DR. O. ILAUNIG: 39 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Grof Tatenbab je odšel v Rauberhof, se preoblekel ter po kratki večerji takoj šel v hišo deKelnih stanov. V pismu grofa Brennerja je namreč bilo povabilo, naj se po prihodu v Gradec takoj zglasi v dvorani deželnih stanov. Nekak nemir se ga je lotil, ko je stopal skozi velika obokana kamenita vrata ter šel po širokih Btopnicah v prvo nadstropje, dokler ni prišel do visokih vrat, vodečih v dvorano, kjer so zborovali deželni stanovi. Čudno se mu je zdelo, da stoji na hodniku močna straža, ki ga pozorno gleda in opazuje vsako njegovo kretnjo. Že hoče vprašati za vzrok. V tem pa sliši v dvorani glasno govorico in šum. »Kaj je to,« si misli, »kaj se godi tukaj ? O tem bom kmalu na jasnem.« Z močno roko pritisne na kljMko. Težka vrata bolestno zaškripajo tcr se kakor od nevidne roke potisnjena odprejo na stežaj. Grof Brenner pokaže z zlobnim nasmehom na ustnah na vrata dvorane, skozi katera je vsfcopil Ivan Erazem grof Tatenbah ponosna in mirno. Oči vseh zborovalcev se obrnejo k njemu. Grof Tatenbah se prikloni in reče: »Bog z vami, gospodje! Veseli me, da vas najdem polnoštevilno zbrane. Odzval sem se vabilu grofa Brennerja in sem ravnokar došel iz Maribora. Kakor vidim, ste se zbrali v tej noči k izvanrednemu posvetovanju. Rad bi vedel, kaj je temu vzrok?« »To zveste takoj, gospod grof,« odvrne grajski stotnik, »gre za to, da v obrambo najvišjih pravic našega cesarja in gospoda in miru naše dežele razkrinkamo veleizdajalca. To je mož, ki ga je cesar odlikoval z veliko častjo. On pa je v svoji nehvaležnosti in drznosti pozabil na čast in dolžnost ter se je pridružil tajni zaroti, naperjeni zoper Njegovo Veličanstvo in tudi zoper našo deželo, katero hoče veleizdajalcem prodati za dedno vojvodsko krono.« Grof Brenner je utihnil. Vsi so gledali grofa Tatenbaha, kl je stal hladen in miren, toda bled in 3 sklonjeno glavo pred resnobnimi zborovalci. Kmalu pa dvigne glavo ter reče z bolj zamolklim glasom: »Kdo kuje take načrte? Kdo je oni predrznež, kl hoče Izdati deželo možem prevrata?« »To ste vl, gospod grof,« odvrne grajski stotn'k in stopi proti grofu. Grobna tišina zavlada v dvorani. Oči vseh so vprte v grofa Tatenbaha. Njegov obraz je bled, nekaj hipov stojl kakor okamenel, kmalu pa se zopet zave. »Gospcd grof,« reče s prisiljenim nasmehom, »zdl se mi, da hočete na tem resnem zborovanju z menoj norce britl, ki sem med prvlmi Clani tega sveta.« »Šala, tako misllte,« vzklikne grof Brenner, »oesarski grajskl stctnik Filip Brenner nima navade se Salitl s tako resnlmi stvarml.« »če torej mislite resnlco,« odvrne grof Tatenbah, »lzjavljam, da je to hudobno natolcevanje, ter z vso odločnostjo zahtevam ssadošCenje.« Grof Tatenbah prime stol na zgornjem koncu mize, da bl sedel na mesto, ki ga je navadno zavzemal. Grajskl stotnlk pa stopi hltro vmes ter zavpije: »Naeaj! Velelzdajalec n« gm« seddti pri mizi jklalolh gtanov.« ¦ "' : Ko sliši grof Tatenbah te besede, zagrabi za ročaj svojega meča ter zakriči ves razkačen: »Kaj takega si dovoljujete napram meni!« V tem hlpu se dvigne škof grof Hofkirchen ter zakliče: »Mir, gospodje! Mir in treznost, kakor to zahteva kraj, kjer smo se zbrali kot možje miru, ne pa, da bi se bojevali. All ne veste, da je zapisano spodaj na vratih, da se na tem mestu ne sma prijeti za meč prl najstrožji kazni?« Nato se obrne h grofu Tatenbahu ter reče mlrno, a odločno: »VI #ospod grof, ste res vsega tega obdolženi, kar vam je prej očital gospod grajski stotnik.« »Dokaze zahtevam,« vzkipl grof Tatenbah, »mar so nekatere moje vožnje na Hrvatsko In na Ogrsko že dokaz za veleizdajstvo? SaJ sem jih vendar podvzel le radl tega, da sam vldlm vse na svoje ofii ter morem o tem točno poroCati na Dunaj.« »Ne,« odmaje z glavo grof Brenner, »niso to naSi dokazl. Mi imamo točnejSe dokaze za vaSo zvezo z zarotnlkl na Ogrskem. All mislite, gospod grof, da bi grajski stotnik, predsedalk tajnega sveta, grof Fillp Brenner, grofovskega tovariia v gtauovgki zbornici, kateri ate do sedaj pri- padali tudi vi, brez tehtnih dokazov obdolžil dedanja, ki storilca zaznamuje z žlgom najhujSega zločinca in izobčenca?« »Dokaze,« zahteva zopet grof Tatenbah ter jezno gleda na grofa Brennerja. »Da, dokaze,« odvrne grajski stotnik, »dokaze za to, da hočete, gospod grof, v kratkem poslati več vozov iz Račja v Gradec, v katerih bl bili skriti janičarjl, ki bi v mestu uprizorili krvavi ples; da hočete vi v tej zmešnjavi prodirati Iz palače grofa Saurau proti okopom Schlossberga, mene ter celo posadko pobiti, nato mesto obstreljevati ter skupno z grofotti Zrinjskim zavzeti trdnjavo, mesto Gradec ter Štajersko. Kot plaCIlo Ea ta junaška dela bl dobill celjsko grofijo kot neodvisni vladar z vojvodsko Castjo.« Grof Tatenbah je pri teh besedah izmenoma v obrazu obledeval in zardeval. Ves razjarjen Eavpije z glasom, kl Je v njem blla drznost pomeSana z obupom: »Naj vas strela! All ste že kedaj sliSali, da se Je tako kruto žalil kak član deželnih stanov? Grof Brenner, pozivam vas, da dokažete te obdolžitve črno na belem, sicer vas moram smatrati za goljufa ter nesramnega obrokovalca, ki mi bo ftal t boju i »eCeaa aadoič«ai»U Prl teh besedah se grof Brenner zravna ter reče: »Čnio na belem zahtevate, grof Tatenbah, dokaze, tukaj so.« Grajski stotnik pokaže na dva precej obBirna splsa, ki sta ležala na mlzl zraven razpela, vzame ju v roke ter reče: »Tukaj sta vaSa rokopisa, v katerih ste natanCno oplsall načrt zarote in vaSega sodelovanja.« Grof Tatenbah je za trenutek kakor okamenel in nem. Toda kmalu se zopet hladnokrvno vzravna ter vzkllkne: »Kdo more to refii, da Je tukaj moj rokopis? So ljudje, ki ponarejajo tudl rokopise.« Prl teh besedah se Cuje v krogu zbranih glasno mrmranje. Vsi so bili nevoljni, nekateri prav močno razburjeni, ker je grof do zadnjega trdovratno tajil, mesto da bi priznal. Grof Brenner ]e pozvonll s srebrnim zvon5kom. Ko je vstopil vojak, mu je naroCil, naj pokliCe Boltažarja BibU. Ta je takoj prišel. Na bledem \idi\ grofa Tatenbaha se je pokazal . bolesten izraz prosonečenja. »Kje si našcl U* spise,« vpraša grof Brenner z Ire&kim slasom iUiila u»r uu ii_ o_e_e_i cokaž«. »V lovski suknji mojega bivšega gospoda grofa Tatenbaha, ki me je odpustil,« odgovori Ribl ter pogleda sovražno na obdolženega. »Spoznaš li to pisavo kot rokopis grbfa Tatenbaha,« vpraša grajski stotnik dalje. »Da,« odvrne Ribl s predrznim glasom, »videl sem, kako je grof Tatenbah pisal te splse, kar lahko potrdim s prisego.« »Dovolj,« pravi grof Brenner, »nadaljnje spada pred sodnijo.« »S svojim početjem,« zakliče grof Tatenbah ves razkačen vmes, »delate meni in tukaj zbranim tovarišem dvojno sramoto. Napravili ste iz te dvorane pozorišče, kjer sodnik zaslišuje osumljenca. Obenem ste me postavili pred podleža, kateremu se ne more ničesar verjeti, ker je od mojih sovražnikov podkupljen. Toda državni grof Erazem Tatenbah potuje še v tej noči na Dunaj k cesarju, da se tam oprosti vsakega suma ter da tamošnji gospodi dopove, da je treba iti med zarotnike, če se hoče zvedeti, kako se razpleta zarota. Na cesarskem dvoru bom zahteval zadoščenje za sramoto, ki se mi je danes tukaj storila.« Po teh besedah je grof Tatenbali stopil proti vrafcom, _oteč zapustiti dvorano, kjer so ga tako očitno ožigosali kot veleizdajalca ter zaveznika zarotnikov. Predno pa je dospel do vrat, ae ta mahoma odprejo. Med njimi se pojavi v vsej velikosti, z dolgim bledim obrazom ter svetliml očmi, deželni profos štajerske dežele Jurij Franc pl. Will in poleg njega v polni opremi z golim mečem Tomaž Sahier pl. Windmuhlen, dragonskega polka Gerardis cesarskl podpolkovnik, z orjaškiro grajskim stražmojstrom Jurijem Vamprehtom. Zadaj je stalo šest vojakov s svetlimi helebardatni. Grof Tatenbah je prebledel, slutil je takoj, kaj i njim nameravajo. »Grof Erazem Tatenbah,« izjavi deželni pro» fos z močnim glasom, »vas bomo prijell in zaprli na podlagi tozadcvnih postav.« »Kaj hočete,« se razburi grof Tatenbah, »na podlagi katere postave smete zapreti člana deželnih stanov v tej dvorani?« »Na povelje notranje avstrijske vlade Njegovega Veličanstvt, in na podlagi štajerskega kazenskopravnega rcda in kazenskega zakona o zločinih veleizdajstva in upora,« odvrne profM ter veli: »Vojaki uaprejJ«