Celje - skladišče D-Per Jeb. 1985, Št. 78 582/1985 'občina Šentjur pri ||| 1119851171,78 COBISS 0 mm umar j glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: — Iz dela občinske skupščine — Modernizacija Kozjanske ceste — Uveljavljanje soc. varstvenih pravic — KS Loka pri Žusmu — Ena družina - eno drevo Za boljši jutri SAMOPRISPEVEK KRAJANOV Na letni programski seji občinske konference SZDL Šentjur smo ugotovili, da so v vseh krajevnih organizacijah SZDL razpravljali o možnosti uvedbe samoprispevka za naslednje plansko obdobje 1986 — 1990. Zato smo na seji predsedstva občinske konference SZDL sprejeli spodbudo za pričetek aktivnosti okrog nadaljevanja samoprispevka. Do sedaj smo imeli krajevni samoprispevek, s katerim so gospodarile krajevne skupnosti — delovni ljudje in občani pa so se odločali o zadovoljevanju svojih in skupnih potreb. Vsaka krajevna skupnost pri tem samostojno pripravlja in sestavlja program sa-moprsipevka. V vseh teh letih se je v naših krajevnih . skupnostih veliko naredilo, kar bo pokazala analiza porabljenih sredstev samoprispevka in na osnovi nje bodo pripravljena izhodišča za naslednje plansko obdobje. V prihodnjem obdobju se mora- mo izogniti gradnji objektov in domov. Bolj se moramo usmeriti v obnavljanje in gradnjo takšnih objektov, ki po dograditvi ne bodo obremenjevali splošne in skupne porabe. Zagotoviti moramo, da bi v prihodnje za vzdrževanje cest in drugih objektov namenjali manjše zneske. Veliko problemov je na področju komunale (vodovodi, ceste, kanalizacije), telefonije in električnega omrežja. Priprave na referendum odnosno planiranje tečejo v KS, delovnih organizacijah in SIS. Vsi drugi dejavniki — upravni organi, strokovne službe in družbenopolitične organizacije pa morajo nuditi svojo pomoč. Vse programe KS bomo na občinski ravni usklajevali s SIS in delovnimi organizacijami ter seveda v KS preko zborov občanov. Zato pozivamo vse krajane naše občine, da prispevajo svoj delež k uspešnim pripravam za izvedbo krajevnega samoprispevka za naslednje srednjeročno obdobje. Pogumno v razprave o zaključnem računu Konec meseca februarja bodo v vsaki TOZD obravnavali zaključne račune za leto 1984. Poleg finančnih rezultatov poslovanja bodo delavci razpravljali tudi o dobrem ali slabem gospodarjenju za preteklo leto. Želimo si, da bi v naših delovnih organizacijah razpravljali le o dobrih rezultatih, saj so od gospodarjenja odvisni tudi osebni dohodki in višina skladov. Le s preudarno delitvijo ostanka dohodka in dobro analizo stanja v vsaki TOZD v občini, bomo uspeli v stabilizacijskih prizadevanjih in hitrejšem razvoju. Obširno o rezultatih gospodarjenja za leto 1984 in razpravah bomo poročali v naslednji številki. Seja zborov SO Predsednik SO Šentjur je sklical skupno sejo družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, ki bo v ponedeljek, dne 4. marca 1985 ob 7.30 uri v skupščinski dvorani. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil 2. Volitve: predsednika in članov izvršnega sveta SO Šentjur Istega dne bodo tudi ločene seje zborov z naslednjim dnevnim redom : 1. Pregled realizacije sklepov prejšnje seje 2. Delegatske pobude, mnenja in vprašanja 3. Predlog dopolnitve resolucije o -politiki izvajanja družbenega plana občine Šentjur za obdobje 1981 — 1985 za leto 1985 4. Poročilo o delu postaje milice in sodnika za prekrške SO Šentjur za leto 1984 5. Osnutek programa dela zborov občinske skupščine Šentjur za leto 1985 6. Poročilo o izvršitvi proračtina občine Šentjur za leto 1984 7. Osnutek proračuna občine Šentjur za leto 1985 — z osnutkom odloka 8. Osnutek odloka o davkih občanov — nadaljevanje razprave 9. Osnutek sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za leto 1985 10. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 11. Poročilo delegata Skupščine SR Slovenije 12. Poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja. OBČINSKA KONFERENCA SZDL Žirija za podeljevanje priznanj OF ŠENTJUR PRI CELJU Žirija za podeljevanje PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri Občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja RAZPIS ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1985 Priznanja OF v občini Šentjur se podeljujejo posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, KS in TOZD za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur. Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom t/ajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja. Predloge za priznanje dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti v občini. Predloge posredujte žiriji za podeljevanje občinskih priznanj OF najkasneje do 1. aprila 1985 na OK SZDL, Titov trg 5, Šentjur. K predlogu mora biti podana obrazložitev za podelitev priznanja. Ob 40. letnici osvoboditve podeljujemo 10 priznanj OF, sorazmerni del za posameznike ter organizacije in skupnosti. Informacije dobite na OK SZDL Šentjur tudi po telefonu na številko 741-286. IS SO predlaga dopolnitev resolucije Na seji izvršnega sveta SO ŠENTJUR, 31. januarja, so med drugim ponovno obravnavali materialne okvire resoluceje za letošnje leto. V razpravi na zborih občinske skupščine so bili ravno le-ti deležni največ pripomb. Zato so delegati ob sprejemu resolucije izvršni svet zadolžili, da ponovno in vsestarsko prouči predlagane stopnje. V smislu sprejete obveze je komite za družbeno planiranje in razvoj opravil dodatne analize, člani izvršnega sveta pa so opravili razgovore v organizacijah združenega dela. Tako so bili na omenjeni seji po obširni in vsestranski razpravi sprejeti povišani materialni okviri in sicer: — rast družbenega proizvoda na 3,3 °/o — prej 2,1 ; industrijska proizvodnja 4 % — prej 3 %; produktivnost dela pa naj bi bila večja za 2,3 % — prej 0,6. Te in še nekatere druge dopolnitve resolucije, predvsem na področju varstva okolja, .bo izvršni svet predložil v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine na prvi seji. Člani izvršnega sveta pa so opozorili, da se bomo tudi v primeru doseganja teh novih stopenj srečevali s problemi pokrivanja in splošne porabe, saj že sedanji izračun kaže, da bo primanjkovalo več kot 2 mio dinarjev. To pa pomeni, da se bo treba v občini zelo odgovorno dogovarjati in odločati o tem, kaj se bo v primeru, da sredstev ne bo, črtalo iz programa. M. K. SERGEJ ŠEŠERKO — KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SO ŠENTJUR PRI CELJU Občinska konferenca SZDL Šentjur je izoblikovala predlog za novega predsednika izvršnega sveta SO Šentjur. Kandidat je tov. Sergej ŠEŠERKO, rojen 26. 10. 1948, diplomiran inženir iz Šentjurja. Sergej ŠEŠERKO je znan družbenopolitični delavec naše občine. Opravljal je mnoge odgovorne dolžnosti, med drugim je bil predsednik komiteja za družbeno planiranje in razvoj pri SO Šentjur, član OK ZKS in predsednik sveta KS Šentjur - center. Sedaj je zaposlen v razvojnem oddelku Železarne Štore. V tem mandatu opravlja dolžnost podpredsednika izvršnega sveta SO Šentjur. ŠENTJUR — V četrtek, 31. januarja, je bila v knjižnici ura pravljic. Udeležilo se je je 20 otrok, ki so razstavili tudi svoje risbe. Pravljico je pripovedovala Andrejka Oblak. — V torek, 5. februarja 1985 je bila na Kmetijski šoli v Šentjurju 9. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo SR Slovenije. Na dnevnem redu je med drugim bila obravnava vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev višje in visoke izobrazbe v agroživilstvu, obravnava mreže šol in obseg vpisa za šolsko leto 1985/86 v agroživilskih usmeritvah, analiza razvoja na področju vzgoje in izobraževanja za obdobje 1986 — 1990. Delegati so si tudi ogledali razstavo izdelkov učencev šole, šolo in dom. — V Sàrtek, 7. februarja, je bila v čitalnici knjižnice odprta' likovna razstava del šentjurskih slikarjev Jožeta Ipavca in Goceta Kalajdžiskega. Razstava s kulturnim programom je bila posvečena slovenskemu kultunemu prazniku. — V petek, 8. februarja, je bila proslava v kulturnem domu s podelitvijo priznanj kulturne skupnosti občine Šentjur. Za kulturno dejavnost so v naši občini prejeli priznanja: Jožica Salobir, Stane Jazbec, Nežika Žličar, Jožica Romih, Zofka Kind ter uredniški odbor zbornika »Med Bočem in Bohorjem«. Ob tej priliki so v programu sodelovali gojenci glasbene šole skladateljev Ipavcev, moški pevski zbor Prosvetnega društva Šentjur pod dirigentsko palico prof. Edvarda Gor-šiča in dramski umetnik SLG Celje Borut Alujevič. — V kulturnem tednu smo imeli več organiziranih skupin, ki so si prišle ogledat knjižnico. Petim prvim razredom smo razkazali knjižnico ter prebrali pravljico. Tudi otroci iz VVZ so si ogledali knjižnico (60 otrok). Pogovor o knjižnici in notranji ureditvi ter izposoji se je udeležilo 45 otrok iz osnovne šole na Planini. — Kot že nekaj let nazaj so se tudi ob zaključku lanskega leta srečali upokojenci, ki so se upokojili kot obrtniki. Srečanja se je žal udeležila le dobra polovica vseh povabljenih, čemur, domnevamo, je botrovalo pravo zimsko vreme. Sodelujoči so z vedrim razpoloženjem dokazali, da si takih srečanj še želijo. — V novo leto 1985 je Obrtno združenje Šentjur stopilo z novim programom dela, ki je bil sprejet v decembru lani. Poleg nalog, ki izhajajo iz statuta združenja, so si člani zadali še vrsto drugih, katerih reševanje narekujejo problemi, s katerimi se srečujejo samostojni obrtniki. Seveda pa bo to problematiko mogoče reševati le s sodelovanjem drugih forumov, tako na nivoju občine kot tudi republike. PLANINA — V soboto, 9. februarja, je bilo jubilejno srečanje ob 15-letnici moškega pevskega zbora prosvetnega društva Planina, dirigentka zbora je Milena Gubenšek. Na srečanju so podelil Gallusove značke slovenske pevske zveze Zveze kulturnih organizacij Slovenije nekaterim članom zbora za dolgoletno delo na glasbenem področju. Šentjurski portret »V znak priznanja za dosežene rezultate pri razvoju samoupravljanja, humanizacije življenja in dela in pospeševanju družbenega standarda v KS v okviru tekmovanja Program akcije KS 1981 — 1985 podeljuje Zvezna konferenca SZDLJ priznanje Janezu KOŠAKU iz KS Loka pri Žusmu«. S temi besedami je predsednik RK SZDL Franc Šetinc v začetku, decembra preteklega leta izročil listino „ našemu nagrajencu. Janez je po rodu iz Hrastja, kjer narava ni ravno radodarna s svojimi darili. Zato je življenje odvisno izključno od iznajdljivosti in požrtvovalnosti krajanov. Sam pravi, da je iz pozabe in zaostalosti te predele dvignil šele potres. Razmere na terenu pozna Janez zelo dobro, saj je od leta 1960 stalno prisoten bodisi kot kurir ali matičar v Loki, ekonom pri SO v Šentjurju ali sedaj kot tajnik KS Loka. Z vsemi temi izkušnjami lahko dobro opravlja svoje delo in potrjuje prijeto visoko priznanje, za katero mu še enkrat iskreno čestitamo. Zaposlovanje v Prav gotovo bo potrebna še vrsta usklajevanj, da bomo v naši občini prišli do realnih kadrovskih potreb, predvsem v gospodarstvu. Zopet se ponavlja stara praksa; da so delovne organizacije ob svojih kadrovskih napovedih v začetku leta dokaj optimistično razpoložene, da pa med letom nepredvidene objektivne okoliščine povzročajo neprijetno ugotovitev, da tako zamišljenih novih zaposlitev v tekočem gospodarskem letu pravzaprav sploh ni bilo. Drži, da sc večina subjektov, ki so odgovorni za to področje, zavzema za porast zaposlenosti v občini, pa se samo po sebi zopet zastavlja vprašanje, ali bo ob koncu leta 1985 samo v proizvodnih delovnih organizacijah mogoče ugotoviti, da smo na novo zaposlili 140 delavcev? Če bo to držalo, potem bo stopnja zaposlenosti precej nad dogovorjeno v občinski resoluciji. Prezgodaj je še za komentarje, odgovorni v izvršnem svetu si bodo morali nekoliko pobliže ogledati kadrovske načrte OZD, morda je v njih le zaznati element produktivnega zaposlovanja, ki ga že nekaj let nazaj pogrešamo. Ko je ha zasedanju vseh treh zborov SO Šentjur tekla razprava o predlogu resolucije za leto 1985, je bila s področja zaposlovanja, štipendiranja in kadrovske politike ponovno nanizana vrsta slabosti. Prav zaradi njih si je tež- letu 1985 ko predstavljati, kako bo kadrovsko področje sledilo (ali izhajalo) v smeri prodornejših gospodarskih tokov v občini. V kolikor bo dejansko prišlo do oblikovanja posameznih operativno - akcijskih načrtov za lažjo izpeljavo resolucij-skih načel, kot je napovedal predsednik izvršnega sveta, potem je takšen program nujno zastaviti tudi s kadrovskega področja v širšem smislu. Nekaj usmeritev je bilo danih že pri obravnavi predloga resolucije, ki se nanašajo predvsem v okrepitvi strokovno šibkih kadrovskih sfiižb v OZD. Prezreti ne gre tudi pobude, da bi se s kadrovskimi zadevami morali večkrat soočiti v zboru združenega dela, kar bi pomenilo več angažiranja, odgovornosti in hitreje bi prišli do konkretnih rešitev, predvsem pri izdelavi dolgoročne kadrovske projekcije v občini. O teh predlogih, ki nikakor ne .zadevajo samo formalno postavljene institucije, bi kazalo konkretneje spregovoriti v gospodarstvu, o širših vidikih kadrovske politike, zaposlovanja in štipendiranja v občini pa bi se kazalo spoprijeti predvsem v socialistični zvezi in sindikatu. Izziv, ki nas naj potegne iz slepe ulice, je prav gotovo naslovljen (še) ob pravem času in na prava mesta usklajevanja v odločanju. Mirko Čander 12. in 13. januarja se je odvijal 11. orientacijski-taktični patruljni pohod ekip organizacij ZRVS in ZSMS Slovenije. Po stezah partizanske Jelovice 1985. Tekmovanje ima naslov »Pohod po poteh narodnega heroja Lojzeta Kebeta« in obsega: reševanje topografskih nalog, reševanje taktične naloge TO, odgovarjanja na vprašanja na temo marksizem in razorožitev, streljanje s puško in patruljni tek iz Krope v Dražgoše. Prvič se je tekmovanja udeležila tudi ekipa iz naše občine v sestavu članov ZSMS in ZRVS: Debelec Polona, Erlih Branko, Ulaga Samo, Vengust Bojan, Jelenc Alojz, in Vodeb Dušan. Zasedli so 19. mesto med 38. ekipami, kar je za prvi nastop več kot spodbudno. Iz dela občinske skupščine Na skupni seji zborov občinske skupščine, ki je bila zadnje dni januarja, so delegati tako, kot je bilo pričakovati, največ pozornosti namenili obravnavi resolucije za letošnje leto. Res je, da bistvenih pripomb na besedilo ni blo, kar kaže na to, da je predlagatelj upošteval pripombe in predloge, ki so bili posredovani v dvomesečni razpravi. Zelo resno pa je bilo med drugim postavljeno s strani delegata KS Ponikva vprašanje na račun načrtovane 2,l-odstotne>rasti družbenega proizvoda. Opozoril je, z njim pa se je v razpravi strinjala večina delegatov, da je le-ta prenizka in da med drugim tudi ni v skladu z določili republiške resolucije. Zato je predlagal, da je nujno ob načrtovanju take stopnje rasti družbenega proizvoda odgovorno oceniti — kaj lahko to posledično pomeni glede zagotavljanja sredstev za splošno porabo in predvsem v pridobivanju sredstev iz naslova solidarnosti. V razpravi se je po tem tehtnem opozorilu pokazalo, da je nerealno načrtovati S % rast družbenega proizvoda, saj naše združeno delo ne načrtuje večjih naložb, niti ni novih razvojnih načrtov, ki bi omogočili tako visoko rast. Zato so delegati sprejeli predlog resolucije v predloženem besedilu. Ob tem pa so opozorili, da je predlagano oceno treba narediti in da je nujno, da združeno delo najde programe, ki bodo omogočili njihov hitrejši in trdnejši razvoj in razvoj, celotne družbenopolitične skupnosti. Skupna ugotovitev razprave okoli sporne stopnje rasti družbenega proizvoda je tudi bila, da ni razlogov, da se ne angažirajo vsi, da se le-to tudi preseže. Na seji so delegati tudi razrešili predsednika izvršnega sveta Ivana JAGRA, ki, kot je bilo povedano v obrazložitvi, odhaja nazaj v DO TOLO. V predhodnih postopkih je bilo vsled nastalih kadrovskih razmer v tej DO odgovorno in v polnem soglasju s tovarišem Jagrom in samoupravnimi ter družbenopolitičnimi organizacijami TOLA ugotovljeno in dogovorjeno, da je nujno, da se vrne pred iztekom mandata. Ob razrešitvi so delegati izrekli tovarišu Jägru priznanje za njegovo angažirano, odgovorno in uspešno delo v funkciji predsednika izvršnega sveta SO Šentjur. Glede na to, da pomeni razrešitev predsednika IS istočasno tudi razrešitev celotnega izvršnega sveta, so delegati sprejeli sklep, da bo sedanji sestav svojo nalogo opravljal do izvolitve novega predsednika in članov izvršnega sveta. V tem času bo izvršni svet vodil podpredsednik Darko ŠEŠERKO. Na seji je bilo tudi odgovorjeno na delegatsko vprašanje o osebnih dohodkih delavcev v DO za opravljanje poslovnih storitev in vodilnih funkcionarjev v občinski skupščini. Ta tema je bila nekaj zadnjih tednov najbolj aktualna med občani, saj se je govorilo, da so dobili omenjeni velike vsote denarja. V odgovoru prizadetih je bilo jasno obrazloženo, kako in v kakšni višini so se oblikovali oziroma valorizirali' njihovi osebni dohodki. V lanskem letu so šele ob koncu leta naredili poračune OD v skladu z dogovorom o razporejanju sredstev za osebne dohodke in seveda izplačali poračune. V odgovoru so tudi točno posredovali zneske, ki so jih prejeli posamezni delavci. ' Posredovana je bila tudi informacija o izplačilu stimulacije (to predvideva 2. člen družbenega dogovora o nagrajevanju voljenih in imenovanih funkcionarjev) predsedniku občinske skupščine in izvršnega sveta. Sklep o izplačilu stimulacije v višini 10 % mesečnega OD za 11 mesecev preteklega leta je sprejela za imenovana funkcionarja občinska komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja v soglasju s pristojno komisijo pri Svetu občin celjskega območja. Celotna razprava o tej temi je ponovno opozorila, da bi bilo bolje in pravilneje, če bi tisti, ki radi prenašajo oz. širijo nepreverjene vesti, s katerimi vznemirjajo občane, v tej situaciji pa so osebni dohodki tisto, na kar smo najbolj občutljivi, le-te prej preverili pri prizadetih in zahtevali vpogled v dokumentacijo. To vsekakor, kot je bilo v odgovoru poudarjeno, ne bi nikomur odrekli. Zato gre pohvala delegaciji DO TOLO, ki je s postavljenim vprašanjem na neki način presekala govorice in razpravo o tem prenesla v delegatske klopi. Delegati so tudi sprejeli naslednje odloke: Odlok o družbenih priznavalninah borcev NOV in drugih vojn ter njihovih družinskih članov; Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko - higienske službe na območju občine Šentjur; Odlok o čiščenju manjših potokov in jarkov m osnutek odloka o davkih občanov. Sklenili so, da naj o tem odloku “poteka javna razprava do meseca marca! M. K. Modernizacija kozjanske ceste V torek, 12. februarja, je bila v Kozju problemska konferenca na temo: modernizacija kozjanske ceste maršala Tita iz Lesičnega preko Prevorja do Šentjurja. Kot vemo, je delček te ceste na Prevor-ju že asfaltiran, velik del pa naj bi opravili v tem srednjeročnem obdobju. Toda žal iz tega ne bo letos nič, ker se je situacija spremenila. Krajani iz kozjanskih občin: Lesičnega, Kozja in Prevorja so zahtevali ustrezno rešitev, da se bodo lahko vozili na delo vsaj po urejeni cesti in v nekoliko boljših avtobusih. Ugotovili so, da se je Kozjansko začelo obnavljati po potresu 1974, prej pa je bilo zapostavljeno. Sedaj pa je že 40 let po svobodi, pa še vedno bijemo bitko za hitrejši razvoj manj razvitega Kozjanskega. V teh krajih je bilo in je težko, delo je trdo in naporno, če hočejo preživeti. Mladi odhajajo v dolino. Ko bo cesta, bodo mladi ostajali doma, tako kot je na planinskem koncu. Veliko je bilo kritik na zapostavljeno kozjansko območje. Ob koncu so vsi udeleženci, med njimi predstavniki IS SRS in republiške cestne skupnosti, občin Šentjurja, Šmarja, Krškega ter predstavniki omenjenih in sosednjih KS sprejeli sklepe: 1. Cesta se mora nadaljevati, ker ima za sabo delovne ljudi in krajane tega območja, 2 v srednjeročnem obdobju 1986 -90 mora imeti ta cesta prednost v programu rekonstrukcij posameznih cest v SRS, 3. javnost je treba seznaniti s to problematiko. Vse naše ljudi je treba preko tiska seznaniti s problematiko izgradnje ceste maršala Tita od Lesičnega <30 Šentjurja. OK SZDL Sestal se je koordinacijski odbor za proslave in oživljanje tradicij NOB pri OK SZDL. Ugotovjl je, da je pri teh dejavnostih veliko premalo kvalitetnih sprememb, novosti in da vse poteka preveč tipizirano. Premalo upoštevamo današnje razmere. Oživljanje in prenos tradicij ne sme biti vezano samo na določene termine, ampak mora biti vtkano tudi v vsakdanje življenje. Predvsem pa ne sme ta naloga ležati na ramenih borcev in mladine, ampak mora biti to stalna naloga celotne družbe. Odbor je obravnaval tudi program pomembnejših letošnjih proslav in prireditev. Iz dela teritorialne obrambe V sredo, 13. 2., smo se zbrali starešine TO Šentjur na svoj prvi posvet v letu 1985. Namenjen je bil predvsem informiranju o oceni dela v preteklem letu in seznanjanju z nalogami, ki so postavljene pred TO občine Šentjur za leto 1985. Iz povedanega na posvetu je treba poudariti, da so rezultati, ki jih je dosegla TO Šentjur v 17 letih obstoja in razvijanja borbene pripravljenosti, zelo dobri, za kar gre nedvomno zasluga vsem rezervnim starešinam in tudi pripadnikom, ki so vložili svoj trud in čas pri usposabljanju in organizaciji TO. Še posebej menimo, da je treba pohvaliti starešine, ki delajo v TO od vsega začetka. To so: Franc URBAJS, Franc OGRIZEK, Marjan GROSEK, Maks KOVAČIČ, Peter JAN, Martin ZABUKOVŠEK in še nekateri. Pri načrtovanju dela bomo posebno pozornost posvetili izboljšanju organiziranosti in bojne pripravljenosti TO, pri čemer se popolnoma zavedamo, da sta odgovoren in usposobljen starešina in vojak temelj uspeha posameznega vojaškega kolektiva. Dobro pripravljeni vojaški kolektivi enot TO pa so poleg enot JLA, CZ in NZ ter ostalih subjektov SLO porok za ohranitev svobode neuvrščene socialistične domovine. Sestal se je svet za informiranje pri OK SZDL. Ocenil je vsebino glasila Utrip in predlog njegovega financiranja v letu 1985. Sprejet je bil predlog o formiranju koordinacijskega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev občinskega glasila Utrip. V ta odbor so bili za prvi mandat predlagani naslednji podpisniki: Alpos (vodi odbor v prvem mandatu), LI »Bohor«, TOLO, SO, SIS in DPO. Delovna organizacija GIP »INGRAD« CELJE podeljuje za šolsko leto 1985/86 več ŠTIPENDIJ za naslednje poklice: GRADBINEC — zidar — tesar — železokrivec SLIKOPLESKAR MIZAR STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLJUČAVNIČAR MONTER VENTILACIJSKIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV PODELJUJEMO TUDI ŠTIPENDIJE ZA SKRAJŠANI PROGRAM Vlogo za štipendijo pošlji na naslov: GIP »Ingrad« CELJE Služba za izobraževanje Lava 7 63000 CELJE, telefon 33-511 int. 202 Sprejeli bomo tudi večje število učencev, ki ne bodo nadaljevali šolanja in jim bomo nudili možnost uspbsabljanja za gradbinca, s čimer bodo pridobili interno kvalifikacijo. Iz delovnih organizacij KOP — Decembra meseca so v tej DO imeli referendum o novi organiziranosti. S to organizacijo so hoteli najustreznejše realizirati določila družbenega dogovora o organiziranosti komunalnega gospodarstva v SRS, ki temelji na zakonu o komunalni dejavnosti. Referendum je uspel, ker se je več kot 90 % prisotnih opredelilo »za«. Delavci v KOP so že vsa leta nazaj zahtevali spremembe, da bi se na ta način preprečilo prelivanje dohodka ustvarjenega v storitvenih dejavnostih, za pokrivanje izpada dohodka v komunalnih dejavnostih. Nova organiziranost naj bi to tudi zagotavljala, saj se je DO organizirala v tri ločene obrate, v sklopu katerih je samostojno organiziran tudi komunalni obrat. Za vodenje tega obrata je bil imenovan tov. Jože Mastnak. Osnovne naloge tega obrata so začrtane v naslednjih smereh: — razširitev posamezne dele te dejavnosti, kot so postopno prevzemanje vaških in krajevnih vodovodov v upravljanje DO ter na ta način zagotoviti možnost formiranja manjših oskrbovalnih sistemov; — na področju pokopališke dejavnosti bi DO prevzela v upravljanje vsa pokopališča v naši občini; — v kolikor se v naši občini uredi centralno odlagališče odpadkov, bi DO v povezavi z delavci za začasnem delu v tujini nabavila avtomobile za odvoz kontejnerjev in smeti. . Za dosego željenih ciljev nove organiziranosti ter za uresničitev resnične svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci je nujno treba končno oblikovati ekonomske cene komunalnih storitev, predvsem pa z večjimi prizadevanji vlagati sredstva v razvoj vodovodne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju hlastnih vodnih virov. Trenutna cena 1000 1 (1 m3) vode stane 25,08 din, kepica sladoleda pa od 30 do 50 din. GLASBENA ŠOLA — Ob kulturnem prazniku so gojenci glasbene šole »Skladateljev Ipavcev« izvedli koncertni program za učence in učitelje osnovne šole »Franja Vrunča« iz Gorice pri Slivnici. Nastopale so instrumentalne skupine, dueti in posamezniki. LI »BOHOR.« — V tej DO so pristopili k adaptaciji stavbe delovne skupnosti skupnih služb (bivše Muršičeve’ hiše), prav tako k ureditvi okolja in skupnega dostopa do postaje milice. V manjšem prizidku, v vrtu, se bo gradil razstavni paviljon za finalne proizvode tozda iz Mestinja, prav tako bo v njem prostor za bodočo tovarno finalnih izdelkov v Šentjurju, za katero je izdelana študija. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD — V osnovni šoli »Franja Malgaja« je bilo med zimskimi počitnicami organizirano enotedensko varstvo otrok. To so organizirali in izvedli člani DPM KS Šentjur - center. — Zveza prijateljev mladine je organizirala' občinsko ekipno šahovsko tekmovanje v kategoriji mlajših in starejših pionirjev. Zmagovalne ekipe so se udeležile regijskega tekmovanja v Žalcu. — Kolegij ravnateljev je obravnaval vzgojno izobraževalne uspehe vseh učencev osnovnih šol v občini in prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja. TOPER CELJE — TOZD MODA — V obratu Mode v Dobrini so s 1. januarjem 1984 začeli poskusno izdelovati elastične izdelke z novo montiranima pletilnima strojema. Ko so se ti proizvodi pojavili na domačem trgu, so zelo hitro našli pot do kupcev, kajti to blago je pri nas zelo iskano. S to proizvodnjo se je delovna organizacija uvrstila med kvalitetnejše proizvajalce tega blaga doma in v tujini. Dokaz visoke produktivnosti in kvalitetne proizvodnje v obratu Dobrina je to, da so v lanskem letu izdelali 35.000 proizvodov za domači trg in 34.000 specialnih artiklov za -izvoz. V Modi Šentjur so v letu 1984 izdelali 213.000 proizvodov ali 81 »/o za izvoz in za domači trg 48.000 ali 19 %. ALPOS — Mladi v Alposu odslej v eni OO ZSMS. Tako so se odločili na letni programsko volilni konferenci, ki je bila 8. februarja 1985 v veliki dvorani motela Merx v Šentjurju, katere se je udeležilo 84 mladink in mladincev. Svoje delo so zastavili v šestih sekcijah, za katere vlada veliko zanimanje. Razveseljuje dejstvo, da se je v organiziran način mladinskega dela vključilo ‘veliko mladih iz neposredne proizvodnje. Za predsednika je bil izvoljen Beno Pečar. Ob dneva žena Pred praznikom dneva žena smo povprašali tovarišico Branko KUPEC — delavko v TOZD MODA in mater dveh otrok, kaj pričakuje ob svojem prazniku — 8. marcu. »Vesela sem, da so se uresničile ideje o enakopravnosti na vseh področjih družbenega in samoupravnega sistema. Delam v kolektivu, kjer so pretežno zaposlene žene in zavedam se, da bomo me žene morale tudi v bodoče dati vse od sebe za uresničitev zastavljenih ciljev, ki so povezani z odpravljanjem obstoječih gospo- darskih težav. Sam praznik bom preživela delovno . na svojem delovnem mestu, kakor tudi v okviru svoje družine.« Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic po novem SaS V letu 1984 je bil dokončno oblikovan in sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju soc. varstvenih pravic (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/84). K navedenemu sporazumu so pristopile tudi interesne skupnosti s področja socialnega varstva tukajšnje občine s tem, da se pričnejo vsi postopki za dodelitev socialno varstvenih pomoči tudi izvajati. S sporazumom so opredeljene naslednje pomoči : — varstveni dodatek k pokojnini, — denarna pomoč za brezposelnost, — delna nadomestitev stanarine, — štipendija iz združenih sredstev, — razlika h kadrovski štipendiji, — družbena pomoč otrokom (otroški dodatek), — začasna denarna pomoč, — rejnina, — denarna pomoč kot edini vir preživljanja, — denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, — plačila oz. doplačila oskrbe na domu, — enkratne denarne pomoči, — plačila oz. doplačila osebnih stroškov v tuji družini, — oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev, — uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja Za uveljavljanje navedenih pomoči jé pripravljen in že v prodaji nov obrazec SPN-1, razen za varstveni dodatek k pokojnini in enkratne denarne pomoči. Obrazec morajo izpolniti v tem letu vsi občani, ki na novo uveljavljajo pomoč, in tudi tisti, ki pomoč že prejemajo in so dolžni sporočiti spremembe. Izpolnjene obrazce vlagajo občani, ki niso v delovnem razmerju (upokojenci, kmetje...) v krajevni skupnosti, delavci pa v svojih OZD, kjer jim bo po potrebi nudena pomoč pri izpolnjevanju obrazca ali pri strokovni službi Centra za socialno delo. Rok za vložitev obrazca za družbeno pomoč otrokom (otroški dodatek) in za subvencijo stanarine je 28 .2. 1985. Z enim obrazcem — vlogo lahko občani uveljavljajo hkrati več oblik pomoči. S sporazumom so poenoteni kriteriji za dodeljevanje pomoči v SRS. Za ugotavljanje upravičenosti do denarnih pomoči je uvedena enotna evidenca pri Centru za socialno delo Šentjur, preko katere se bodo ugotavljale stvarne razmere družine. Na novo se s sporazumom uvajajo funkcionalne oblike pomoči, kar pomeni, da se bodo pomoči, dodeljene občanom, nakazovale za prispevke varstva v VVZ, šolsko prehrano otrok, plačilo delne nadomestitve stanarine, oskrbnine v domu in ne več v gotovinskem izplačilu. Denarne pomoči v gotovini se bodo izplačevale le v primerih, ko prejemnik ni deležen organizirane oskrbe. Do socialnovarstvenih pomoči so upravičeni občani, ki imajo manjši stvarni dohodek na družinskega člana, kot je dogovorjena raven socialne varnosti v SRS. Dogovorjena raven soc. varnosti pa se določi v odstotkih glede na povprečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu in sicer: 55 % za delavce in druge delovne ljudi ter študente pri uvelj. pravice do štipendije, 43 °/o za nezaposlene odrasle osebe in otroke, 50 °/o za zmerno in težje invalidne osebe. Pri uveljavljanju pravic pa se določa znesek te ravni tako, da se seštevek za vse družinske člane deli s številom družinskih članov. Hkrati s pravicami do denarnih pomoči pa se s sporazumom določajo tudi prispevki. Prispevki za dnevno oskrbo v VVZ in domovih se določijo v višini 35 % za dnevno oskrbo oz. 60 % stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana za celodnevno oskrbo, vendar ne več kot je enkonomska cena. V primeru, da je stvarni mesečni dohodek na družinskega člana nižji od 70 % dogovorjene ravni socialne varnosti, zavezanec prispevka ne plača. Nov postopek za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči je za občane enostavnejši in preglednejši, saj bodo občani vlagali zahtevke za vse vrste pomoči na enem mestu in enem obrazcu in brez dodatnih dokazil in listin. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti strokovnih opravil prosimo, da se občani navedenih rokov držijo. KS Loka pri Žusmu V okviru predstavitve krajevnih skupnosti vam tokrat spoštovani bralci našega glasila, predstavljamo Krajevno skupnost Loka pri Žusmu. Po številu prebivalcev sodi med najmanjše v naši občini. Nekaj zani- * mivosti iz življenja v njej preberite v naslednjih vrsticah. V razgovoru so sodelovali: Rudi Drame, predsednik sveta KS; Vinko Žlender, predsednik skupščine KS; Mirko Stopar, obratovodja iz obrata AERO; Marjan Skale, predsednik KO SZDL, Mirko Mastnak, poveljnik gasilskega društva in Janez Košak, tajnik krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. Uredništvo pa je zastopal Dragan SLAKAN. Kako danes živijo ljudje v vaši KS (preteklo je namreč že deset Let od potresa)? »Če razdelimo to obdobje v dve fazi, lahko rečemo, da smo pred potresom v tej KS nazadovali in to v vseh ozirih. Vsa prizadevanja pri sanaciji posledic po potresu pa so v kraju način življenja popolnoma spremenila. Zasluga gre seveda takratnim vodstvom v ožji in širši skupnosti in krajanom samim. Bila so seveda tudi mnenja, da bi se Loka ne obnavljala, ampak da bi preseljevali prebivalce, s tem bi bil konec vsakršnega razvoja, če bi do tega prišlo. Da pa le ni bilo tako, govorijo tudi tile podatki: Zgrajena je bila prva štirirazredna osnovna šola po potresu -na Kozjanskem.« Odgovorni menijo, da posledice še niso v celoti odpravljene. To se vidi po tem, da so nekatera gospodarska poslopja še potrebna popra-’ vila oziroma obnove. Pa tudi na drugih področjih so posledice še vidne. Že v uvodu pa smo zapisali, da se je kraj začel bliskovito širiti in razvijati po potresu. Povezava z večjimi kraji je možna le po cesti. Kako ocenjujete, je urejeno za prevoz občanov, otrok v šolo v Slivnico? »Občani se vozijo dnevno z avtobusi na delo in z dela in v večje kraje, nekaj pa se jih iz oddaljenih krajev vozi tudi na delo v Loko pri Žusmu in na Dobrino. S prevozi na delo in z dela ni večjega problema. Velik problem pa je prevoz otrok v šolo, ki se vozijo v višje razrede v Slivnico. Otroci morajo vsatajati tudi ob pol štirih zjutraj, da pridejo na avtobus. O teh problemih in o ukinitvi avtobusa na račun otrok ne gre. To ponovno poudarjamo pred javnostjo in se ne moremo strinjati z odgovori, ki pa so žal nerealizirani.« O tem so na razgovoru rekli še marsikatero ostro, to pa zato, da bi lahko otroci iz zares oddaljenih krajev imeli boljše prometne povezave. Odgovorni naj o teh vprašanjih ponovno razmislijo. Šolstvo, otroško varstvo! Vprašanje, ki smo ga zastavili predsedniku KO SZDL tov. Skale Marjanu, je bilo kratko: »Po letu 1975 smo prešli v celodnevno osnovno šolo. Problem je v tem, da nimamo telovadnice. V večnamenskem prostoru pač ne moremo izvajati programov telesne vzgoje. V tem smislu bi bilo treba razmišljati o novih prostorih za telovadnico. Otrok je v šoli 76 ter 6 učiteljev in tehnično osebje (3). Menimo, da se problem prevozov obravnava tudi v matični šoli v Slivnici. S prizidkom OŠ Slivnica se bo verjetno tudi ta problem razrešil. Zaradi dvoizmenskega pouka namreč ne moremo improvizirati vzgojno učnega programa. Otroci morajo pač biti v šoli ob uri, ko se pričnejo odvijati aktivnosti po programu. Morda res ne bi smeli ukiniti ene proge.« Tudi enoto VVO imate v vaši KS, kako deluje? Skale Marjan: »Res je, tudi zaradi tega je problem, ker ne vemo, kako bo jeseni. Učilnice so premajhne. VVO ima svoje probleme. V enem prostoru 3 različne skupine. Kako lahko delajo oziroma izvajajo program, je vprašljivo. Izgleda, da je premalo skrbi od vodstva VVO Šentjur, da bi se problemi rešili. S krajem moraš živeti, če hočeš, da se problem tudi uspešno reši. Od zunaj ga ne moreš.« V V krajevni skupnosti Loka pri Žusmu imate tudi dva obrata, predstavite našim bralcem obrata AERO in TOPER: Obrat AERO TOZD Kemija Celje nam je predstavil obratovodja tov. Stopar. »V obratu je zaposlenih 53 delavcev. Delamo v dveh izmenah. Proizvodi našega obrata so konfekcija papirja — predelava papirja v računske trakove, izdelujemo vložke za nalivna peresa. Imamo možnost izdelkov iz plastičnih mas. Problem je v pomanjkanju papirja. Naš cilj je avtomatizacija proizvodnje, sedaj namreč delamo še pol obrtniško. Na področju zaposlovanja bomo zaposlili še 8 ljudi (pri predelavi plastičnih mas). Dobro oziroma kar odlično sodelujemo s krajevno skupnostjo. Ni treba posebej poudarjati, da je obrat AERO v načinu življenja marsikaj spremenil. To se precej pozna.« V obratu MODA Dobrina je zaposlenih 26 delavk. Izdelujejo konfekcijske proizvode. Sedaj delajo v eni izmeni. Prostori so v stari šoli, kjer je bil prej obrat Aero. Kmetijstvo — kritika na račun odkupa mleka! Predstavniki so to področje komentirali kratko in brez predsodka. Takole so razmišljali: »Čistih kmetov je 80. Dobro sodelujejo s pospeševalno službo KK Šentjur. Problema pri dobavi umetnih gnojil ni, večji je problem pri cenah. Seveda pa tudi na področju kmetijstva v Loki pri Žusmu nismo povsem zadovoljni. Slabo se ocenjuje tolšča. Menimo, da bi morala ocenjevanje opravljati veterinarska postaja. Čudimo se, da se to vprašanje ne reši. ko pa dejansko v vseh sredinah menijo, da je ta problem najbolj prisoten. Pristojni organi kot da nočejo slišati te kritike, pa čeprav vsi kme-tijci ta problem dobro poznajo. Slej ko prej se bo to rešilo, sicer se bo tudi oddaja zmanjšala, kajti dosedanje ocenjevanje ni vzpodbudno. V našem kraju je tudi problem v slabih cestah, kar za vse pomeni dodatno oviro pri mehanizaciji naših kmetij.« Povemo pa naj, da se GG obrat Šentjur na vseh področjih vključuje v vzdrževanje gozdnih vaških cest (v KS jih je precej). Torej velja posebej pohvaliti GG obrat Šentjur. Dejavnost društev — oddaljenost ne vpliva na aktivnost! V kraju je ustanovljenih precej društev. Ta pa so tudi zelo aktivna. Med najbolj aktivnimi je tudi tu gasilsko društvo Loka pri Žusmu. Besedo o tem društvu je povzel poveljnik tov. Mastnak. »V GD je vključenih 30 članov, dobro sodelujemo z vsemi društvi v občini in izven nje. Posebej pa smo povezani s KS. Finančno društvo rešuje svoje probleme s prostovoljnimi prispevki občanov, s sredstvi KS. Sredstva SIS za varstvo pred požari pa so tako minimalna, da ne zadoščajo za razreševanje številnih nalog. To društvo je že 5 let zapored občinski prvak (moška desetina). V letu 1985 bi radi dali pod streho orodjarno v Dobrini. Za pomoč bodo spet zaprosili krajane, KS in SIS za varstvo pred požari. Seveda pa moramo omeniti tudi aktivno Lovsko družino, pa strelsko društvo in še bi lahko naštevali, pa o njih kdaj drugič.« SLO, CZ, NZ! Na to vprašanje je bil tudi odgovor kratek in jedrnat. Menili so, da je pri njih to vprašanje rešeno. Problem je samo v kadrih, ki jih tudi v Loki ni na voljo. D PO, delegatski sistem! »Vse družbenopolitične organizacije dobro delajo, na vseh organih smo usklajeni in med sabo povezani. Organi so budni na probleme v kraju. O vseh problemih se dogovarjamo in zato pri tem nimamo težav.« V tem je bil predsednik SZDL kratek, pa vendar je to rezultat medsebojnega povezovanja. Komunalno vprašanje — infrastruktura! Veliko število vaških cest, pičla sredstva in velika volja krajanov. Vse to se pač po možnostih razrešuje. Večji je problem pri komunalni ureditvi soseske Loke. Komunalna skupnost še ni uredila kanalizacije. Pobrala pa je denar (akontacije) pred leti. Seveda je KS pri razreševanju te problematike še kako prisotna. V kraju se opaža tudi redni izpad pitne vode zaradi globinskih vrtin. Torej problem oskrbe z vodo je. kljub lastnim zajetjem tudi v tem kraju prisoten. Cestna povezava Slivnica — Sodna vas se naj bil pričela izvajati spomladi. Na področju elektrifikacije naj omenimo, da še 5 gospodinjstev nima elektrike. Pravijo, da so to objektivni razlogi. Nezadovoljni so na področju ptt omrežja. Popolnoma imajo zasedeno 25-številčno centralo. Prizadevajo si, da bi v naslednjem srednjeročnem programu pridobili 120-številčno. Treba pa je reči, da tudi teh 25 številk povezuje vasi s centrom Loke. Plani, programi! Razreševanje obstoječih komunalnih problemov bo temeljna naloga v letu 1985. Vzdrževanje cest bo naslednja postavka, ki jo bomo izvajali v skladu z možnostmi. Nameravamo pa tudi skupaj z Izletnikom urediti avtobusne čakalnice ter poskrbeti za ureditev pokopališča. Kako nam bo vse to uspelo, še ne vemo. Sredstev je malo. Upamo, da bomo najnujnejše uredili. Ker v kraju deluje tudi zdravstvena ambulanta, bi radi v tem letu imeli zobozdravnika. Vse to in še marsikaj drugega, kar nisem uspel zabeležiti v razgovoru z najodgovornejšimi predstavniki KS, je bilo izrečenega ob razgovoru. Ob koncu sem tudi nje vprašal za razmišljanje o naslednjem samoprispevku. Odgovor se je glasil: »Brez ponovnega samoprispevka tudi v naši krajevni skupnosti v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 ne bo šlo. Zanj se bomo zanesljivo odločali na decembrskem referendumu.« Ob zaključku se zahvaljujem vsem odgovornim v kraju, da so razgrnili problematiko v kraju tudi drugim bralcem. Spoštovani bralci Utripa: Če vas bo kdaj zamikalo, da bi se odpravili na izlet, vam priporočam prijeten in prijazen kraj Loko pri Žusmu. V zimskem času bo malo težav, poleti pa bo potovanje prijetnejše. Slakan Dragan Iz dela OK ZSMS (nadaljevanje iz prejšnje številke) II. POTREBNI MEHANIZMI ZA DOSEGANJE DOLGOROČNIH RAZVOJNIH CILJEV Izhodišča za pripravo mehanizmov dolgoročnih ciljev nam je kot strokovna podlaga služila študija Slovenije do leta 2000 ter na tej osnovi stališča in opredelitve ZSMS vključno z usmeritvami XI. kongresa ZSMS. Z našim načrtom, ki je plod aktivnosti mladih na tem področju, želimo' sprožiti širše procese za izdelavo študije razvoja občine Šentjur do leta 2000, ki bo temeljila na znanstevnih osnovah in doseženih spoznanjih s pomočjo lastnih kadrov, ki bodo vpeti v izdelavo in izvajanje politike dolgoročnega programa. Da bi lahko dosegli določene razvojne cilje, ki so potrebni zato, da občina Šentjur počasi zmanjšuje razpon' do razvitih občin, in da se tako do vstopa v informacijsko družbo okrog leta 2000 močno približamo najrazvitejšim (vsaj točkovno ne bi smel biti razkorak tako velik), potem bi se Slovenija nasploh enakomerneje razvijala, znotraj same občine pa tudi krajevne in vaške skupnosti. Za uresničitev tega so bistvene predpostavke: 1 da se projekt Slovenije do leta 2000 uresničuje po predvidenem planu; 2. da v občini- Šentjur naredimo svoj projekt dolgoročnega razvoja do leta 2000, ki mora temelejiti na predpostavkah projekta Slovenije do leta 2000, izdelavi strokovnih posnetkov dosedanjega razvoja in znanstvenih ali študijskih pristopih, do nadaljnjega razvoja občine Šentjur kot celote na znotraj in zunaj povezano z gospodarstvom v celjski regiji, predvsem kar se tiče migracije prebivalstva, stanovanjski izgradnji, znanstveno tehničnem sodelovanju, izobraževanju ter integraciji gospodarstva v in zunaj regije. Ob tako slabem razvoju je jasno, da bi delovna sila iz naše občine še veddno migrirala, predvsem enosmerno v celjsko. Ostali migracijski premiki bodo znatni tudi ob tem, da bo tudi usmerjeno izobraževanje stopalo v korak s potrebami po delovnih mestih. Število prebivalcev bi se v celjski regiji leta 2000 zvišala' na 36123 oz. 15,05 % po naravnem prirastku glede na leto 1981. Število delovnih mest pa se mora povečati za 20,9 % qz. 21910 glede na leto 1981. Notranja struktura pa bi se gibala: število kmečkih prebivalcev se zmanjša za 42 % oz. 10015 prebivalcev, število aktivnih nekmečkih prebivalcev se poveča za 27,22% oz. 27621 prebivalca, število delovnih mest v lokalnih mestih v dejavnostih matičnih okolišev, t. j. trgovinah na drobno in z mešanim blagom, bencinske črpalke, gostinski obrati tipa okrepčevalnice, izpostave poslovnih bank, osnovne šole, vrtci, ambulante in organi krajevnih skupnosti za 17,8 % oziroma 1431. Število delovnih mest v občinskih servisnih dejavnosti, kamor štejemo trgovine na drobno z neživili, blagovnice, hotele nestacionarnega značaja, restavracije in obrate družbene prehrane, obrt in osebne storitve, vključno z vsemi nekmetijskimi dejavnostmi zasebnega sektorja ter stanovanjsko in komunalno dejavnost v celoti (občinske ekspoziture poslovnih bank in zavarovalnic, knjigovodske, pravne in odvetniške storitve, specialne in posebne osnovne šole ter srednje .šole, občinske knjižnice, kinomatografe, delavske univerze, kulturno prosvetna društva, amaterski šport, zobozdravstveno zaščito, lekarne, dijaške domove in domove za ostarele, socialno službo, občinske upravne samoupravne družbenopolitične organe ter društva) za 3,44 % oz. 739 delovnih mest glede na leto 1981. Število delovnih mest V regionalnih servisnih dejavnostih se poveča za 35,1 % ali 34,19 glede na leto 1981, med te štejemo trgovine na debelo in zunanjo trgovino, stacionarni turizem, interne in druge banke, regionalne centrale poslovnih bank in zavarovalnic, poslovne storitve na področju prometa, projektiranja, raziskovalno-razvojnega dela, kontrole kvalitete, organiziranja sejmov, in druge (časopisna založništva, arhivi, muzeji, radijske postaje, galerije), dejavnosti zdravstvene preventive, stacionirane zdravstvene zaščite, socialnega skubstva, varstva otrok in defektnih odraslih ter dejavnost upravnih in samoupravnih organov in organov DPO regionalnega značaja. Število delovnih mest v republiških servisnih dejavnostih bi se moralo povečati za 19,3 % ali 139 ljudi glede na 1981. leto. To pomeni, da bi se razmerje med številom delovnih mest v regionalnih servisnih dejavnostih in številom prebivalcev gibalo takole : 399 leta 1981 in 470 leta 2000, kar je za 17,8 >% več; isto razmerje v občinskih servisnih dejavnostih in številom prebivalcev: 879 leta 1981 in 792 leta 2000, kar je za 9,2 >% manj in isto razmerje med številom delovnih mest in številom prebivalcev v lokalnih servisih 260 leta 1981 in 267 leta 2000, kar je za 2 % več. Ostane nam del prirastka aktivnega nekmečkega prebivalstva, ki ni razporejeno po predpostavkah, temveč se bo moralo razporediti z izdelavo občinskih planov in znaša v celotni celjski regiji 16622 za leto 2000, s čimer se bo zapolnila procentualno večja rast delovnih mest od števila prebivalcev. Posebej pomembna rast glede na leto 1981 je število delovnih mest v bazičnih dejavnostih za 16483 mest oz. 24,7 %. Med bazično dejavnost prištevamo: industrijo, rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in gradbeništvo. Tako naj bi saldo primanjkljaja delovnih mest + presežek delovnih mest leta 2001 (leta 1981 presežek 5711, do leta 2001 znašal za 5711), znašal 0. Naloga tistih, ki bodo delali na osnovi odloka SO Šentjur na dolgoročnem planiranju razvoja občine Šentjur do leta 2000, je, da podatke preračunajo, izključno za potrebe občine Šentjur in na tej osnovi naredijo program in najdejo možnosti za razvoj industrije in drugih dejavnosti ter servisov na osnovi potreb delovnih ljudi in občanov, ki bodo v občini Šentjur delali in živeli (stanovali). Prestrukturiranje industrije in celotnega gospodarstva ne bo potrebno v tolikšni meri kot sprememba miselnosti, kako razvijati to gospodarstvo. Prevladovati bo moralo poleg delovno in kapitalno intenzivne proizvodnje tehnološko, to je znanstveno intenzivna proizvodnja. Zna- nje mora postati dominantno pred kapitalom in delom. Zato bo nujno takoj pričeti izrabljati znanje, ki ga že imamo, pa ga ne znamo izkoristiti, hkrati pa vključiti vse sile v to, da bi bilo pridobljeno znanje čim večje ter ga čim bolje vključevati v samo delo. Neobhodno bo postalo, da bodo razne diplomske naloge imele praktičen pomen in uporabo vrednost. Zato bo moral študij veliko bolj tesno potekati s samim delom, ki naj bi ga šolajoči opravljal. Pri tem se postavlja izredno pomembno bistvo, pravilno usmerjanje in še prej, da mora imeti tako gospodarstvo kakor negospodarstvo svoje dolgoročne plane. Proizvodnja se ne sme usmerjati le na zaposlovanje delovne sile, temveč na avtomatizacijo, kibernetizacijo, kompjuterizacijo, na uvajanje avdiovizuelnih strojev, kar vse bo zmanjšalo procent zaposlenih v proizvodnji in zahtevalo višjo strokovno usposobljenost. Takšna visokoproduktivna in tehnološko dodelana proizvodnja, ki bo na proizvod porabila čim manj energije in čim manj surovin, bo lahko cenena na domačem trgu in konkurenčna na svetovnih trgih, s čimer je moč doseči enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela. Zato bo' posebno stimuliranje delavcev preko nagrajevanja za kvalitetno delo, raziskovalno delo, inovatorstvo, izobraževanje iz in ob delu itd. Nove investicije pa morajo biti takšne, da bodo porabljale malo energije na enoto proizvoda in veliko znanja. S takšnimi investicijami bo treba razvijati predvsem manjše in slabše razvite kraje v občini, tako da se proizvodne zmogljivosti gradijio tam, kjer je delovna sila, ter zaposlijo domačini, s čimer bo omogočeno, da bodo tudi visoko izobraženi kadri ostali in živeli v teh krajih. Industrija ki na enoto proizvoda porabi veliko energije, bo morala počasi najti drugačno delo oz. bo sama izginjala, ker ne bo dovolj močna, da bi se obdržala v tehnološkem boju. Prihodnost je v inovacijskem znanju in selektivnem tipu proizvodnje, kjer se počasi iz faktorja dela prihaja na faktor znanja. Produktivnost mora biti čedalje bolj faktor dela, kapitala, predvsem pa znanja. Sprememba produkcijskega procesa pa bo prinesla tudi spremembo produkcijskih odnosov, kar je nadaljevanje revolucije. Znanost in znanje sta neločljivo povezana z izobraževanjem, vse skupaj pa mora biti povezano s proizvodnjo. Zato mora v šentjurski industriji priti do pomembnejšega premika v tistem delu, ki mu pravimo režija. Povečati se morata izobrazbeni nivo in ustvarjalnost. Znanje, ki ga imamo, in šole, v katere usmerjamo šolajoče v neposredne proizvodne poklice, ni v skladu z znanjem, ki ga bomo potrebovali čez 10, 15 ali 20 let. Pomembneje in koristneje je mladim nuditi čim širšo splošno izobrazbo, jih pustiti, da ob delu dozorijo, potem pa naj se sami odločijo glede na to, kaj se dogaja v gospodarstvu za izbiro poklica. Sold ne sme postati institucija pridobivanja izobrazbe, diplome itd., ampak institucija za pridobivanje znanja za opravljanje določenega dela. Zaradi zelo hitrega tehnološkega razvoja se bo treba izobraževati, delati, izobraževati in zopet delati, pa ne za to, da bi pridobili »višje« — boljše delovno mesto, ampak zato, da bi bili kos slediti vedno novim tehnološkim dosežkom in da bi lahko delali na obstoječem delovnem mestu. Tako niora izobraževanje pridobiti status dela in se tako tudi vrednotiti. Treba bo poskrbeti, da se bo izobraževanje pričelo že v družini in ne le šele v šoli, kjer bo moral biti poudarek na razvoju logičnega razmišljanja, kar bo mogoče tudi z uvajanjem računalnikov v te šole. Pridobitev stanovanja je eden bistvenih postavk, poleg zaposlitve, za zagotavljanje socialne enakosti. Do tega bo moč priti po sledečih poteh: — na osnovi planov števila prebivalstva, migracije itd. je moč predvideti potrebe po stanovanjih; — predvideti potrebe, ki se bodo razreševale še z individualno gradnjo, dedovanjem, družbenimi stanovanji in obnovo podstrešij in drugih prostorov; — cena družbenega stanovanja mora biti ekonomska, subvencije pa se morajo pojaviti na začetku pri pridobivanju stanovanja namesto soudeležbe. Te subvencije bi se črpale iz posebnih skladov, skladi pa bi se polnili iz ekonomskih stanarin in prispevka vseh zaposlenih. Sklad bi se aktiviral, kadar bi mladi že načrtovali družino za ustvarjanje pogojev načrtovanja. Tistim, ki pa bi svoje probleme želeli reševati z individualno gradnjo, pa bi se jim morale prav tako nuditi ugodnosti pri nakupu zemljišča in materiala. Sklad bi deloval kot samoupravna interesna skupnost. Drugi pogoj socialne izenačenosti bi bil dosežen tudi s priznavanjem izobraževanja kot dela. Pomen družine v bodoči sodobni družbi je možno ohraniti samo tako, da bodo vse institucije služile osnovnemu namenu, to je ohranjanju družine. Družina se mora povsod postavljati na prvo mesto in ne more biti le obrobni spremljevalec družbenih dogajanj, ampak so družbena dogajanja prilagojena družini. Osnovno funkcijo pri tem nosi človek kot družbeno bitje. Osnovne vzgojno in izobraževalne funkcije človeka se začnejo in končajo v družini. Zato je skozi ustrezne mehanizme treba tudi stimulirati ohranjanje zdrave družine v vseh institucijah, ki jih je človek ustvaril. Povsem normalno je, da bodo tudi leta 2000 obstajali polprole-tarci — polkmetje. Ta kategorija občanov, delavcev se mora obdržati, če hočemo, da bo zemlja obdelana tudi tam, kjer jo čisti kmet ne bo uspel obdelati. To bo predvsem tam, kjer združevanje zemlje zaradi geografskih preprek ne bo mogoče, ali pa konfiguracija terena ne bo dopuščala obdelave večjim strojem, to je predvsem na Kozjanskem. Z obdelovanjem te zemlje bo mogoče krepiti tudi kmečki turizem in rekreacijsko obdelovanje le tam, kjer ni mogoča intenzivna kmetijska proizvodnja. Vse vrste obdelovanja zemlje in kmetovanja je treba stimulirati ustrezno cenovno in davčno politiko. Kot pogoj za razvoj infrastrukture je ustvarjanje ustreznega dohodka združenega dela. Med pogoji je tudi domicilno zbiranje sredstev zaposlenih, razni samoprispevki itd. Prednost pri razvoju infrastrukture morajo imeti najprej objekti, pomembni za razreševanje delavčevih življenjskih potreb, kot so ceste, vodovodi, trgovine, šole, vrtci, zdravstve- ni domovi itd., ki bodo vplivali na to, da bodo mlajši ljudje ostajali v svojih domačih krajih. Razvoj socialističnega samoupravljanja je mogoč samo z doslednim uveljavljanjem odločanja delovnih ljudi in občanov. Družbenopolitične organizacije bodo morale svojo aktivnost usmeriti predvsem v to, kako zagotavljati odločanje ljudi preko delegatskega sistema, ter dosledno izvajanje dogovorjenega, s čimer je treba okrepiti samoupravno disciplino. Za vstop v informacijsko družbo je potrebna realizacija vseh ciljev. To pomeni izdelati dolgoročni program, ki bo zagotavljal realizacijo zastavljenih ciljev. Pri tem je treba angažirati predvsem mlade strokovnjake, študente, ki bi naj opravili raziskovalne naloge, diplomske naloge in druge študije kot sestavni del izdelave projekta dolgoročnega razvoja Šentjurja da leta 2000. Iz nepreverjenih virov (BRB) smo izvedeli, da se je sestala občinska organizacija počitniške zveze. Ker nam še ni uspelo izvedeti kdo je postal novi predsednik, še ne vemo natanko ali so vključeni vsi ali samo nekateri, ki počivajo v občini. Po poteh XIV. divizije Legendarna XIV. divizija v naši samoupravni socialistični skupnosti dobiva vse večji pomen in duh le-te odigrava pomembno vlogo v nas mladih, to pa smo dokazali s ponovno obeležitvijo pohoda borcev XIV. divizije, saj se globoko zavedamo, da so borci divizije v težkih razmerah krenili na pot od Suhorja preko Čazme, Sedlarjevega do Blagovice za dokončen zlom okupatorjevih sil in osvoboditev naše republike. Vremenske razmere, kakršne so vladale takrat, sovražnikove ofenzive in izdaje okupatorjevih slug so zahtevale mnogo žrtev, ki pa niso negativno vplivale na borbeno moralo, zavest in prepričanje borcev, temveč so bili to elementi, ki so hrabrili in motivirali borce za nadaljnji odpor do dokončne osvoboditve. Mladi se požrtvovalnega dela borcev vse bolj zavedamo, zato smo sklenili, da s pohodom po poteh borcev XIV. divizije obeležimo pohod in počastimo štrideseto obletnico osvoboditve naše republike. Pohod je organiziral MS ZSMS CR in je potekal v štirih etapah. Udeležilo se ga je preko petsto pionirjev, mladincev, borcev in pripadnikov JNA. Šentjurska pohodna enota je skupaj s celjskimi in konjiškimi mladinci nastopila v drugi etapi, le-ta pa je na poti od Gračnice do Dobrne trajala tri dni. OK ZSMS Šentjur je v sodelovanju z OO ZZB NOV, OŠ. TO in OŠ Franja Malgaja Šentjur pravočasno pristopila k pripravam za pohod in rezultat ni bil zanemarljiv, saj se ga je udeležilo nepričakovano število mladih, ki so se želeli spoznati s potjo borcev XIV. divizije. Čeprav pot še zdaleč ni bila podobna takratnim razmeram, smo se lahko vsaj delno spoznali in približali takratnim časom. K temu so pripomogli preživeli borci XIV. divizije, saj so nas na določenih mestih seznanjali s hudimi in junaškimi boji. Ob grobovih smo se z molkom poklonili in se zahvalili padlim za svobodo in mir. Seveda pa smo se na pohodu posvetili tudi kulturnemu delu, vojaškemu usposabljanju, vseskozi pa smo posvečali pozornost tovarištvu in medsebojni pomoči. Dokazali smo, da vestno stopamo po poti naših vzornikov borcev, da negujemo tradicije NOB in da smo pripravljeni, če bo treba, braniti svobodo priborjeno z žrtvami in trpljenjem. Do takrat pa se bomo borili oboroženi z znanjem, naš sovražnik pa bo vsakdo, ki bo rušil in omaloževal našo težko priborjeno socialistično samoupravno ureditev. Sekretar OK ZSMS Janez Kukovič TOZD PRODAJA ŠENTJUR POTROŠNIK CÜI. JI! Vsaka obletnica ima svoj pomen in če je to 5. obletnica obstoja in delovanja Blagovnice v Šentjurju, pomeni za kolektiv »Potrošnika« TOZD Prodaja Šentjur ta obletnica še toliko več. Ne bomo naštevali težav in problemov, ki so spremljali 5-letni razvoj Blagovnice. Vseskozi smo se trudili, da bi kupci našli v naši hiši vse potrebno za dom in družino, da bi bili zadovoljni s ponudbo in nakupom in da bi se z zadovoljstvom ponovno vračali v našo hišo. Če smo v 5-letnem delovanju uspeli, da je Blagovnica postala tudi vaša hiša nakupov, smo s prehojeno potjo lahko zadovoljni. Tudi v bodoče si bomo prizadevali upravičiti zaupanje kupcev s solidno in kulturno postrežbo. Izkoristili bi priložnost, da ob prazniku »Dneva žena — 8. marcu« čestitamo vsem ženam k njihovem prazniku in vas vabimo, da se z darilnim kuponom, ki je objavljen na zadnji strani lista, zglasite v našem bifeju v Blagovnici, da skupaj ob skodelici kave skromno proslavimo vaš praznik in naš delovni jubilej, S let obstoja in delovanja Blagovnice. »POTROŠNIK« — TOZD Prodaja Šentjur Varstvo okolja ENA DRUŽINA — ENO DREVO Komisija za varstvo okolja predlaga občanom, hišnim svetom in delovnim organizacijam, da spomladi 1985 posadi vsaka družina na lastne stroške eno drevo ali 1 grm. Okolje v katerem živimo, moramo varovati na področju varstva zraka, voda, zemlje, gozdov, komunale in hrupa. V občini Šentjur je kar se hrupa tiče na najslabšem Šentjur cen--ter, ki leži v središču dveh dolin. Pobočja so ponekod že gola in zato hrup ne dušijo, temveč ga ojačajo. Skozi doline teče republiška cesta in železniška proga. Za cesto je sicer predvidena obvoznica, ki bi šla preko doline Primož — Brezovje, zgrajena pa ne bo pred letom 2.000. Železniška proga je tudi dejstvo. Protihrupna zaščita je možna z gradnjo protihrupnih plotov in z drugimi načini kot so: poglobitev cest in podobno. Za Šentjur je vse to predrago in zato ne pride v poštev. Najcenejši način, ki je istočasno tudi lep za oko, je posaditev dreves ob cestah. Drevesa in grmičevje bomo posadili okrog blokov, zlasti pa v obliki nasadov med cesto oziroma progo in hišami. Vsak hišni svet oziroma delovna organizacija naj sam razmisli kakšno drevje bi posadili in katero. V vlogi svetovalca bo angažiran naš stari znanec, vrtnar Vovk Jože (tel. 741-248). Zato se za nasvete obračajte nanj. Posaditi bo potrebno okoli 1.200 dreves. Tam kjer je zemlja močvirnata, se odlično obnese vrba — žalujka. Hkrati s posaditvijo dreves in grmičevja se naj uredi tudi okolica (posadijo zelenice, pospravi gradbeni material in druga navlaka, ki leži včasih par let pred hišami). Star pregovor pravi: »Oženi se, preskrbi si sina in posadi drevo.« Predsednik komisije za varstvo okolja: Dr. Ivan Moser Slika meseca V času ko že na nepravilnosti opozarjamo na sestankih, o njih pišemo v časopisju, moramo pri dokazovanju le-teh imeti oprijemljiv dokaz. Da bo ta dokaz zares oprijemljiv, dostavljamo fotografijo, na kateri je traktor, registrske številke 27-22 CE, natovorjen z odpadki farme Kmetijskega kombinata v Slivnici od katerega kapljajo kupi gnoja, ki je tudi zelo oprijemljiv na avtomobilsko podvozje in je precej domačega vonja. Če še niste izolirali svojega avtomobila, vam priporočam vožnjo za omenjenim traktorjem in poceni boste izolirali vaše vozilo, doma pa poskrbeli za čudovito aromo vaše garaže. ********************************************** OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV »Kljub temu, da so bile pred štirimi leti ob ustanavljanju društva povsem nepotrebne težave okoli registracije, se je članstvo do leta 1985 povečalo kar za 3-krat,« je povedal predsednik v svojem poročilu. Po vsej verjetnosti že to dejstvo potrjuje vrednost, potrebnost in upravičenost društva. Občnega zbora, ki je bil 1. februarja v domu gasilcev, se je udeležilo nad 100 članov, kar je danes redkost. -Iz poročila predsednika smo zaznali, da je društvo organiziralo strokovna predavanja o uporabi škropiv in zaščitnih sredstev ter izvedlo več demonstracij rezi vinske trte, sadnega drevja in jagodičevja. Poleg utečenih izobraževalnih in strokovnih dejavnosti je društvo vsako leto organiziralo tudi posvete z interno poskušnjo vin dotičnega letnika, kar je bilo vedno zelo privlačno. Poleg strokovnih predavanj o izboru cepljenk, pripravi na trgatev, kletarjenju, stekleničenju in bolezni. mladega vina je društvo organizirano nabavljalo trsne cepljenke za članstvo in s tem obogatilo trsni izbor na našem področju. Dve dobro organizirani ekskurziji na Dolenjsko in v Slovenske gorice sta prav tako pripomogli k strokovnosti. V vsem obdobju obstoja društva delujejo vinogradniška, sadjarska in sekcija za jagodičevje. Svoj delež je društvo dalo tudi ob zelo uspeli vrtnarski razstavi, ko je razstavilo vse vrste grozdja našega področja in izbrane sadne vrste. V vseh štirih letih so društvo zelo uspešno vodili predsedniki Mirko Vrečko, tajnik Janez Čoki in blagajničarka Boža Bezenšek. Na minulem občnem zboru so vodstvo društva prevzeli predsednik Tinko Hanjšek, tajnik Ljubo Bohorč in blagajnik Andrej Jernej /O ljubljanska banka LB - ŠENTJUR — Tudi na območju občine Šentjur se vedno bolj uveljavlja poslovanje s tekočimi računi, saj občani spoznavajo, da so za imetnike tekočega računa denarni posli enostavnejši in sodobnejši. Lastnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpolaga s svojim denarjem in ni vezan na takojšnji obisk v banki. Večino svojih izdatkov lahko poravnava s čeki; od nakupov v trgovini, plačila za gostinske in turistične storitve, obrtne storitve do nakupa goriva na bencinski črpalki. Najvažnejše pa je, da ima s čeki pri sebi vedno ves svoj denar, ki pa se istočasno tudi obrestuje vse do dejanske porabe. Pa še to si velja zapomniti. Za plačevanje rednih obveznosti lahko pooblastite banko. In katere so te obveznosti? Porabljena električna energija, stanarina, naročnina za radio, televizijo, naročnina za časopise in revije, obroki za knjižno zbirko, mesečni obrok za stanovanjsko varčevanje in podobno. V zadnjem času je v veliko šentjurskih domovih zazvonil telefon. In tudi ta mesečni izdatek lahko iz tekočega računa poravnava banka. In kaj storiti? Stvar je preprosta. V banki je treba podpisati pooblastilo in s sabo prinesti zadnji PTT račun ali potrdilo p plačani naročnini RTV, pogodbo za obrok ali drug ustrezen dokument. In od naslednjega meseca dalje ne bo treba več izpolnjevati položnic, dvigovati denarja in čakati v vrsti za plačilo obveznosti. In tudi to je prihranek. Saj postaja čas delovnega človeka vedno bolj dragocen. LB SPLOŠNA BANKA CELJE EKSPOZITURA ŠENTJUR Nagradno vprašanje Katera šola bo praznovala letos 75-letnico obstoja? Odgovore nam pošljite do 10. marca. ODGOVOR NA NAGRADNO VPRAŠANJE IZ ŠT. 77 Predsednik IS SO Šentjur je bil do 31. 1. 1985 Ivan Jager. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Gajšek — Tezno 25-a, 63263 Gorica pri Slivnici 2. Nino Jezernik — Slomškova 14, 63230 Šentjur pri Celju 3. Jožica Gorjanc — sp. Ponikva, Šentvid pri Grobelnem Vsem nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignete v uredništvu. SPORED FILMOV ZA MESEC MAREC Sobota, Nedelja — 2. in 3. 3. 1985 LOV DO SMRTI, ZDA — pustolovski film Sobota, Nedelja — 9. in 10. 3. 1985 MOŠKI, ŽENA IN OTROK, ZDA mladinska — resnična zgodba igrajo: Martin Sheen, Blythe Danner Sobota, Nedelja — 16. in 17. 3. 1985 ABBA — Švedski glasbeni film — igrajo: skupina ABBA in Stig Anderson Sobota, Nedelja — 23. in 24. 3. 1985 NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO, ZDA — avanturistični film igrajo: TOM SELLECK, BES ARMSTRONG Sobota, Nedelja 30. in 31. 3. 1985 ZMAJ PROTI PREKUPČEVALCEM MAMIL, film Hong — Kong-a SOZD MERX — TOZD PRODAJA ŠENTJUR BLAGOVNICA ŠENTJUR ZA BREZPLAČNO SKODELICO KAVE Ob nakupu v naši blagovnici vam bomo brezplačno postregli s skodelico kave v našem bifeju, če boste predložili ta kupon! Se priporočamo za nakup! Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi iOOO izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZISK1, Drago MACKOSEK, brago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Uiacintn SUMER, Mirko ČANDER: lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: Til,286, 741-002, ž. rac. 50770-678-Ì5153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papirkonfekcija< Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 7Ì5-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.