, iz katerega izvira tudi general Korvin-Krukovski. V osemnajstem stoletju so se preselili generalovi predniki pa Poljsko, ker so si bili v svaštvu z neko poljsko plemenita-ško rodovino, S Poljskega se je pozneje eden generalovih prednikov izselil v Rusijo. Po izjavi »Vremena« ima general Korvin-Krukovski v svojih rokah dokumente, ki brez vsakega dvoma dokazu-iejo njegovo potomstvo po Matiji Korvl-nu, oziroma kralju Matjažu. Tihotapljenje svile v Romunijo. Avstrijske carinske oblasti so imele te dni na obmejni postaji Bruck-Neudorf srečo, da so aretirale tri Romune in tri Dunajčane, ki so tihotapili iz Francije v Romunijo med stenami romunskih direktnih brzovlakovih vagonov, zlasti v va-gonskih straniščih, že skoro dve leti svi-n?* s° našli cariniki v skri- vališču pri trikratnem pregledu okrog j svHe. Eden aretirancev je izpovedal, da je lani na ta način pretihotapil v Romunijo sam nad 300 kg svile. PREBIVALSTVO NIZOZEMSKE. Koncem 1931. leta je Štela Nizozemska po uradni sttistiki 8,061.571 prebival* eev (4,006.359 moških in 4,055.212 ženski Od prejšnjega leta je prebivalstvo na* raslo za J.59%. Na tisoč moških pride 1012 žensk. Vse od leta 1830. dalje se opaža stalno naraščanje prebivalstva, ki Pa zadnja leta nekoliko popušča. Shaw v družbi. Bernard Shaw je bil povabljen na v«* Čerjo. Po večerji je bil komorni koncert in Shaw se je strahovito dolgočasil. Go* spodbija je stopila k njemu in ga vpra* šala smeje: — No, mister Sha\v, kako vsm ugaja godba? Naš kvartet igra sku* paj že 15 let. — 15 let? Jaz sem pa mislil, da sin* tu že delj časa. Šofer prf vedeževalkl. — Svarim vas, nekdo križa vašo pot. — Šofer: Potem takem pa rajše po* svarite njega. Krivičnost. — Papa, se pritožuje Jurček, mamic* je^ strašno krivična. Če le poskusim grb sti nohte, me takoj našeška, če pa se* strica potisne vso pest v ust, mamic* kar poskakuje od veselja. Tudi brezposelnost. Sodnik: Kaj, vi, strokovnjak za vlome v blagajne, pa trdite o sebi, da ste brezposelni? Obtoženec: Seveda, ko so pa vse blagajne prazne. Mali o Razno NAGELJČKE. šopke, vence. Kličite telefon 37-66 Jemec, vrtnarstvo. 179 JA. NE POZABI. da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči. ka kor nakit, zlatnino, srebrnino obleko, pohištvo itd- in n»j-cenejše kupiš v Grajski starinarni. Trg svobode 1 4000 KDOR PREVOZN.IE potrebuje naj se obrne na tvrdko Murko. Meljska cesta št 24.______________________199 POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavila po skrajno smernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrin!ska ul. 22, nasproti tvrdke V. Wei*l. Pouk ENOLISH LESSONS Miss Oxiey. Krekova uL 18/11 _________________________ 165 NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzaclia. začetni po. uk. trgovska korespondenca Hiter, siguren uspeh Poskusna lekciia Din 10.—. Naslov v upravi. 4321 Prodam DOBRO IDOCA delikatesna trgovina z vinotočem takoj na prodaj. Vprašati Maribor, Meljska cesta l. 279 NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju, vprašati v Dr. Karl Verstovškov! ulici št. 6. II. nadatr vrata 19 193 DVE HIŠI ZA DIN 230.000.-sredl mesta z 10 stanovanji na prodaj, deloma tudi z vlogami. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Glavni trg«. 271 Stanovanie ODDAM V NAJEM stanovanje. Stritarjeva ulica 7, Maribor. 274 Posolilo KDO POSODI manjši znesek gospodični proti sigurnemu jamstvu, naj javi svoj naslov pod »Hvaležna« na upravo »Večernika«. 280 V nalem VINOGRADNIKU Vinotoč na najprometnejši cesti Maribora oddam v zakup. Ponudbe pod »Vinograd« na upravo »Večernika«. 275 V soboto, dne 21. t. m. mi ie bila pri nakupovanju jajc na Olavnem trgu na tleh poleg mene stoječa denarna torbica veeta. K« ie oseba, ki je torbioo mogoče pomotoma vzela, dobro poznana, se naproša v izogib sodnemu zasledovanju, da vrne torbico, oziroma odda Isto takoj v upravi »Večernika«. — Marija Kajzer. Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Prosti vhod-elektr. razsvetljava. Koroščeva ulica št 5, II. nadstr., levo. 285 OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Ob železnici 6. 277 DVE SOBI na novo renovlrani, opremile ni z novim pohištvom z dvema posteljema, z enim vhodom oddam s. celo oskrbo v najem. Cena po dogovoru. Prednost imajo drž- nameščen ci. Aleksandrova cesta 79. 376 GOSPODA sprejmem v celo oskrbo. Na slov v upravi lista. 261 OPREMLJENO SOBO oddam v centru mesta. Nasi v upravi lista. 270 SOBO, novo opremljeno z dvema P° steljema, suho. čisto, solnčno, toplo, s posebnim vhodom-električno lučjo oddam s J-februarjem za Din 260,— mesečno, točnemu plačniku. Koroška cesta 101. 273 Velika inventurna orodaja Po globoko znižanih conah to proda naslednjo blago: Crepe da Chlue, či«|g svj|« Crepe mongol Crepe flamltol Svileni georgette Velonrchiffon Svilen! georgette, Impilm* Crepe de Chine „ Velika Ubira raznih vsertaallh Semetov, pl« d k Ih, flanal, pralnega bleea, blaga za aavaso, blaga za kopalna plašče. popotinov Itd. DOI.ČEK A. MARINI MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27 m Din 40«» Blago sa plaič« od Din 00*. namel • 4) e Blago m oblake n *> 5 S*. ts OS«. Up n zim oblake 10 II SS*. n b so*. Blago za pohištvo m n SO’« »a n 30«. Barbenti n n ?. 99 • Ig b BO- Platno, Utoni itd. n n ?- ff H SO- Blago aa arajee » M IS- n b-u. Waj .Jut«. * Mliuii o-edsiavnik u*M., » ...d* kaijivoj »pha* , Ma-to-u. II*. Mu*«,*, uskmu d.d, p.cdauvdk QEIEJ*A k Maribora( •