Mir Maribor, 10. decembra. 2op«t 80 napofiili prazniki, ob katerih s* nam pr«p«va angelsko petje: Mir ljudem na zemlji. Ami stojimo ž« tretje leto sredi strašnega kr\roprelivanja. atoroženi 6©z glavo ln polni skelefeth ran. Ali bo že kmalu koneo tega sv«tovnega klanja^ te nesrefine morije, se vse izpraSuj«. Naša vlada je, odkar imamo novega cesarja, skupno s svojimi zaveznild povabita \se naSe sovražnike, da se za8n«jo z naml poga. jati o miru. Mi smo torej storili svojo dolžnost in ako s« bo vojska morala n^daljevati, ne bo krivdana naši straal, ne pred Bogom, ne pred Ijudmi. Toda, ali se bo res morala vojska nadaljevati? Kaj pravijo nasprotnikl o naši miroyni ponudbi? Razločujmo dobro, kaj govorijo ministri, kako se izražajo strank« in kaj bodo naši nasprotniki skupno odgotvorili. Gotovo je namreč, da bojdo, kakor smo mi skupno s svojimi zavezniki ponudili mirovnu pogajanja., tucli sovražniki skupno odgovarili na našo ponudbo. Do danes, ko pišemo te \Tstice, še ni odgovora. Pravijo, da bodo odgovor odposlali Se le v četrtek. ko je naS Ust že dotiskan. Strauke v različnili državab. ne postopajo povsod enotno. V Italiji so katoliSka, socialisti6na in stranka bivšega ministrskega prekiseitoika Giolttija za lo, da se prime za ponujeno roko in da se vstopi v mirovna |>oga3anja. Na Francoskem je socialistifina stranka, ki je bila dosecJaj ravno tako divja kot aruge, postala treznejša in zagova-rja mnenje, da je treba ponudbo o iniro>Tiih pogajanjiii sprejeti. Na Angleškern je delavska stranka za mirovna pogtajanja. Le na Ruskem so se v dumi (državni zbornici) izrekle vse stranke zoper to, da bi se že sklenil mir, dokler ne bodo naSe države popolgoma premaganel Kaj mlslijo stranke na Japonskem, ne vemo, a tudi ne pridejo toliko v pošt«v. V vseh nam sovražnih državah so se ministrski predsedniki že izjavlli o naši mirovni po;,ndbi, le na Angleškem še novi ministrski predsedaik Lloyd Georges ni govoril, pafi pa nekateri ministri. Lloyil Georges bo baje danes dne 19 t. m. označil svoje stališče. Italijanski minisrrskl predsednik BoseUi je prosil, naj ne silijo vanj, da jim odgovori na mirovne ixinudbe, ker mu je veJiko na tem ležefie, da vse četverasporazumove drža-\"6 enako odgovoruo. Francoski ministrski predsednik Briand Je sm«Sil ponudbo, 6eš, da je le manever, da se zaseje neafKMrazumIjenje med zaveznike in da se vzame narodom aaydu-šenje za nadaljno bojevanje, a se nazadtoje izrekel, da bo Francija odgovorila sporazumno z drugimi za\"ezuiki. Najbolj se je zal«tela ruska rlatia in ruska duma. Ruski zunanji miuister PokravBki bb J« dne 16. dec. pred dumo izjavil, da rusld ear n» bo sklenil mim, dokler ne bo zajinji sovražni vojak aapustil rnske zemlie in dokler ne bo dosežen zažel}*ni cilj,, da se sovražnik uniči. Angleški mifnistri, H so slučajno že govorili, so tudi sme&ili našo ponndbo ln so zahtevali, da se %-ojska nadaljuje. Toda ^lavno ]e vendar, kaj bo povedal ministrski predsoiiiiik ali zunanji minister, ta dva pa še nista gcnrorila. Tako stoji danes vprašanje o mirovmb pogajanjih! Ne vemo, ali bo skupni oidgovor odbdl kratkomalo in brezobzirno našo mirovno ponudbo aii pa bo odgovoril tako, da nadaljna pogajanja niso izkljnžena. Gotovo pa je eno, da je želja po miru tudi rmed prebivalstvom nam sovražrrih dežel zelo velika in da je ta želja z našimi mirovnimi ponudbami bila moftno podžgana. Z& dolgo se vlajd« tudi v sovražnib državah ne bodo mogl« ustavljati splošni želji, da se naredi koneo svetovnemu klanju. Veliko bi lahko storile nepristranske državie aa mir. Toda razven papeža je vse mirno. I^« papež bo baje izdal ali je že izdal na vse države poziv, na] se sedanji ugoden trenotek za mir ne zamudi. Sevieroameriška država 3 svojim predsednikom "VVilsonoro se drži hladno in ne podpira aafiih korakov. ln w druge nepristranske države gledajo ua Ameriko ter se tu,di ne ganejo. Kajpada vse nepristranske drža^e in državice v sedanji vojska dobro služijo in ka] Iin je tikfim&a k!ri, prosveta, blogfnja, 8e s« 1# polnijo njiti «8pl. •Toda za-upaflmo na Boga in pošteno Oustvovanje Strokih ljudskih slojev, Jd fiutijo tudi pri sovr« žaikih TOisko drugač« nego njili državnikj. NaSa mi rovna ponudba je Vlila teni Sirokim ljudskim »lojein veliko poguma, da glasneje izražajo svoje želje p< miru. Za to upamo, da bo nam Bog venaar v ttogle dn«tn iasu naklonil mir in nam poslal svoje angele, da OBiiaftijo trpeftemu filove&tvu boži&no blagovest: Mir IJudem aft zfcmliij.