Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido:. Telefon štev.' 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran S00 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 35, polletno 18 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 II Murska Sobota, 22, eSecembra 1940. t Dr. Anton Korošec V soboto, 14. decembra 1940 ob 7 zjutraj je v Beogradu nenadoma umri, zadet od kapi. predsednik sena'.a in orostetni minister dr. Anten Korošec, Žalostna novica, ki se je bliskoma razširila po vsej državi, se je zdela spočetka kot nerazumljiva pomota, ki ne more biti resnična. Ko so pa zavi-hrale črne zastave, je vtis nesreče zajel sleherno slovensko srce. Najbolj izrazita osebnost naše nedavne' preteklosti in sedanjosti je zapustila svoj narod ic to v času ko narod in država pet ebujeta bolj kakor kdaj preizkušenih politikov z globoko in iskreno ljubeznijo do ljudstva, ki si gs je izbralo z3 voditelja. Sam Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je prišel eden iz-tced prvih kropit velikega pokojnika je jekel: »Njegova izguba je velika izguba, Z njim nisem izgubil samo veiikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja". Njega bo pogrešala država na poti v bodočnosti, ki nalaga vodstvu Čedsdje večjo odgovornost, ogromnega truda in višek sposobnosti, da se najde pot k boljšim časom. Njega bo pogrešal slovenski narod, kateremu je bilo odvzeto z njegovo smrtjo, neka gotovost, trdnost in zavest, da je narodova usoda v preizkušenih rokah. Med jugoslovenskimi politiki in državniki bo pokojnemu Dr. Korošcu vedno pripadlo najodličnejie mesto. Zavzemal je najvišje položaje v državi, bil je neštetokrat minister, predsednik v?sdes predsednik senata itd. Že v avstro-ogrskem parlamentu ss je neustrašeno boril za pravice svojega naroda, z» osvoboditev izpod jarma. Kot od vseh priznani voditelj ne le lastnega slovenskega naroda, temveč kot voditelj vsega jugoslovenstva se je visoko povspel na domače politi? no obzorje. Njegovo ime je postalo pojm v neizprosni borbi za pravice zatiranega ljudstva. Ko se je sestala prra svobodna vlada v Zagrebu, Na-jodno vlječe, je bil pokojni dr. Koro Sec izvoljen za prvega predsednik«, v prvi vladi nove jugoslovanske države, ki se je pozneje sestavila v Beogradu pa je bil podpredsednik. To je bilo 20. decembra 1918. leta. Od takrat naprej je bil skoraj ves čas tsed krmarji našega državnega broda. S ssojo politično modrostjo, veliko izkušenostjo in vseobsežnim znanjem je mnogo koristil svoji domovini in narodu in to posebno v poslednjih letih, ko so politične strasti grozile celo obstanku naše domovine, to je delu, kateremu je veliki pokojnik žrtvoval vse svoje življenje. Sredi dela, ki je pcznalo le eao najvišjo zapoved: Vse za kralja, domovino in nsrod, pa je utihnilo njegovo srce za $edno. Resnične so besede, ki smo jih brzli te dni v časopisju : danes slovenski narod žaluje ob njegovi krsti kakor družina za svojim očetom, ni to nič Čudnega, ssaj je izgubili z njim voditelja, ki ga je pripeljal iz črn?h dni v sonce svobode". Njegovemu spominu večna slava! * Dr. Anton Korošec se je rodil 12- maja 1. 1872 kot sin preprostih kmečkih staršev v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici Ljudsko šolo je obiskal v domači vasi, v gimnazijo pa je hodil v Ptuju in Mariboru kjer je tudi končal bogoslovje. Pozneje je bil nekaj časa kaplan na Sladki gori ia v Marenbergu dokler ga ni škof namestil v mariborskem dijaškem semenišču za prefekta. V tej dobi je bil na graški univerzi promoviran za doktorja bogoslovja. Že zgodaj se je posvetil političnemu življenju ter je kmalu postal vodi ieij Slovenske ljudske stranke. L. 1906 je bil prvič izvoljen kot poslanec v avstrijski državni zbor, kjer je ostal vse do zloma habsburške vladavine. Ko so si jugoslo-venski poslanci na Dunaju osnovali skupen klub, so si izvolili za predsednika dr. Korošca, ki je 30. maja 1917. prečital v dunajskem parlamentu znano majniško deklaracijo, ki je bila vojna napoved avstrijskim vlasto-držcem. V svobodni državi je zavzemal vedno najodličnejše položaje na čelu države. Pokojnika so dičile lastnosti, ki so kras plemenitega moža. Bil je osebno skromen, odločen in pogumen, ki je poznal le delo brez osebnih koristi ter je imel vedno do svojega bližnjega v trpljenju odprto srce in dlan. g S U Politični pregled Domači dogodki: Smrt voditelja slovenskega na roda dr. Antona Korošca je potisnila vse druge notranje politične dogodke v ozadje. Vsi jugoslovanski časopisi objavljajo na najvidnejših mestih obširna poročila o življenju in del« velikega pokojnika. Prav tako se spominjajo našega velikega državnika tudi vsi uglednejži inozemski časopisi. Madžarski zunanji minister gref Csaky je z velikim spremstvom pretekli teden obiskal našo prestolnico, kjer so mu pripravili svečan sprejem. Pri tej priložnosti je bil podpisan pakt o trajnem miru in večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. To dejanje uvaja mir med dvema podonavskima državama in ni v nobeni zvezi z diplomacijo osi Rim-Berlin, niti ne z trojno zvezo (Italija, Nemčija, Japonska) niti ne z diplomatskim delovanjem Anglije in njenih zaveznikov. Beograjski obisk je vzbudil po vsem svetu razumljivo pozornost. Visoki madžarski državnik je bil sprejet tudi pri knezu namestniku. Povsod je bil deležen največje pozor- nosti. Na banketih, ki so bili prirejeni na čast madžarskih gostov so bile izrečene pomembne napitnice, ki bodo samo utrdile prijateljske odnose med obema državama. Po končanem oficijelnem obisku v Beogradu se je madžarski zunanji minister podal na lov v Slovenijo od koder se je zopet vrnil nazaj v svojo domovino. Med našo državo in Bolgarijo so se začeli razgovori, da bi se odstranile ovire med obema državama, ki so nastale radi znane izjave nekega bolgarskega poslanca v parlamentu. Iz zamejstva: Nemški bombniki so v preteklih dneh ponovno silovito bombardirali London, na katerega je bilo vrženih 70 vagonov bomb. Radi nemških letalskih napadov so silno trpela tudi mesta Birmingham ia Sheffield. V še večji meri pa so angleški bombniki bombardirali važni nemški industrijski mesti Ddsseldorf in Mannheim. Na grško italijanski fronti nadaljujejo Grki še vedno s prodiranjem in se vedno bolj približujejo največjemu albanskemu pristanišču Valoni. V zadnjih dneh pa je na fronti zavla- dalo izredno slabo vreme, kar je ovj ralo grško napredovanje. Poleg te ga pa so Italijani izvedli nekaj protinapadov, kar je grško fronto ustavilo-Grki že nadalje poročajo o velikem vojneei plenu in velikem številu ujetih italijanskih vojakov. V Afriki pa so Angleži nenadorr a začeli z veliko ofenzivo, ki je prese netila Italijane. Angleški napad je dosegel popolen uspeh. Uradna poročila govore, da so Angleži doslej ujeli že nad 20.000 nasprotnikov z vsem pripadajočim vojnim materijalom in živežem. Med ujetniki se nahaja 6 generalov in to en armadni in pttdiv zij-skih, eden pa je bil v boju ubst. Angleži so potisnili Italijane nazaj v L b jo kjer se še nadaljujejo ogorčene borbe. NemSke podmornice so v zadnjih dneh ponovno potopile več an gleških trgovskih ladij. Stalna izguba trgovskih ladij, dela Angležem velike skrbi. Grški bombnik se je pred dnevi pojavi nad Bltoljem. Naše protiletal sko topništvo je začelo proti njemu streljati in ko so se še dvignili naši lovski asioui se je moral grški bombnik spustiti na tla. V aparatu je bilo več bomb in nekoliko strojnic. ŠTEV. 51. Vsem naročnikom in či-tateljem, inserentom in so-trudnikom iz srca želi VESELE IN SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE Uredništvo in uprava „Murske Krajine1'. Komemoraciia Za umrlim prosvetnim ministrom in državnikom dr. Korošcem je bita komemcracija 17. t. tn. po maši v gimnaziji. Telovadnica je bila okrašena s sliko dr. Korošca v črnem okvirju pod državno tro-bojaico. V uvodu je pevski zbor pod voditvom pref Močana zapel žalostinko, nato pa je imel spominski govor ravnatelj inž. Zobec. Za zaključek je orkester odigral Chopinovo žalno koračnico. Za biagopokojnim Dr. A, Ko-roščem se je vršila v torek dne 17. dec. komemoracija na dvo-rszredm trgovski šoli v M. Soboti. Njegovo življenje in politično udejstvovanje je v klenih besedah podal g. direktor Dr. M. Kovačič. Spomin so počastili s trikratnim: Slava I Posnemajte I Občina M. Sobota se najtopleje zahvaljuje uradništvu Prekmurske banke d. d. v M. Soboti za poklonjenih Din 650 za božično obdarovanje občinskih revežev. Obmejna vas Kuzma je dobila telefoni Kuzma, ki je najsevernejša občina v Sioveniji, je doživela v sredo, 11. t. m. pomemben dan. Po dolgih letih je bila do nje zgrajena telefonska proga. V sredo je bila otvoritev, ki se je poleg domsčega prebivalstva z županom g. Janezom Fsrtekom na čelu udeležilo tudu več gostov, med njimi šef sekcije inšp. g. Zmazek in gradbeni vodja gosp. Knez. Govorniki so ob tej priliki poudarjali uvidevnost poštne direkcije, ki je priključila našo najsevernejšo občino k telefonskemu omrežju in ji dala nov pogoj k nadaljnjemu razvoju. Z otvoritvijo telefona pa je izpolnjen le del prošnje, ker se občina že več let poteguje tudi za samostojno pošto. Ta je res potrebna, ker je pošta v Gornji Lendavi preveč obremenjena in predaleč. Upamo, da bo v prihodnjem letu tudi ta želja iapolnjena. Kuzma je prijazna vas, ki se je pod našo upravo razmahnila v važno in živahno gospodarsko središče obmejnih občin soboškega okraja. Ima velik mlin in žago, razvito sadno trgovino in vse pogoje ca napredek. S slavnosti je prebivalstvo s navdušenjem poslalo vdanostno brzojavko kralju. Odbor za zimsko pomot v Murski Soboti V zadnji številki tega Hsta je bil objavljen pod naslovom .Zimska pomoč" prvi dotakratni uspeh akcije za izvedbo zimske pomoči v Murski Soboti, kakor tudi poziv na ostale pre možnejše občane, da storijo svojo dolžnost do bližnjega. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da se je eced tolikimi našlo še nekaj oseb, ki so priskočili na pomoč, ne da bi se jih moralo javno k temu priganjati. Žal je teh zelo malo, dočim mnogo onih, ki so bili prav tako povabljeni na sode lovanje, ie vedno trdovratno molče ter čakajo na svojega soseda, kolifeo bo ta prispeval. Zato je odbor z t izved bo zimske pomoči sklenil, da bo ime na teh oseb priobčil v vsaki nadalj nji številki z debelimi črkami. S tem se hoče doseči, da ne bodo ostali pri izvedbi te pomembne sccijalne akcije ljudje, ki pd vsaki slični akciji zapi rajo vrata pred reveži, oziroma jih odpravljajo le s peskom v oči. Danes to ne sme bsti. Upamo, da je vsakomur razumljivo, da naraščajoča draginja, ki ogroža življenjski položaj slehernemu delavcu, delanezmožnemu starčku ter teh družinam, nalaga vsem dobro situiranim sobočancem dolžnost, da s svojo dobro voljo in podporo olajšajo brezupen položaj onemu, ki je v stiski, a vendar brez svoje krivde. Zato ponovno trkamo na srca so-bočancev, da izvršijo svojo sveto dolž nost do bližnjega. Prav lep uspeh se je dosegel pri naših gostilničarjih, ki so tudi ob tej priliki ponovno izkazali mnogo rezu mevanja. Pri teh bo namreč prejemalo nekaj revežev brezplačen obed skozi dobo 4 mesecev in .to: pri Bac Ludviku in Fafllk Alojzu po štirje, pri Flisar Rudolfu trije, pri Benkič Janezu in Turk Josipu po dva, pri Horvat Ani in Kemeny Marku po eden. Upati je, da bodo tudi ostali gostilničarji sledili vzgledu svojih tovarišev. Dosedanji uspeh akcije znaša Din 90 500, dočim v tem znesku ni upo števana zgoraj izkazana brezplačna hrana gostilničarjev. Izkazani znesek pa še od daleč ne zadostuje za izvedbo zimske pomoči v obsegu, ka kor se je to zamislilo, oziroma je potrebno. Nekateri so svoj prispevek že tudi v celoti nakazali, dočim ostale prosimo, da te posnemajo, bodisi v celotnem znesku, ali pa le v delnem-Vplačila se vršijo pri Občinski hranilnici na račun .Zimska pomoč". Dosedaj so darovali sledeči gg.: po Din 10.000 Benko Josip; po Din 6000 Hartner Ferdinand, predsednik občine in Šiftar Ludvik, tovarnar ; po Din 4000 Kr. Hirschl, Ponebšek Janko, notar in Cvetič Janez, tovarnar; po Din 3000 Kuhar Franc, trgovec, Hahn Pavel, veletrgovec, Hahn Izidor, trgovec, Berger Bela, trgovec in Dr. Bčlcs Julij, lekarnar; po Din 2000 Dr. Valyi Aleksander, Arvai Vince, trgovec in Heimer Eugenin Arnold; po Din 1000 Čeh Franc, trgovec, Trautman Aleksander, trgovec, Pere Emil, dentist, Benko Ludvik, trgovec, Dr. Brandieu Silvij, pri-marij, Hahn Samuel, trgovec, Šiftar Karel, trgovec, Kocmur Ciril, odvetnik in Dr. Vučak Štefan, zdravnik; po Din500 Ebenšpan-ger Šalamon, Press Koloman, trgovec, Preiss Adolf, trgovec in Kemeny Marko, restavrater. Na nOVO so darovali sledeči: po Din 3000 Prekmurska banka d. d. in Šiftar Pavel, lastnik mlina in žage; po 2500 Din Kreditna banka d. d.; po 2000 Din Občinska hranilnica v Murski Soboti, Mr. Ph. Andersch Josip, Nadai Josip, veletrgovina z vinom in dr. Pinter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika; po Din 1000 Nemec Janez, trgovec, Kardoš Josip, trgovec, Sraka Štefan, graditelj, Heimer Oskar, dentist, Dr. Brumen Tone, odvetnik, Vilagoš Josip, črevar, Heklič Štefan, trgovec in Jezovšek Vladimir, notar. Za naše letalstvo Kr. Jugosl. AerokJub .Nsša krila" je izdal sledeči proglas: Današnji svetovni dogodki so nam živa priča, da zrakoplovitvo ni le kulturni faktor zbližaoja med narodi ampak tudi odločujoč činitelj v mednarodnih sporih. Da moremo z lito mero vračati zadane udarce, potrebu jemo močno avijacijo, ki nam kot vidni znak narodne kreposti s svojo udarno silo osigura mednarodno spoštovanje in mir. Potrebni so nam tisoči in tisoči letalcev, da dajo naši hrabri vojski krila, da so nam obrambna in udarna meč. Oni dajo življenje mrtvim stro jem — letalom — oni so glava tem jeklenim ptičem. Zelo dolgotrajna pa je vzgoja dobrega letalca. In to je bistvena naloga Kraljevskega jugoslovanskega Aero kiuba, ki vzgaja mladino v požrtvovalnosti, disciplini, vestnosti, duhaprisotnosti in vstrajnosti — uči jih rečne spretnosti, teoretičnega znanja, v zračnih višavah pa vežba letalske zmožnosti, da se more v slučaju potrebe sleherni uvrstiti med vredne borce z* svobodo naše ga neba. Obračamo se na vse zavedne državljane, da podpro niše delo in da sodelujejo v naših vrstah, da za nesemo letalsko idejo tudi v zadnji kotiček naše domovine, ker le razumevanje in podpora širokih narodnih plasti bo realni temelj naši nepre m?* gljivi zračni sili. Pozivamo Vas, d?! žrtvujete skupno .Vsi in vse za naše letalstvo" I K temu pozivu bi pripomnili, da je tudi v Sobot! mnogo zanimanja za letalstvo, le žal, da mladina nima na razpolago pr merne modelarske delav. mce. Mnogo je navdušenih mladih jadralcev, ki bi radi tekmovali z drugimi našimi mesti v izdelovanju modelov. Prepričani smo, da se bo tudi v Soboti naid primeren lokal za modelarsko delavnico. Krušne karte Podpredsednik vlsde dr. Vladimir Maček je izjavil ns »eji uprave Go spodarske sloge v Zagrebu, da bodo s 1. januarjem 1941 uvedene po mestih krušne karte. Mlini bodo morali mleti enotno krušno moko, ki bo obstajala iz 70*/o pšenične in 30% koruzne moke če bi se izkazalo, da tudi taka moka ne bi mogla zagotoviti kruha do prihodnje žetve bodo uvedeni vmes dnevi koruznega kruha. Moderne okvirje za slike _Post uložiie — Kolesa dobite najceneje pri _. nemec j., M Sobota. Bjl Obmejni sestanek naših in madžarskih zastopnikov V Velikih Dolencih na skrajni se-vernovzhodni točki Prekrourja je bil ta teden uradni sestanek predstavnikov -bmejnih oblastev z naie tn madžar sfce »trani. Taki sestanki so vsake tri mesece menjajoč se na niši in ris madžarski strani, kakor določa paragraf 18. trgovinske pogodbe med obema državama. Namen teh sestankov je, da se uredijo razna vprašanja tr.a lega obmejnega prometa na prekmurskem delu naše državne meje.. Z zadovoljstvom Ishko ugotovimo, da doslej že več let ni bilo cb meji, ki pri pada naii banovini, nobenega neljubega obmejnega incidente, tako da so bili odnošaji med obisstvi m cbeh straneh meje vedno korektni. Obmejni organi so zmerom korektno vršili svojo dolžnost v duhu prijateljstva in dobrih odnošajev med obema državama. Prejšnji obmejni sestanek je bil ob koncu septembra v Gornjem Sinifeu na madžarski strani, zdaj pa je bil v naših Velikih Dolencih. Naia oblastva so zastopali soboški sreski načelnik dr. Franc Bratina, orožniški major Fri deri k Leman, graničsrski kapetan Drago Božovič, vodja carinskega oddelka v Hodošu Velizar Novakovič in po-verjeoik glavnega oddelka finančne kontrole Alojz Vrtačnik iz M. Sobote. Z madžarske strani so se sestanka udeležili okrajni glavar iz Monoštra (St. Gotharda) dr. Olajos, podnačelnik dr. Kis, graničarski major Hiller, orožniški major Madacsay in carinik Vesei iz Davidhaze. ^ Komisija je z zadovoljstvom ugo tovila, da tudi to pot ni nobenega prigovora k točnemu izvrševanju konvencije med obema državama. Ves obmejni promet je teke! v redu in v najlepšem medsebojnem soglasju. Po izvršenih uradnih formalnostih so bili člani komisije z obeh strani meje gostje dolenjskega župnika Franca Horvata, ki je znan po svoji gostoljubnosti. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 22. XII. ob 1515 url ob 17 30 url in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 23. XII ob 17 30 uri ^ in ob 2030 uri In v četrtek (na Štefanovo) dne 26 XII. ob 11*15 url VELEFILM ,,LEDENI PEHEL" (Aljaska) Sf-dSS"?^.... Dorothj Lamour Divje borbe ribičev v večnem ledu... Plim se dogaa v deželi, kjer nihče ne vpraša za prošlost, v deželi kjer vlada kruta stvarnost. Prekrasni naravni posnetki... Naj-tepla Sena na svetu, v vlogi gusar- jeve ljubice... Pri vseh predstavah: Novi „UFA"a odnosno „Fox-ov" tednik! Zaključek narodne zbirke CiHD in nje uporaba Danes smo zaključili narodno zbirko, ki je dosegla Din 232 039 K temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najfskrenej-še zahvalili. Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to najbolj potrebno. Poleg tega pa je Družba iz drugih svoj h dohodkov in sredstev doioč»la še nadaijni prispevek, tako, da bo v te namene izdanega letos iz družbene blagajne vsega skupaj nad Din 310 000" . Deležno bo božičnic okoli 140 šol ter so bila te dni darila razposlana za severno mejo in Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamošnje podružnice in zadevne šole prosimo, da se točno drže navodil,, ki so jih prejel! in da nam čimprej pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih ter nato poročilo o izvedenih božič-nicah. Naša javnost pa, ki je s tako vzglednim razumevanjem sodelovala pri naši sskciji, bo v kratkem tudi točno obveščena o krajih in vrednostih, ki so jih prejele posamezne šole. Ljubljana, dne 14. dec. 1940. Sodstvo Dražbe sv. Cirila in ttetoda v Ljubljani. mm\ HIHD fflum SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 19. XII. ob 20 30 uri v petek, dne 20 XII ob 20.30 uri v seboto, dne 21 XII. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri DRAMA Božji mlini J. Stepničkova 9« W. Bauer W. Wolker Film Je posnet po romanu 4 Vrbe ,,Krivopriseinik". Globoka vera v Boga in Njegovo moč je vodnik v življenju teh preprostih ljudi. Film Iz življenja slo« vaške vaši. D a brata — različnega karakterja — se potegujeta za ljubezen istega dekieta . . Iz tilma „Mari£a" poznana J. Stepničkava igra tako prepričevalno, da osvoji na prvi mah giedalca. V nedeljo, dne 22. XII. »40 ljudska predstava ob 11 uri IS min. ••Boiji mlini" Znižane cene: 2, 3, 5 din. Poseben dodatek: Črtani film ,.MIMj E Silil" CENE PROSTOROM: 10. 8, 5 in 2 DIN obCina murska sobota RAZGLASI 1) V smislu razglasa Davčne uprave v Murski Soboti št. 8066 z dne 12. decembra t. 1. poteče dne 31. decembra t. 1. petletna taksna perioda za odmero dopolnilne prenosne takse in bo treba izvršiti odmero za novo taksno periodo od 1. januarja 1941. do 31. decembra 1945 Prednje razglašam z vabilom, da vložijo vsi, ki podležijo dopolnilni prenosni taksi, prijavo v času odi. do 15. januarja 1941. neposredno pri davčni upravi in to na posebni tiskovini. 2.) V smislu razglasa Davčne uprave v Murski Soboti št. 405/1 z dne 12. decembra t. I. je vložiti pri davčni upravi sledeče prijave, oziroma plačati takso za: a) lastniki tovornih automobilov morajo pismeno prijaviti svoji davčni upravi število tovornih automobilov z ev. prikolico, označiti v isti nosilnost vozila, linijo, odnosno mesto prevažanja blaga lastnega ali tujega in da li vršijo ta prevoz obrtoma. Ta prijava mora biti vložeaa brezpogojno do konca januarja vsakega leta. b) v smislu 2. pripombe k tar. post 8 zak. o taksah se mora za vse reklame, katere so obešene na raznih krajih ali izdelane na zidovih, ograjah ali slično, plačati letna taksa v kolkih na prijavi najkasneje do 15 januarja vsakega leta, sicer se kaznuje lastnik objekta na katerem je reklama, z trikratnim zneskom redne takse. c) po točki 6 pravilnika k tp. 98 zak. o taksah so dolžni vsi imetniki biljardov plačati letno takso Din 200.— najpozneje do 15. januarja vsakega leta. č) Za vsak otvorjeni ali tekoči račun pri delniških (razen zavarovalnih) družbah, družbah z omejeno zavezo, pri vseh podjetjih, ki so zavezana voditi poslovne knjige, se plača letno Din 30.—. d) tekoči računi se morajo prijaviti do 15. januarja, odn. do 15. julija vsakega leta za minulo polletje in takso nalepiti na prijavo. Za medsebojne tekoče račune se plača polovična taksa. To velja za nove tekoče račune, otvorjene po 1. januarju 1940. 3) Glasom okrožnice sreskega načelstva v M. Soboti štev. 14/58 bic. se morajo prijaviti vsa kolesa (bicikli), kakor .udi fijaker-ski vozovi do 31. januarja 1941 pri tukajšnji občini. Po preteku navedenega roka občina prijav ne bo sprejemala, temveč bo lastnik moral sam prijaviti pri sreskem načelstvu, ki mu bo poleg redne takse zaračunalo Oln 37-50 (v kotekovini) kot kazen za zamujeni rek. Prijavna taksa za dvo-kolesa (bicikle) in fijakerske vozove je ista kot v letu 1940 Oni lastniki dvokoles (bici-klov) od katerih so kolesa za promet neuporabna ali, da ne mislijo v prihodnjem letu uporabljati za javni promet, se morajo ista odjaviti do 31. decembra 1940. Odjava se lahko izvrši na »/♦ papirja in je kole-kovati z 10 Din. Prijava dvokoles (bi* ciklov) se vril pri tukajSnji občini vsak dan od 8-12 in od 14-18 ure razen ob nedeljah in praznikih. Predsednik občine HARTNER, 1. r. i "domače vesti | — Občinski odbor se je v ne deijo v dopoldanskih urah sestal k žalni seji, ki ie bila posvečena voditelju slovenskega nareda in sobošfcemu častnemu občanu dr. A Korošcu. Sejo ie vodil mesto obolelega župana g. Hartnerja, podžupan g. Ceh Franc. Globoko občuteni spominski govor, v katerem je bil v klenih besedah orisan nesmrtni lik velikega državnika, po-vdarjene vse velike zasluge pokojnika za slovenski narod in državo, je imel bivši poslanec g. B*jlec. Njegove be sede so pri navzočih zapustile naj globlji vtis. S .Slava" klici je občin ski odbor počastil večni spomin umrlega slovenskega voditelja. — Zastopnik občine M. Sobote pri pogrebu voditelja slovenskega naroda Dr. Antona Korošca je bil radi boiezni župana g. Hartnerja, bivši poslanec g. Bajlec. Položil je na krsto velikega pokojnika krasen venec, ki ga je darovala soboška občina svojemu častnemu občanu. — Roditeljski sestanek na gim nazlji je v nedeljo zaradi smrti pro svetnega ministra odpadel, pač pa so navzoči profesorji dajali staršem informacije o uspehu učencev ob zaključku druge konferenčne dobe, ki je bila v soboto, 14. t. m. — Božičnica. Meščanski dom bo imel dne 21. dec. ob 8 uri zvečer v svojih prostorih hetel »Krona" božič-nico. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni. — Zahvala. Podružnica .Kola ju goslov. sester" se o priliki Miklavže vanja prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli prireditvi. Prav posebno zahvalo izreka gg. Ferjanu in Aataliču, ki sta upošte vajoč dobrodelni namen prireditve prevzeta izvedbo zabavnega dela večera. Enako se zahvaljuje Miklavževemu spremstvu. Odbor. lllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimi Otroške igraike pupe, jahalni konji, razne lesene igračke za otroke, damske in otroške ročne torbice ter manu-fakturno blago primerno za BOŽIČNO DARILO se dobi v veliki izbiri pri HAHN ŠAMUEL trgovcu v MURSKI SOBOTI KOLODVORSKA UL. 1. tiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHniiiiiiiuiiii — Pododbor Udruženja rezerv. oficirjev in bojevnikov Kr. Jugosla vije v Murski Soboti vabi vse člane in gg. rez. cf.cirje, da se udeleže III članskega sestanka, ki se bo vršil v petek, dne 20. 12 1940 v učilnici Trgovske šole. Na dnevnem redu je važno predavanje o vojaški admini straciji ter druge društvene zadeve. Udeležba je za vse člane obvezna I Tajnik I — Karikaturist g. Kondor, naš ožji rojak, se je po daljšem » bivanju v Bolgariji, kjer je imel vrsto uspelih razstav, zopet vrnil v Soboto. V kratkem bo pri nas priredil razstavo slojih novejših del, za kar vlada že sedaj veliko zanimanje. Kraj in dan otvo ritve razstave bomo še pravočasno objavili. -— Odda se stanovanje. Pomanjkanje stas ovanj je v Soboti še vedno zelo pereče vprašanje. Zadnjič je bilo presto neko dvosobno družinsko stanovanje, pa se je zanj potegovalo 7 rcfiefctanio?. Znani »o celo primeri, da se morajo družšne zadovoljiti s sam skimi stanovanji. Z dograditvijo hiš, ki so zdaj v gradnji, bo stiski za sfaaovanje sicer nekoliko pomagano, wendar pa že ne popolnoma. V novi železničarski stanovanjski hiši bo prostih 12 družinskih stanovanj, v dveh večjih hišah nasproti gimnaziji pa 8 V gradnji je še par manjših hiš na periferiji. V središču mesta pa je v gradnji velika hiša odvetnika g. Baj-leca, ki že zdaj izgleda, da bo ena najlepših v mestu. Razpisano mesto pogodbene pošte v Bodoncih je dobila domačin ka Vukan Matilda, hčerka tamkajšnje ga šol. upravitelja, čestitamo. — Ne puščajte koles brez varstva. V zadnjem času je bilo spet več tatvin koles v Murski Soboti. Lastniki se še vedno vdajajo brezskrbni neprevidnosti in puščajo kolesa nezaklenjena pred gostilnami, trgovinami, pa tudi na dvoriščih. Tako so prišli ob svoja kolesa g. Štefan Klanj-šček, ki ga je pustil na vrtu restavracije Benko. Utradeno kolo je znamke Puch s tovarniško številko 3S8238 in z evidenčno številko 147740 Takisto je bilo na Radgonski cesti ukradeno kolo. ki je bilo prislonjeoo na zid pred trgovino. Kolo je znamke Fla-mingu s tovarniško znamko 140 099 evidenčna štev. 50154. Iipred nese gostilne v Cerkveni uftei je bilo ukradeno kolo znamke Wanderer, tovar niška štev. 644096, evid. št. 148362. Ugotovilo se je, da je to kolo po pomoti odpeljal neki posestnik iz so boške okolice, ki ga je spet pustil na ne kem dvorišču, od koder je potem izginile. — Ogenj. Dne 12. decembra ob 2 popoldne je izbruhnil ogecj v gospodarskem poslopju gostilničarja Ev* gena Lutariča v znani gostilni, ki leži ob cesti v Tišini. Polopje je 17 m. dolgo in so v njem hlev, svinjak, šu pa in klet. Ogenj je prvi opazil 18 letni domači hlapec. Takrat je ogenj segal komaj pol metra visoko iz slame. Poklical je iz kuhinje ženske, ki so šle najprej reševat živino iz hleva. Pozneje so prihiteli gasilci iz Gradišča, Murskih Črncev, Satahovcev, Kroga in Murske Sobote, ki so omejili požar in udušili ogenj. Kako je pož?r nastal, še niso ugotovili, najbrž pa po nesrečnem naklučju. Pogorelo je ostrešje s slamo, škode pa je okrog 10 000 din, ki je najbrž krita z zavarovalnino. — O veličastnih pogrebnih sve čanosti v Ljubljani, ko so položdi k vcčncffiu počitku zemeljske ostanke voditelja slovenskega n»roda dr. Antona Korošca bomo v prihodnji šte vilki objavili izčrpno poročilo. — Nevaren vpliv ima alkohol na nekega posestnika v soboški okolici. Kadier pride vinjen domov, pretepa domače in jim grozi na vre mogoče načine. Zadnjič so se domači pred njim zaklenili v sobo in ker mu je niso hoteli odpreti, je s sekiro navalil na vrata in jih razbil, da so ostali skozi okno pobegnili k sosedu. Razjarjeni mož je vpil in jim grozil z ubojem. V taki družini vlada seveda pravi pekel, ki tudi za sosede ni prijetna stvar. Zadevo bo obravnavalo sodišče. — Oblast je hotel potegniti za nos neki kolesar iz okolice Gornje Radgone. Prišel je na orožniško po stajo in pripovedoval, da so ga na petanjskem mostu napadli štiri neznanci in mu pobrali 1600 din goto vine pri tem ga pa pretepli. Orožniki pa so dognali, da je fant popival po gostilnah in zapravil denar, ki ni bil njegov, ampak mu ga je dal gospodar za nakup žita. Ko je šel nakresan domov, se ni mogel držati na kolesu in je večkrat padel, pri čemer je do bil več poškodb. Fant si je napad izmislil, ker ni mogel gospodarju vrniti denarja. — Ravno tako je hotel oblast potegniti za nos neki poljedelec iz sobošse okolice, ko je prišel na orožniško postajo in povedal, da je v Soboti trčil z nekim kolesarjem in imata zdaj oba polomljeni kolesi. Zahteva! je od drugega kolesarja odškodnino, Pri ugotavljanju identitete je navedel napačno ime, da ne bi imtl sitnosti na sodni ji. Ker je prišla nje gova napačna navedba na dan, bo imel zdaj še večje sitnosti. — Prepiri med sosedi so dostikrat predmet hud:h tožb na sodišču. Zaradi kokoši, ki je preletela plot, zaradi krave, ki je zašla na sosedovo njivo, se vname med dvema sosedoma pravda .za pravico". Še bolj žalostno pa je, če pridejo taka nesoglasja med sorodnike, ki se potem obdelavajo na vso moč, da se jim pritajeno smeje vsa okolica. Z več strani nam prihajajo taka poročen, ki mečejo kaj sla bo luč na naše podeželje. Ljudje božji, ne prepirajte se v teh resnih časih za malenkosti, ki niso vredne niti besede. službene objave ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Zlata nedelja. Združenje trgovcev v Murski Soboti obvešča vse svoje članstvo kakor tudi kupujoče občinstvo, da bodo trgovine v nedeljo dne 22 t. m. odprte od 7. ure do 12. ure predpoldne. V torek dne 24. decembra pa morajo biti trgovine na debelo in njihove pisarne zaprte ves popoldan, ostalim trgovinam se pa priporoča, da zaprejo trgo- CENTRAL KINO PITTRUH. H. SOBOTA imiHniniiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V soboto, 21. dec. ob i/t9 uri zvečer V nedeljo, 22. dec. ob »/*4-, 6. in >/»9 uri V ponedeljek, 23. dec. ob 1/2$ uri zvečer Film razburljivih prizorov In bliskovitih dejanj BELI TOVOR (Le chernin de rio) (V nemškem jeziku). Trgovina z belim blagom, taka kakršna je, brez izmišljene romantike. Velika in iskrena ljubezen. Pisalni stroj, revolver, izdajstvo in smrt so okvir ljubezni dvoje idealistov. — V gl. vi.: KSthe v. Nagy, Juies Berry, Suzy Prim, Jean Pier Aumont. V sredo, 25. dec. ob »/29 uri zvečer V četrtek, 26. dec. ob >/24, 6 in 729 uri V petek, 27. dec. ob 1/z9 uri zvečer Vrhunec madžarske komike Ha pomoč! Podedoval sen! (SegitsCg čr6koltem) (V madžarskem jeziku). — Neprekosljivi komični prizori, ki vzbujajo salve smeha, za kar nam jamčijo igralci glavnih vlog: Agal Ir6n, Uray Tivadar, VasZary Pirl, Rajnay Odbor, Gozdn Gyula in Huszftr Pulti.) Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena za deset vstopnic. — vine ob 17. uri razen delikatesnim trgovinam, ki smejo obratovati do 18. ure. Nedeljski počitek. Na številna vprašanja iz vrst so-boškega članstva zaradi uvedbe nedeljskega počitka, sporoča združenje trgovcev vsem članom sledeče: Na zadnji seji ožjega odbora Zveze trgovskih združenj v Ljubljani je naša organizacija predlagala, da se uvede po vseh krajih dravske banovine obvezni nedeljski počitek za trgovine. Svoj predlog je utemeljevala s tem, da trgovci nimajo interesa, da bi pri današnjih razmerah še ob nedeljah prodajali blago, ki ga tako primanjkuje. Na tisti seji je bilo sklenjeno, da bo zveza izvedla tozadevno akcijo na podlagi katere se bo kr. bansko upravo prosilo, da objavi potrebne ukrepe. Zaradi uvedbe nedeljskega počitka za trgovske obrate v Murski Soboti, je uprava združenja o tem vprašanju razpravljala na nekaterih sejah in članskih sestank h, Pri tej pr.iiki je članom priporočala, da se z ozirom na današnje izredne razmere in na težave pri dobavah raznega blaga, sprijaznijo z idejo uvedbe nedeljskega počitka, toda uprava združenja ni naletela pri članih na. soglasna mišljenja. Ugotovili smo, da so v nedeljo dne 15. decembra imeli nekateri trgovci svoje obrate zaprte in je združenje dobilo od istih Izjave, da ne bodo več svoje obrate ob nedeljah odpirali. Tako odločitev pozdravljamo in bi želeli, da se tem zgiedom pridružijo še ostali trgovci v M. Soboti. Upamo, da bodo ostali trgovci prišli počasi le do pre pričanja, da obratovanje ob nedeljah nima smisla. Nikogar ne silimo, da bi svoje obrate ob nedeljah zapirali, toda prav bi bilo, da bi trgovci v M. Soboti tudi v tem vprašanju pokazali potrebno složnost, ko se je že večkrat povdarjalo, da obratovanje v nedeljah nima tistega haska, kot menijo nekateri, da ga imajo. Zato priporočamo vsem članom v M. Soboti, da se le odloČijo za uvedbo nedeljskega počitka. IHlinapstii pomočnik JOSIP, Vučja Gomila št. 51, p. Bogojiua. Za Božič in Novo leto Vam nudimo že za 250.— Din mesečno 100% superradioaparat z dvoletnim jamstvom. Zastopamo: minerva, kčrting, orion, mende, braun, sachsenwerk, hornyphon, graetz. Predvajanje brezobvezno. Ogromna izbira. Strokovna postrežba. Rabljeni aparati od Din 600.— z Radio Nemec, dvoletnim jamstvom. M. Sobota ZUPAN OBC SOBOTA naznanja, da je dne 14. decembra t. 1. umrl častni občan M. Sobote gospod DR predsednik senata, minister prosvete, častni. občan vseh slovenskih občin i. t. do i. t. d. Nesmrtnemu voditelju slovenskega naroda, sodelavcu pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije: VEČNA SLAVA! ;V ' 'Sv?--' S:.5; • ;■'»,. CiaiV.AAi'' Vesele božične praznike žela vsem svojim odjemalcem, znancem in pršjateSjem osrednje tvrdke: TOVORI!a MESNIH IZDELKOV IS HUDILBICB e t - H • >*' .-.-V-. ' i« : V ■ ' .*,. i Zahvala- zgubi našega predragega soproga, Ob prerani in nenadomestljivi brata, strica, svaka, gospoda Sočič Kalmana gostilničarja in posestnika izrekamo prisrčno zahvalo vsem. ki so počastili njegov spomin z venci in šopki, ga spremili na njegovi zadnji poti in z nami sočustvovali. Prav iskreno se zahvaljujemo gasilski Četi Krajna in sosednjim gasilcem ter g. šol. upravitelju Stanjkotu za ganljiv govor pri odprtem grobu in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. KRAJNA, meseca decembra 1940. Žalujoči ostali. -v S;:' i it.