393
Razne reči.
—  Presvitla cesarica Elizabeta, ki je bivala dlje časa v Egiptu in se zadaje dni mudila tudi v Miramaru, peljala se je doe 5. t. m. s posebnim dvornim vlakom skozi Ljubljano na Dunaj. Isti dan zapustila je tudi cesaričinja udova nadvojvodinja Štefanija Opatijo in se je peljala preko Ljubljane na Dunaj.
—  Osebne vesti. Č. g. Rok. Merčun, dosedaj kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani, imenovan je za kateheta na nunski šoli v Ljubljani. — G. notar Viktor Rozina premeščen je iz Kostanjevice v Mokronog, g. notar Aleksander Hudovernik iz Kranjskegore v Kostanjevico in g. notar Rupr. Bežek iz Tržiča v Žužemperk. — G. dr. J. Pirnat opusti svojo odvetniško pisarno v Kamniku in g. dr. Temniker, dosedaj advokat v Slov, Gradci otvori sedaj svojo pisarno v Kamniku. — C. g. V. Vidergar, kapelan v Polhovem Gradcu, pride v Št. Jurij pod Ku-mon; č. g. Ivan Volk pa s Trebelnega v Polhov Gradec.
— Avskultant g. Ivan Pogačnik imenovan je avskultan-tom za Kranjsko in avskultant g. Jožef Kotnik imenovan je avskultantom za Koroško.
— Imenovanja. Okr. glavar Dr. Reinhold pl. Ruling pri namestništvu v Trstu je imenovan svetovalcem pri deželni vladi Kranjski, vladni tajnik Oton pl. Vesteneck vitez Fraozl pa okrajnim glavarjem za Novo-Mesto. — Novomeški okr. glavar Friderik vitez Schwarz premeščen je v Pazin (Istrija.) — Vodja šole za lesno obrt v Ko-čevji g. Jož. Knabl, imenovan je stalnim učiteljem na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani.
—    Merosodnikom pri Ljubljanskem merosodnem uradu je imenovan gosp. Fran Leveč, ključavničarski mojster v Ljubljani.
—  Delo v prisilni delavnici. »Slovenec" je v 275. št. t. 1. na prvem mestu objavil spomenico tako zv^nega konservativnega obrtnega društva, v kateri se prosi, da visoki deželni odbor ukrene: L Da se takoj ustavi vsa rokodelska obrtnija v prisilni delavnici, ki škoduje ljubljanskim obrtnikom, in 2. „Naj se v prihodnje jedino le osebe, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, vsprejemajo v deželno prisilno delavnico." — če niso pred tema točkama navedena fakta iz piškavega lesa, to ni moja stvar preiskovati, povedal bode deželni zbor, kaj je resnica in pravica. Ali znano je, da ima radikalno opisano „žalostno obupno in neznosno" stanje rokodelcev svoje vire vse kje drugod, kakor v delavnici. Posebno čudno je pa, da nekateri odobravajo ta sklep, ki je naravnost nasproten katoliškim in posebno kranjskim interesom. Vprašam le: »Kako naj omenjeni zavod doseza svoj lepi katoliški smoter, namreč poboljšavati lenuharske delavce, ako se jim prepove delati? Ali naj se krojač, čevljar itd., ki pridejo v zavod, še le v njem za trdno odvadijo svojega rokodelstva in se tako pomnožuje število nadležnih postopačev, ki ne znajo prijeti za nobeno delo ? Ali ni bolj prav, če pridejo iz zavoda taki kot pridni delavci ?" Pridnosti se pa nihče ne nauči s samo zaprtijo, ampak s primernim delom. To je nameraval blagi ljubljanski kanonik, ki je ta zavod osnoval, kateri lepo izpolnuje namen ustanovnikov. Proti sklepu, da bi se v prisilno delavnico ne smelo jemati osebe iz druzih dežel, bi se pa morala upreti vsa dežela kranjska. Pomisli naj se, kakšen je uspeh gospodarstva v zavodih s pičlim, in kakšen v zavodih z velikim številom. Če ubogim Kranjcem druge dežele privržejo kak krajcar, ali jih bodemo zato s palico odbijali. Gotovo je, da bi prisilna delavnica po kopitu spomenice ne požrla samo dobička, temuč stala bi deželo velikanske svote, katere bi morali plačevati tudi obrtniki. Zato si sosednje dežele, kjer imajo možje možgane za račune, ne upajo podstopiti se zidanja enakega zavoda in rajši plačujejo za svoje ljudi Kranjcem, če tudi neradi. In kaj bi porekli potem k r anj-8 ki kmetje, ki baje tudi že stokajo, ako bi se jim davki še zviševali, mesto da se jim nižajo po deželi koristnih zavodih. Zato naj se nikar ne napravlja toča, da ne bode javkanja, ko bi bilo prepozno.
394
—   V poslanski zbornici je včeraj poslanec dr. Ferjančič pri debati o poljedelskem ministerstvu, priporočal osuševanje ljubljanskega barja, uravnavo voda v Vipavski dolini, zboljšanje plač rudniških delavcev v Idriji in je nasvetoval, da se naj postavi v proračun gotova svota z uravnavo podzemskih voda na Kranjskem. Govor objavimo pozneje v celoti.
—  Razdelitev obleke. Odbor gospij vabi vse dobrotnike in prijatelje šolske mladine k razdelitvi popolne obleke ubogim učencem in učenkam tukajšnih ljudskih šol, katera se bode v nedeljo ob 11. uri dopoludne vršila v dvorani ljubljanske čitalnice.
—  V včerajšni seji trgovske in obrtniške zbornice sklenilo se je: podpirati prošnjo za predrugačenje tiskovnega zakona in zakona o davščinah, priporočati v potrjenje pravila zadruge sedlarjev, jermenarjev v Ljubljani in zadruge slaščičarjev in voščeninarjev v Ljubljani. Ustanove po 25 gld. podelile so se naslednjim onemoglim obrtnikom: Simonu Jalenu iz Radoljice, Jožefu Ma-derju iz Novega mesta, Antonu Pušu iz Petrušne vasi pri Zatični, Lorencu Hladniku od sv. Križa pri Tržiču, Leopoldu Karčniku v Idriji, Jožefu Marenu iz Slapa, F. Burgerju in F. Vaceljnu iz Ljubljane.
—  V smrt na vislicah obsodilo je pri zadnjem porotnem (zasedanji, deželno sodišče v Ljubljani 23 letno Marijo Blatnik, ker je svojega nezakonskega, deset mesecev starega otroka blizo Bleda v Savo vrgla.
—  Grozna smrt v ognju. Dne 5. t. m. zvečer ob 9. uri nastal je pri Sv. Duhu pri Škofji Loki v neki koči ogenj. Koča je bila takoj vsa v ognju in Reza Tušek, stanujoča v tej koči, skušala je skozi okno podreti, a glej v oknu se vjame in ne more ne naprej in ne nazaj. Ker je bilo vse v dimu in je ogenj švigal okrog in okrog, ji ni mogel noben pomagati in reva storila je tako v oknu vjeta n^roznimi mukami stj^h«^
—  Gasilna razstava. C. kr. trgovinsko ministerstvo je javilo trgovski in obrtniški zbornici, da bo meseca aprila 1892 v Petrogradu gasilna razstava. Obsezala bode različno gasilno orodje in opravo in se je zamorejo tudi tujci vdeležiti s svojimi izdelki. Natančnosti zvedo se pri odboru gasilne razstave v Petrogradu, Pantelejmon-skaja št. 2.
—  Novo gasilno društvo. V Dolu pod Ljubljano ustanavlja se novo gasilno društvo.
—  Risarsko in klesarsko šolo na Nabrežhii obiskuje 84 učencev, mej njimi 53 Slovencev.
—  V Celji nameravajo Slovenci graditi »Narodni Dom«.
—  Pri Rajhenburgn odprli bodo v kratkem nove premogove jame.
—  Pri užitninski dražbi, ki se je dne 3. decembra t. L vršila pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani za zakup pobiranja vžitnine  od   vina,   vinskega in sad-
nega mošta in od mesa za 1. 1892. oziroma tudi 1893. in 1894. so kot zakupniki ostali: dežela Kranjska za okraje Brdo, Idrijo, Krško, Kočevje, Rateče, Kamnik in Kostanjevica ; g. J. D e k 1 e v a za okraj litijski; g, Fran Fišer za okraje Radovljica, Zatičina in Tržič; g. D. M a k a r za okraj Metliški ; g. Anton Žužek za okraj Vel. Lašiče; gosp. P i n t a r in Bojanec z* okraj trebanjski.
—  Iz Gorice se poroča, da se je ondi prikazali hripa.
—  Na Ruskem razsaja lakota če dalje huje. Po* krajine, v katerih tare ljudstvo ta nesreča, štejejo blizo 40 milijonov prebivalcev. Ruski car je daroval za stradajoče iz lastnega promoženja $0.milijonov rubljev.