PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 263 (5946) TRST, »reda 18. novembra 1964 PO NEDAVNIH STAVKAH NAMEŠČENCEV, VČLANJENIH V SFI-CGIL Prvi korak za konkretne razgovore za rešitev spora z železničarji Tri delovne skupine bodo izdelale predloge za reforme v železniški upravi Danes se sestane tajništvo SFI-CGIL - Izjava tajništva poštnih uslužbencev CGIL RIM, 17. — Danes se je sestal v palači Chigi pod predsedstvom podpredsednika vlade N ennija, odbor za reformo železniške uprave: minister za proračun Pieraccdni, minister za promet Jervolino, predstavniki sindikatov železničarjev včlanjenih v CGIL, CISL, UIL, CISNAL in Dirstat ter ravnatelj Železniške uprave. Sklenili so, da bodo sprejeli kot podlago za diskusijo dokument, ki ga je predložilo ravnateljstvo železniške uprave glede reforme. Prizadeta ministrstva in prizadete organizaci je bodo sporočili svoje pripombe na novi seji odbora, ki bo 1. decembra. Tri delovne skupine bodo pozneje izdelale predloge glede reforme strukture v železniški upravi, glede ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja, glede osebja in Vseh drugih vprašanj. Na sestanka je podpredsednik vlade Nenni ponovil obveznost, da bo odbor nadaljeval in zaključil svoje delo in sporočil jasne Predloge vladi najpozneje do 31. marca 1965. Jutri popoldne se bo v zvezi z rezultati tega sestanka sestalo tajništvo sindikata železničarjev CGIL. V Rimu je bil danes sestanek socialistične struj« sindikata ita. lijanskih železničarjev (SFI-CGIL), ki se je zaključil nekaj pred 21. uro s soglasno odobritvijo dokumenta, ki izreka pohvalo socialistične sindikalne struje v sindikatu železničarjev nameščencem pri železnicah zaradi udeležbe pri vseh borbah sindikata železničarjev. V izjavi je dalje med drugim rečeno: ({Socialistična struja poudarja vse zaupanje v svoje sindikalne voditelje in odločno obsoja vse reakcionarne strumentalne poskuse v, izredno kočljivem razdobju, kakor je volilno razdobje, proti sindikatu in tudi poskuse v maksima- .....................................i*(inin*»i*W"........... PRIPOROČILO POSLANSKEGA SVETA ZA ZUNANJO POUTIKO Za ukinitev vizumov med SFRJ Italijo, Avstrijo in Grčijo Za novega predsednika izv. sveta Srbije je bil včeraj izvoljen Dragi Stamenkovič BEOGRAD, 17. — Odbor zveznega sveta za zunanje zadeve Zvezne skupščine je danes pod predsedstvom Vladimir* Popo-viča razpravljal o odnosih med Jugoslavijo in sosednimi drza-vami: Grčijo, Italijo in Avstrijo. Seje so se poleg članov odbora udeležili zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuve-mvič, predsednik zveznega ko-UUteja za turizem Milka Ku-frin z zastopniki zveznega izvršba sveta Makedonije, Slovenije in Hrvaške in jugoslovanski veleposlaniki v Atenah, Rimu bi na Dunaju. Razprava v odbo-ru je pokazala, «a Jugoslavija daje v mednarod-hih odnosih poseben pomen napredku sodelovanja s svojimi so-•edi. Zvezni poslanci so ugotovi-«. da je bil v odnosih Jugoslavije z Italijo, Grčijo in Avstrijo dosežen pomemben napredek in °a niso bili nikdar prej tako u-8° dni kot danes. Celoten vtis je, fin 4 i , __• nmnn i n 1TY11 IK je sodelovanje z omenjenimi državami intenzivno in vsestransko in da je plod medsebojnega realnega pojmovanja interesov in Potreb. Poslanci so priporočili u-aireznim resorjem državne uprave- da pozorno proučijo neizkori-®eene možnosti, da s? odnosi Jugoslavije z Italijo, Avstrijo in Gr. tlio še nadalje razvijajo na osnovah enakopravnosti in medsebojnega interesa Med drugim je od-,°r za zunanje zadeve zvezne akupšeine priporočil zveznim orkanom, naj čimprej proučijo m?*, fiosti ukinitve vizumov z Italijo, frčijo, Avstrijo in drugimi sosed-nir*U državami. Odbor je soglas-n° zavzel stališče, da se mora Jugoslavija v skladu s svojim zna-zavzemanjem za razširitev sodelovanja in razumevanja med ?arodi truditi, da se ukinejo vi-*«»1 s sosednimi državami. Za-stopniki izvršnih svetov Makedonije, Slovenije in Hrvaške so to Priporočilo podprli. Republiški skupščine Srbije je na da-;ast>ji seji izvolil namesto pokoj-. e£a Slobodana Peneziča, ki se ie nedavno smrtno ponesrečil pri Pometni nesreči, Draga Stamen-J®n?,a. za novega predsednika re-jg °bškega izvršnega sveta Srbi- člani Zveze morali biti stalno v središču dogajanj in borbe za u-resničenje naprednih rešitev. Da bi se to doseglo, je potrebno vsakodnevno sodelovanje s samoupravnimi organi in člani delovnih organizacij. Marinko je govoril tudi o potrebi doslednega izvajanja razdelitve dohodka po delu, odstranitve neskladnosti med gospodarstvom in negospodarskinri službami in večje osamosvojitve organov samoupravljanja v delovnih prganizaciiah. Predsednik republike maršal Tito j,e danes dopoldne v spremstvu predsednika skupščine Slovenije Ivana Mačka in predstavnikov kranjske komune ter soprogo Jo-vanko obiskal v Kranju tekstilno tovarno «Tkanina», tovarno čevljev «Planika» in tovarno gumijastih izdelkov »Sava«. Tito je obiskal posamezne obrate, kier se je zanima) za izdelke in druge rezultate dela. Pri tem so predstavniki kolektivov seznanili predsed-nika republike s tekočimi in perspektivnimi proizvodi in načrti ter izvozom. ck zk Slovenije Miha Marinko o nalogah članov ZKS UUBLJANA, 17. - v Ljubljani ie danes popoldne končal 8. ter»Um CK ZK Slovenije, na ka 50 razpravljali o vlogi in Hiil|)0Vanjih komunistov v seda-Polu ,gcsPodarskem, družbenem in učnem dogajanju. le podal včeraj predsed-Čič n60*08'16 komisije Stane Kav-je -,Povedal je med drugim tošru Prvih devetih ’- ,5ga leta da mesecih leta .o.o Slovenija dosegla Zg odst. večjo proizvodnjo in kot i 9dst- večjo produktivnost slns.,®0'. Povprečni mesečni UgiVi s? je povečal od 32.286 na dg v* dinarjev. Ce se upošteva, ngr-®,, medtem življenjski stroški ko ,, 7a 10 odst., tedaj se lah-iutng°t°vi. da je prišlo do ob-Pl-Ra Povečanja standarda. droVs?Vm je sprejel sklepe o ka 3. i.-''1'1 m drugih pripravah za mar°llgres ZK Slovenije, ki b0 Hi a Prihodnjega leta v Ljubija- l,Pon^'*numu 80 ugotovili, da je bjg i,“lnjevanje sistema razširjeno j9Pr°dukcije in investiranja e-*keD.,lsl Venih vprašanj gospodar-boria razvoja in da je v bodoče in Un Proti zastarelim statističnim P°dro»*vn'm normativom na tem *kih rJV. ena osnovnih gospodar. listični obliki, da bi se sindikalna akcija politično kvalificirala.« Izjava se nadaljuje: ((Struja ugotavlja, da je politično-sindikalna usmeritev sindikata SFI-CGIL, ki je prišla v največji meri do izraza na kongresu v Riminiju, dosegla z dolgim pritiskom te kategorije in z njenimi nedavnimi borbami r.ove perspektive, kakor je dejstvo, da so bili temeljni pro-blemi železnic in železničarjev končno postavljeni v odločilni o-bliki pred deželo in vlado.« Zatem našteva dokument glavna vprašanja, katerih rešitev se nakazuje, in dodaja, da se struja obvezuje ,da bo sindikat z vsemi močmi sodeloval v odboru za reformo železniške uprave in se pričakuje, da odbor ne bo razočaral pričakovanja železničarjev. Zatem bo naloga sindikalnih organizacij in delavcev odgovorno oceniti v duhu enotnosti skladnost rezultatov, ki se dajo doseči v o-menjenem odboru, z linijo sindi- Na koncu ugotavlja izjava, da si je sindikat prvikrat priboril pravico sodelovati pri odločitvah, ki se tičejo važnih strukturalnih reform. Tajništvo zveze poštnih uslužbencev CGIL pa je objavilo izjavo, s katero jemlje na znanje ustanovitev komisije, ki ji predseduje podpredsednik vlade in ki bo morala s sodelovanjem sindikata poštnih uslužbencev proučiti vprašanja, ki se jih tičejo. Sindikat izjavlja, da je pripravljen na raz-govore, ki naj pripeljejo do konkretnih rešitev problemov, ki se tičejo strukturalne reforme in preureditve funkcij in plač. Tajništvo poudarja, da bo spor moč rešiti, ce bo vlada pokazala voljo do rešitve vprašanja reforme ter preureditve plač in funkcij z začetkom izvajanja, ki ga je treba določiti. V nasprotnem primeru bo sindikat potrdil stavko, ki je bila določena za 5. decembra. se bo glavna skupščina OZN Izrekla za brezpogojno neodvisnost in za samoodločbo Cipra. V zvezi z nedavnimi razgovori turškega zunanjega ministra Erkina v Mo. skvi je Kiprianu izrekel prepričanje, da ni prišlo do nobene spremembe v sovjetski politiki do Cipra. Sovjetska vlada, je dodal minister, je s tem v zvezi dala zagotovila Makairiosu. Sporočil je, da bodo poslali posebna odposlanstva v Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo, da obrazložijo tamkajšnjim vladam ciprsko stališče. Na koncu je Kiprianu izjavil, da vlada med Atenami in Nikozijo skladno sodelovanje in da se obe vladi trudita, da se reši ciprsko vprašanje, »ki je tudi grško vpra-šanje». AMAN, 17. — Blizu Jerihe v Jordaniji se je prevrnil avtobus poln potnikov. Pri tem je zgubilo življenje 18 potnikov, 28 pa jih je bilo ranejnih. Pogoji nerazvitih za sodelovanje pri «Kennedyjevi rundi» ZLNEVA, 17. — Predstavniki Brazilije, Indije in ZAR so dobili od razvijajočih se dežel, ki so članice GATT, nalogo, da določijo načela, na podlagi katerih se bodo te dežele udeležile carinskih pogajanj v okviru tako imenovane Kennedyjeve runde. Odbor omenjenih predstavnikov bo moral določiti pogoje za udeležbo omenjenih držav pri pogajanjih za 50-odstotno znižanje carin ob upoštevanju naslednjih načel: 1. Razvite dežele ne bodo smele uživati recipročnosti s strani nezadostno razvitih dežel. 2. Gospodarsko in industrijsko razvite države ne bodo smele opustiti nobenega napora, da zmanjšajo ovire, ki zavirajo izvoz iz razvijajočih se dežel. 3. Hkrati bodo morale razvite države proučiti možnost 50-odstotnega znižanja ali popolne ukinitve carin na proizvode, ki so življenjske važnosti za nezadostno razvite dežele. Pogoje bodo uradno predložili prihodnji mesec tajništvu GATT. MOSKVA, 17. — Ravnatelj sovjetske državne turistične ustanove «lnturist» Viktor Bojčenko je sporočil, da bodo za zimske počitnice dovoljevali tujcem do 45 odstotkov popusta. Program, ki ga je pripravil »Inturist*, ima namen podaljšati dobo bivanja turistov v Sovjetski zvezi in povečati njihovo število. Posebne tarife bodo uvedli za bivanje v zdraviliščih ob Črnem morju, za poslovna potovanja, za gledališke večere in za izlete z avtomobili. Lansko leto je obiskalo Sovjetsko zvezo 932.000 tujih turistov. V SKLADU Z RESOLUCIJO SKUPŠČINE OZN Britanska vlada uvedla embarge na izvoz orožja v Južno Mirite Ugovori konservativne opozicije ■ Zasedanje posvetovalnega odbora načrta (.olombo LONDON, 17. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je sporočili v spodnji zbornici, da je britanska vlada sklenila uvesti embargo na izvoz orožja Južnoafriški zvezi Dodal pa je, da še vedno diskutirajo o sporni pogodbi za dobavo 16 vojaških letal. Wilson je izjavil, da po prihodu laburistov na oblast niso izdali dragih izvoznih dovoljenj za orožje, namenjeno .Južni Afriki m da so sedaj sklenili preklicati vsa dovoljenja, ki niso še . izvršena z izjemo pogodb, ki se že izvajajo. Odslej ne bodo dovolili nobene nove pogodbe za dobavljanje vojaške opreme Južnoafriški zvezi. Vfilson je dodal, da ti sklepi l-majo namen uskladiti politiko vla. de z resolucijami, ki so bile sprejete v OZN s tem v zvezi. Wils:ohu je odgovoril bivši predsednik vlade in voditelj konservativne opozicije Douglas home. Dejal je, da je treba ta ukrep razjasniti, »ker bi mogel imeti zelo važne posledice*. Home je dalje dejal, da bi bila potrebna debata v spodnji zbornici tudi v zvezi z možnostjo, da bi Južna A-frika odpovedala sporazum za u-porabljanje angleškega pomorskega oporišča v Simonstownu blizu Capetowna, če se dobava letal ne bi izvedla. Konservativci so poudarjali važ- Galo Plaza v Atenah ATENE, 17. — Posredovalec OZN na Cipru Galo Plaza, ki je prišel včeraj v Atene, se je sestal danes z grškim zunanjim ministrom Kostopulosom, s katerim se bo ponovno sestal jutri zjutraj, nakar bo odpotoval v Ankaro. Po današnjem razgovoru je izjavil, da je bil sestanek konstruktiven in da so »napravili korak naprej*. Galo Plaza je izjavil, da ne more podpirati stališča grške vlade o priključitvi Cipra h Grčiji, ker to ne spada v njegovo pristojnost kot posredovalca. Dodal je, da ne bo naslonil svojega poročila tajniku OZN na zueriške sporazu. me, temveč bo skušal »ustvariti nova zagotovila za neodvisnost Cipra*. Ciprski zunanji minister Kiprianu je izjavil v intervjuju atenskemu radiu, da kljub težavam in oviram upa ciprska vlada, da ŽIV V DIPLOMATSKEM KOVČKU NA LETALIŠČU FIUMICINO RIM, 17. — V kovčku, ki so ga nameravali natovoriti na letalo arabske družbe na letališču Fiumicino, so našli 30-let-nega Maročana po imenu Joseph Dahan. Ko so težaki nakladali blago na letalo arabske družbe, ki je prišlo iz Londona in je bilo namenjeno v Kairo, je neki finančni stražnik, ki Je nadzoroval prtljago, slišal vzdihe, ki so prihajali iz velikega kovčka, visokega 1,40 metra in ki je bil namenjen zunanjemu ministrstvu ZAR v Kairu. Kot pošiljatelj je bilo označeno poslaništvo ZAR v Rimu. Drugi napis na kovčku je označeval, da je v njem diplomatska pošta poslaništva ZAR, namenjena zunanjemu ministrstvu v Kairu. Stražnik je zahteval pojasnila od navzočega funkcionarja ZAR, ki je spremljal zaboj. Ta pa je izjavil, da so v zaboju samo glasbeni inštrumenti, in je nato ukazbl stražniku ,naj se oddalji. Toda straž- mfiiiiifiiiiiiiiiiirfmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiimiiiiiiii P« VČERAJŠNJI OBJAVI V »URADNEM LISTU. Danes stopi v veljavo ukrep o povišanju IGE Minister za delo pripravil nov osnutek zakona za zaščito mladoletnih delavcev - Pastore o Blagajni za razvoj juga, Corona o novem zakonu glede kinematografije - Coveili in Veechietti na . Ker nam ni znano, da bi bil kdor koli pooblaščen za nabiranje prispevkov v ta namen, opozarjamo javnost, naj ne naseda nikomur, ki bi se izdajal za pooblaščenega nabiralca prispevkov. Ce kdo želi iz lastnega nagiba kaj darovati za žrtve poplav, lahko svoj prispevek izroči na uredništvu ali upravi našega lista, ki ga bo potem izročila na pristojnem mestu. VOLILNA KAMPANJA JE POSTALA ŽIVAHNA Številna volilna zborovanja po trgih in okoliških vaseh Pittoni o rezultatih volitev v Trentinu-Gornjem Poadižju - Jelka Gerbec o odnosih med KPI in PSI - Legiša o pravici do jusarskih zemljišč Ze v nedeljo je volilna kampanja postala živahnejša in to po relativnem zatišju prejšnjih tednov, ko je bilo ie malo volilnih zborovanj. Vse stranke in liste so imele v nedeljo številna zborovanja in so bile zelo aktivne tudi v ponedeljek in v torek. Prevideva se, da bodo zborovanja še številnejša v zadnjih treh dneh, kolikor še bo trajala volilna kampanja, ki se zaključi v petek zvečer. Za PSI je včeraj govoril na skupščini volivcem drugega volilnega okrožja tajnik federacije Ar-naldo Pittoni, ki je analiziral volilne izide v deželi Trentinski-Gor-njem Poadižju. Ugotovil je, da je PSI v bistvu ohranila svoje glasove in da PSIUP ni uspela izvoliti niti enega predstavnika v deželni svet. V Lonjerju je sinoči govorila kandidatka na listi KPI za pokrajinski svet Jelka Gerbec, ki se je predvsem zadržala na odnosih med KPI in PSI in ki je polemizirala z inž. Pečenkom. Dejala je, da temelje odnosi med KPI in PSI na potrebah enotnosti, toda tudi na Obiski pri deželni upravi Predsednik deželnega odbora Berzanti je sprejel včeraj na vljudnostnem obisku Angela Giacomellija, predsednika kolegija industrijskih izvedencev v tržaški liiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiimiimiiiiimimiiiiimimiiimiiiiiimiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiriuimiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiH OGORČEN PROTEST PROTI SRAMOTITVI PARTIZANSKE BORBE ZA SVOBODO Bivši partizani iz Sv. Križa obsojajo podlo pisanje «Katoliškega glasa» Kriški partizani sekcije ANPI poudarjajo, da je pisanje «Katoliškega glasa» žalitev vseh protifašističnih borcev V zvezi z objavo sramotilnega in takorekoč profašističnega članka «Križ so ukradli«, ki ga je objavil tednik «Katoliški glas«, bivši slovenski partizani sekcije ANPI iz Sv. Križa izjavljajo naslednje: «1. Križani, kot sploh vse primorsko ljudstvo, so se uprli proti fašizmu in nacizmu, ker so jim odpor narekovale globoke zgodovinske in konkretne nujnosti. 2. Križani so stopili v vrste narodnoosvobodilne vojske popolnoma prostoveKfntr, ker so s^stHnSdn-li, da bodocmmo s to borbo zagotovili našemu delovnemu ljudstvu svobodo in boljšo bodočnost. 3. Kriški partizani so šli v borbo za te ideale, ker niso hoteli služiti protiljudskim ciljem fašizma in hitlerizma, ki sta jih hotela mobilizirati za borbo proti svojemu lastnemu narodu in vsem zavezniškim silam, ki so se borile proti temu največjemu sovražniku človeštva. 4. Partizanski spomenik v Sv. Križu .ki so ga postavili preživeli protifašistični borci in sorodniki padlih, ki so pripadali najrazličnejšim svetovnim nazorom, je postavljen zato, da nas spominja na vse padle brez sleherne politične in verske diskriminacije. 5. Nočno krajo spomenika ne obsojajo samo protifašistični borci in vsi tisti, !;i so k postavitvi spomenika prispevali, temveč jo, kot navadno kriminalno zločinsko dejanje, obsoja ves svet. Zato sekcija Slovenskih borcev ANPI Sv. Križa odločno obsoja pisanje dopisnika «Katoliškega gla- •iitiHmiHiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiMiiuimMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiMiiiiiiiii Seja občinskega odbora Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Fran-zil najprej sporočil, da je posili tajniku Krščanske demokracije Rumorju brzojavko, v kateri je obsodil odvratni bombni atentat na osrednji sedež stranke v Rimu. Zatem je sporočil, da bodo danes ob obletnici smrti Foschiattija, ki je umrl v nacističnem taborišču, razdelili tri študijske štipendije [Jiant unaiuuoai giao«, no jv «lažna*. ideale« proglasil tiste, za katere so se borili in padli naši nepozabni in junaški partizanski borci. Zft IZBOLJŠANJE PREJEMKOV Uspela stavka pomorščakov uradnikov in delavcev družb PIN Včeraj niso odplule ladje «Europa», «Vicenza» in «Citta di Siracusa», danes pa ostaneta v pristanišču cVulca-nia» in «Messapie» Stavka, ki so jo po vsej državi enotno napovedale sindikalne organizacije pomorščakov in ki traja do jutri opolnoči, je prišla tudi v Trstu do vidnega izraza. V okviru te stavke zakasnijo vse ladje družb PIN, to je družb z državno udeležbo, svoj odhod za 24 ur v italijanskih in tujih pristaniščih. Zaradi tega niso včeraj odplule ladje »Europa«, «Vicenza» in »Cittš di Siracusa«, danes pa ne bosta odpluli «Vulcania» in »Messapia«. Stavke se je včeraj udeležilo vse moštvo omenjenih treh ladij. Hkrati pa je bila včeraj tudi e-notna stavka uradnikov in delavcev podružnic družb »Tržaški Lloyd», «Italia» in »Adriatica« v Trstu. Pri »Tržaškem Lloydu» je stavkalo 80 odstotkov vsega osebja, pri družbi »Italia« nad 50 odstotkov in pri družbi »Adriatica« nekaj manj, kar je treba pripisati posebnemu položaju v tej družbi. Del upravnih uslužbencev plovnih družb je šel med stavko na pomol, ob katerem je zasidrana ladja »Europa«. Pomorščaki stavkajo, ker jim nočejo plovne družbe priznati izboljšanja plač, ki ga zahtevajo v zvezi s sklenitvijo nove delovne pogodbe. Plovne družbe PIN namreč trdijo, da so že pristale na določeno zvišanje plač in izboljšanje normativnih določb, kar bi jih stalo skupno 5 milijard lir na leto. Pri tem trdijo, da bi bile s tem poviškom plače njihovih po morščakov višje od piač pomor ščakov zasebnih plovnih družb, pomorščaki pa odgovarjajo na to, da zanje niso važni neki odstot hi, ki se dajo prikrojiti tako, kot se nekomu zdi bolj prikladno; za. nje je važno, kaj dejansko dobe v svoje žepe. S stavko pa zahtevajo pomorščaki tudi izboljšanje pokojnin, ki so že mnogo let nespremenjene, medtem ko so se življenjski stroški močno zvišali. Njim niso izboljšali pokojnin ni- ti leta 1962, ko so priznali poviške upokojencem INPS. A tudi te poviške je že požrla draginja. Požar v železarni Predvčerajšnjim zvečer so gasilci z dvema brizgalnama prihiteli v železarno Italsider v Skednju kjer se je vnel gorilni plin. Na srečo ni bilo velike škode in tudi gasilci so zaman hiteli. Ko so pridrveli v Skedenj, so delavci s pomočjo naprav za gašenje že pogasili požar. sa», čigar sestavek je žaljiv za vse protifašistične borce na Tržaškem ozemlju, v vsej državi, ki se je porodila iz protifašistične borbe, in sploh za vse borce, ki so se v zadnji vojni borili proti nacifašiz-mu.» Sekcija ANPI — Sv. Križ V včerajšnji številki je bilo v poročilo o »Aktivu slovenskih socialistov« zaradi tiskarske napake pomotoma napisano «lastne ideale« namesto «lažne ideale«, kot je za- vil na levo in presekal Toffoliju pot. Ponesrečenega motociklista so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom. Morje vrnilo Stokavčevo truplo Včeraj zjutraj so agenti s komi. sariata v pristanišču našli v Tržaškem zalivu plavajoče truplo 32-. , , , Jeiia' letnega Danteja Stokavca iz Ulice pisal »Katoliški glas«, ko je-za- Conti 18 ki je izgi,nil prejšnji fe. polemiki o razlikah, brez zaostrovanja. V tej zvezi je omenila, da so bile enotne vse občinske uprave v okoliških občinah in da obstaja skupna obveza, da bodo te uprave ostale takšne tudi po letošnjih upravnih volitvah. Svoja izvajanja je zaključila: ((Komunisti se bore tudi na teh volitvah za čim širšo enotnost v naporih za resnično demokratično preosnovo, katere bistveni sestavni del je uresničitev pravic Slovencev, kot so predvidene v ustavi, v deželnem statutu in londonskem sporazumu«. Lista Slovenske skupnosti je imela včeraj shode na Proseku, v Praprotu, v Trnovci, v Lonjerju, v Skednju, na Kolonkovcu, v Stra-marju in v Camporah. Govorili so Drago Legiša, dr. Alojz Tul, Drago Štoka in Danilo Lovrečič. V Praprotu je Legiša poudaril pravico občanov do jusarskih zemljišč in zagotovil, da se bo SS odločno uprla poskusom sodnih oblasti, da bi jim pridobljeno zemljo vzele. Dalje je podčrtal, da mora bodoča pokrajinska uprava dokončati dela na glavni cesti proti Komnu do meje. Drago Stoka je v Skednju govoril o stvarnih uspehih LSS v dveh letih njenega obstoja in dejal, da LSS ne stopa pred volivce praznih rok. Naglasil je tudi, da Slovenci ne bomo zatajili svetlih idealov, za katere so dali svoja življenja tudi nešteti rojaki v Rižarni. Dr. Tul pa je obravnaval delavske pravice. Za PSDI so včeraj govorili: tajnik federacije Pierandrei, kandidati Giuricin, Boniciolli, Fabian, Čandek in Jez, ki so obravnavali predvsem volitve v Trentinu-Gomjem Poadižju in poudarili uspeh socialdemokratov na teh volitvah. 5. deželna komisija razpravljala o Seladu Včeraj se je sestala v palači Mo-dello pod predsedstvom prof. Cum-bata peta stalna komisija deželnega sveta za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem ter nadaljevala s proučevanjem zakonskega predloga svetovalca Morel-lija, ki se tiče vključitve »Selada« pod deželno upravo. Člani komisije so najprej vzeli na znanje sklepe prve in tretje komisije, ki sta odložili svoje pripombe na čas, ko bo dežela razpolagala z lastnim proračunom ter bo lahko raz-polagala s sredstvi za izdatke. Zatem je svetovalec Morelli, ki je tudi član komisije, pojasnil zakaj je predložil zakonski osnutek. Sledila je razprava, v katero so posegli razni člani komisije in odbornik za javna dela Masutto, ki je povedal, kaj meni o stvari deželni odbor. Na splošno so svetovalci poudarili podporno plat tega vprašanja ter pokazali zanj razumevanje; po drugi strani pa so izrekli dvome o tem, da bi lahko koristno uporabili osebje «Selada» pri raznih deželnih odsekih, ker pač nima ustreznih strokovnih kvalifikacij. Komisija je sklenila, da se bo zopet sestala 27. novembra. V taksi je trčil Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne, s prognozo okrevanja v 10 dneh, sprejeli 23-letnega Vitaliana Toffolija iz Ul. Aleardi 8 zaradi zloma desnega kazalca in rane na desni nogi. Toffoli se je ponesrečil malo prej, ko se jft na svojem motorju «gi-lera« TS 16636 vozil po Korzu Cavour proti Trgu Unitš. Ko je privozil v bližino Ul. Macchiavelli, je treščil v taksi TS 62870, ki ga je pred njim vozil 62-letni Gior-gio Vascotto z Vrdelske ceste 10/2. Vascotto je namreč nenadoma za- trtek. Kot smo objirno poročali, so prejšnji četrtek na pomolu »Audace« našli obleko, ki jo je tam pustil S-toikavac. Isti dan se je na komisariatu Stare mitnice zglasila njegova mati in povedala, da je sin izginil neznano kam. Tedaj so policisti bili mnenja, da se je pripetila nesreča. Stokavac je odšel na pomol, se tam slekel in stopil po stopnicah do vode. Zelo verjetno je zdrsnil na spolzki stopnici, pri padcu udaril z glavo v kamen in se zvrnil v morje. Po šestih dneh je njegovo truplo vrnilo morje. Na suho so ga potegnili gasilci s postaje v pristanišču. Truplo je bilo v sami srajci in brez čevljev. Prepeljali so ga v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila, ali je Stokavac postal žrtev nesreče, ali pa se je sam vrgel v morje iz samomorilnih namenov. Današnja zborovanja PSI: 18. Trg Goldoni prof. Medani. KPI: 10.30 Prosek Gombač, 10.30 Trg Sv. Jakoba J. Burlo, 11. Kon-tovel Gombač, 12. Trg Stare mitnice Tonel, 12. Rocolska cesta J. Burlo, 16,0 Trg Garibaldi inž. Cuf-faro, 16.15 Sv. Rok - Milje Dona-del in Nicolini, 17. ribiško naselje v štivanu prof. Šema, 18.30 Devin posl. Bemetič In prof. Šema. LSS: ob 9. na Trgu Ponterosso; ob 10. na Trgu Goldoni; ob 11. na Trgu Pestalozzi; ob 12. na Trgu Oberdan; ob 17. pri Sv. Barbari in na Colu; ob 18. na Kolonkovcu in pri Fernetičih; ob 19. v Rovtah in pri Briščikih; ob 20. v Lonjerju in v Malem Repnu. PSIUP: 10. Trg Stare mitnice Franco, 10. Devin Jercog in Pen-tich, 10.30 Vižovlje Jercog, 10.45 Trg Giuliani Franco, 11.15: naselje S. Mauro Pentich, 11.30 Ul. Orlan-dini Franco, 12. Slivno Jercog, 12.15 Industrijsko pristanišče Mon-falcom, 15. Milje Luches, 15. Sem-polaj Jercog, 16. Trg Marconi v Miljah Luches, 16. Bazovica Pentich, 17- Milje Luches, 17. Lonjer Pentich in Luches. PSDI: 17. Trg Goldoni Pierandrei, 16.30 Trg Valmaura Giuricin in Lovero. Gibanje za neodvisnost: 16. Trg Goldoni Jankovič, 17. Trg Pestalozzi Jankovič. Ribiške mreže so ukradli Na komisariatu v Miljah sta se predvčerajšnjim zglasila dva ribi- ča in prijavila tatvino ribiških mrež za lov plošč. Prvi je prišel 54-letni Umberto Marchesan iz Milj, Naselje Sv. Petra 30 in povedal da je v noči med petkom in soboto izginilo dvanajst mrež, ki jih je razpostavil približno miljo ;n pol od Tankega rtiča. Nekaj minut potem se je na komisariatu zglasil 50-letni Italico Maier iz Milj, Naselje Sv. Petra 28 in povedal, da so mu neznanci noško-dovali 40 mrež ,ki jih je vrgel v morje dve milji od vadobrana «Luigi Rizzo«. Prvi je utrpel 42.000 lir škode, Maier pa 150.000 lir. A-genti so uvedli preiskavo. Bujna fantazija dveh mladoletnikov Dva mladoletnika z bujno fantazijo se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi tatvine z ob-teževalnimi okoliščinami. Vneta bralca stripov, 14-letni Flavio G. in 12-letni Roberto P. sta hotela posnemati junake iz raznih »giornalinov«. Sama sta si našla svojo »girl« in malo je manjkalo, da nista bila kriva tudi njene prijave zaradi tatvine. Fanta sta se že v juliju letos zagledala v vilo v Ul. Zanella 45. Počakala sta, da je bila vila prazna in potem sta splezala čez zid in potem skozi okno v sobo. Tam sta kolovratila iz sobe v sobo in Flavi-o je tedaj pobral namizno uro, Roberto pa daljnogled. Plen sta fantiča skrila v neko luknjo v zidu, ker sta nameravala predmeta vzeti potem. Nekaj dni pozneje sta v družbi svoje »girl« spet prišla v vilo. Razmetala sta vse omare in posteljnino, potem pa zapustila vilo, ne da bi kaj ukradla. Stanovalci so tatvino prijavili in agenti letečega oddelka so u-vedli preiskavo. Po dolgem iskanju so vendarle prišli na sled Flaviu in Robertu. Na zaslišanju sta fanta vse priznala, ker pa so ju agenti dolžili, da sta ukradla tudi puško, sta se izgovorila, da sta strelno orožje našla v nekem grmu. Flavio in Roberto sta na začasni svobodi v pričakovanju sodbe. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Prof. Mirko Mahnič o Cankarju Včeraj zvečer je v zelo dobro zasedeni Gregorčičevi dvorani v okviru Slovenskega kluba predaval prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane. Naslov njegovega predavanja je bil «Cankar med Tržačani«. Cankarjevo bivanje v Trstu pa je predvsem v zvezi z znanimi predavanji, ki jih je Cankar imel v našem mestu. Vendar pa se predavatelj ni hotel toliko ustavljati pri samih predavanjih, temveč je hotel bolj prikazati, kako je Cankar, sicer literat, v sebi začutil, da literatura ni dovolj in da mora stopiti v areno življenja. — Postal je tudi govornik, ki je pogosto nastopal, in — čeprav ni bil izvoljen — dovolj uspešno in zadovoljivo vodil volilno propagando kot kandidat na socialdemokratski listi. Prof. Mahnič se je dlje časa ustavil pri slikanju literarnih tokov, ki so prevladovali v Cankarjevem času, katerim se pa Cankar ni mogel predati prav zato, ker ni mogel stati izven resničnega življenja. Predavatelj je na številnih primerih pokazal Izredno paralelnost Prešerna in Cankarja v vrednotenju življenja in dogajanja v njem. Ko se je na koncu povrnil k zadnjemu Cankarjevemu predavanju v Trstu (1. 1918 že ne več dolgo pred njegovo smrtjo), je prof. Mahnič še posebej poudaril nekatere izredno jasne in daljnovidne ugotovitve Cankarja, katerih aktual. nost in pravilnost potrjuje prav današnji čas. Občinstvo je predavatelja nagradilo s spontanim ploskanjem. Nezgoda mornarja na ladji «San Marco» V strojnem oddelku motorne ladje «San Marco«, zasidrane v tržaškem arzenalu, se je včeraj popoldne ponesrečil 30-letni mehanik Mario Patruno iz Torre del Greco pri Neaplju, ki je vkrcan na ladji. Patruno je opravljal svo-je delo, ko je nenadoma zdrsnil na mokrem tlaku ter pri padcu s prsi udaril v na kupu ležeče velike varovalke. Pri tem si je zlo mil deveto in deseto desno rebro Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši in mu nekaj minut potem pomagali v zasebni avto, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Patruna so pridržali TEATRO STAB1LE V Avditoriju (vhod Iz Ul Tor Ban-dena) danes ob 21. uri Goldonijeva komedija #Zdrahe na trgu«. Nastopa gledališče «Teatro del Ridotto« iz Benetk z Ginom Cava-lierijem. Urejena Ul. Barbarina Tržaški župan dr. Franzil je včeraj otvoril na novo zgrajeni odsek cestišča v Ul. Barbariga, ki gre od Ul. Saltuari do Trga tra i Rivi. V svojem govoru je župan dejal, da so cesto pričeli urejati 16. junija letošnjega leta in da bi morala biti dela dokončana do 31 decembra, lahko pa so jih v korist prebivalstva zaključil že prej Cesto so morali preurediti, ker so morali obnoviti kanalizacijo in jo usposobiti za naraščajoči promet. Cesta je dolga 130 m, na začetku široka 15 in na koncu pri trgu pa 13 metrov. Celotna gradnja je stala 41 milijonov lir, od česar 25,5 milijona neposredno za gradnjo, 15,5 milijona lir pa so porabili za nakup zemljišč. Potrebna sredstva je prispeval vladni komisariat. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja prostih vstopnic za prvo predstavo Rossinijeve opere ((Viljem Tell«, ki bo v četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Opero bo dirigiral Oliviero de Fa-britiis, v glavnih vlogah pa Bodo nastopili: Rita Orlandi Malaspina, Luigi Ottolini, Dino Dondi (protagonist), Silvio Maionica, Massimilia-no Malaspina. Prva plesalca Marga Nativo in Alfredo Koellner, plesal-oi solisti Ondina Ledo, Emma Prioli, Ermanno Aurino in Liris Gal. Orkester, zbor In balet gledališča Verdi Zborovodja Giorgio Kirsch-ner, 'koreograf Carlo Faraboni, režija Carlo Piccinato. Jutri se bo začela prodaja vstopnic za ponovitev, ki bo v nedeljo, 22. za dnevni red v vseh prostorih. Nazionale 15,30 «La conqu!sta del West» Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «Una valigia Plena di donne« Technicolor. Prepovedano mladini. Excelsior 15.30 «L’idea fissa« Silva Koscina, Eleonora Rossi Drago, Philippe Leroy. Prepovedano nua- Fenice 16.00 «Squadrlglia 633» Barve De Luxe. Cliff Robertson. George Chakiris. Grattacielo 16.30 «11 vangelo secon-do San Matteo« Nagrajen v Benetkah. , ,, , Alabarda 16.30 «Da 007 criminall a Hong Kong« Technicolor. Br°° Filodrammatico 16.00 «Africa sexy» Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-larl«. Cristailo 16.30 «Strano lncontro« rra-talie Wood. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «La settima alba« — Technicolor. VViliam Holden, Su-san York. , Garibaldi 16.30 (d guerriglieri aei-1’arflipelago« Technicolor. George Montgomery. Impero 16.30 «Le astuzle di una ve-dova» Vittorio' Veneto 16.15 «11 dottor Stra-namore». Moderno 16.30 Micki Ellen in Gen-narino Vollaro v reviji «Fasoino». Poje Lucia Miao z radia Pekmg. Na platnu «Le piace Brahms« Ingrid Bergman, Yves Mdntand. rt povedano mladini. Zadnji dan Astra 16,30 «L'incredibile spia«. Astoria 16.30 «90 notti in giro PeT il mondo« Technicolor. prepovedano mladini. _ Abbazia 16 00 «11 dlabolico dottor satana« John Sullivan. Prepovedano mladini. , Ideale 16.00 «11 baMo detle pištole«. Tognazzi In Via-nello bolnišnico. Patruna so pridržali pljučno kirurškem oddelku, kjer bo moral zdraviti 20 dni. Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj obiskal razna begunska taborišča. Najprej je šel v deško zavetišče v Sesljanu, zatem je obiskal naselje »S, Giorgio« in dom starčkov »Stuparich«. Iz Sesljana Se je odpeljal na Prosek, kjer si je ogledal naselje »S. Nazario« in deško zavetišče. iiiiiiiiiiiiuiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimKimMmmiiumiMimMtmiiiHMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Predlog za moralno odškodnino zaradi nadlegovanj po telefonu Zaslišani obtoženčevi kolegi, starši in oče dekleta, ki je bilo povod za vso dogodivščino Včeraj je pred kazenskim sodi-em (predsednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, bramba Borgna, zastopnika zaseb-ne stranke Ulcigrai in Berton) na- daljevala kazenska obravnava p C P krškov. Obtožnica ga dolži, da je ti 47-letnemu profesorju siniju, ki je obtožen šte krškov. Obtožnica ga dc-..„ .... j-izsiljeval odv. Adovasija (od nje- ro- Linu Cor-številnih pre- Stavkajoči upravni uradniki in delavci tržaških podružnic plovnih družb z državno upddležbo pred ladjo »Europa«, ki zaradi stavke pomorščakov ni odplula iz Trsta ga je baje zahteval 180.000 lir, ki bi mu jin pravnik moral pustiti v zavitku v čakalnici I. razreda tržaške železniške postaje), da je klevetal trgovca Spazzalija (trdeč, da je morda on nadlegoval po telefonu odv. Adovasija), da je namerno sramotil može štirih žensk (za katere je trdil, da so se spe-čali z neko pocestnico) in končno, da je nadlegoval po telefonu odv. Adovasija. Na obravnavi, ki je bila preteklo soboto, so sodniki zaslišali priče, ki jih je pozvalo državno to. žilstvo. Med drugimi so zaslišali dva policijska agenta, člana letečega oddelka tržaške kvesture. Brigadir Egidio Gava je trdil, da je s svojimi lastnimi očmi opazoval obtoženca, ko je vstopil v telefonsko kabino št. 6 v javni govorilnici TELVE v Ul. Cassa del Rispar-mio. Po Gavovem mnenju obtoženec ni položil žeton v zato pripravljeno odprtino, temveč je enostavno zavrtel telefonsko številčnico. Ker je odv. Adovasio trdil, da ga je neki neznanec vedno nadlegoval po telefonu, bi ta okoliščina utegnila dokazati, da ga je nadlegoval prav prof. Corsini. V soboto so sodniki zaslišali tudi dva uslužbenca nekega bara. ki sta potrdila, da je prof. Corsini zavrtel nekega jutra številčnico telefonskega aparata, ne da bi položil žeton v ustrezno zarezo. V tistem trenutku je bil zunaj bara odv. Adovasi, ki Je kmalu nato zvedel, da je telefon zvonil v njegovem uradu. Tako je bilo približno stanje procesa v soboto, ko so sodniki sklenili, da bodo zaslišali še sedem drugih prič. Te so prišle na vr-sto včeraj dopoldne. Predvsem so sodniki zaslišali prof. Fabia De Pretisa, ravnatelja neke srednjo šole, in prof. Medanija, ravnatelja učiteljišča Carli. Oba sta potrdila, da je bil prof. Corsini ugleden šolnik in vzgojitelj. Sodnikom sta tudi posredovala obširno dokumentacijo glede šolskih urnikov, kar je izredno važno za obtoženca, ker bi sodišče utegnilo sklepati na podlagi teh dokumentov, če je obtoženec imel možnost ali ne, da ob določenih urah telefonirg svoji »žrtvi«. Zdi pa se, da ta dokumentacija ne bo odločilna, ker bi morebiti zadevala relativno majhno število ur v katerih prof, Corsini ni mogel nadlegovati odv. Adovasija po telefonu. Govori se, da bi se lahko vzelo v poštev kakih 20 primerov in ne več pri skupnem številu okoli 200 nadlegovalnih telefonskih pozivov. 2e prej smo poudarili, da se je ta obravnava porodila iz zastrupljenih odnosov med moškimi, ki so se vsi vrteli okoli ene same ženske. Gre za 23-letno Lauro Querel, ki je bila svoj čas u-službenka pok. zdravnika dr. Seni-gagliesija, ki si je pred dobrim letom dni vzel življenje. Tudi sa-ma Querelova je poskusila napraviti samomor, toda poskus ji je spodletel. Med razpravo se je zvedelo, da je baje Corsini pisal odv. Adovasija pismo, v katerem ga je spraševal, kdaj bo tudi on sam napravil samomor. V nadaljevanju razprave so sodniki zaslišali tudi očeta in mater obtoženca, ki sta potrdila, da je bil njun sin bolan med 26. fe-in 8 .marcem lani. Na- bruarjem slednja priča Onorina Bullian je izjavila, da se ji zdi nemogoče, da bi obtoženec utegnil telefonirati na njeno telefonsko številko, ko je pač vedel, da se ie že preselila ter še ni razpolagala s svojim telefonskim aparatom. Na koncu so sodniki zaslišali še Querelinega o-četa, ki je izjavil, da je njegova hčerka prelomila vsakršno zvezo s Corsinijem. Na kraju včerajšnje obravnave je spregovoril odv. Ulcigrai, ki je zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na pol milijona lir moralne odškodnine. Morebitna pogojna kazen. naj bi na vsak način upošte. vala zahtevo, naj se prizadeti stranki izplača 200.000 lir predujma. Obravnava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Dva kozarca preveč sta ga spravila v zapor Ker je pregloboko pogledal v kozarec se bo moral 37-letni Be-nedetto Oblak iz Ul. Gianelli 10 zagovarjati pred sodniki zaradi pijanosti. Oblak je v nedeljo okrog 20. ure prišel domov pijan. Komaj se je pojavil na vratih stanovanja, je začel groziti ženi in ta^ šči, ki sta ga pričakovali doma. Najprej je razbil kozarec, potem pa je tudi izrul telefon z zidnega podstavka. Prestrašeni ženski sta se zatekli k sosedi, nekaj minut potem pa je odšel tudi Oblak in se zatekel v bližnjo gostilno. Ze-na je medtem telefonsko obvestila agente letečega oddelka, kd so nekaj minut pozneje zasačili pijanega Oblaka, ko je iz gostilne hotel nekam telefonirati. Aretirali so ga in ga najprej peljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga pospremili v koronejske zapore. Kine na Cnčii predvaja danes, 18. t. m. ob 18. uri Technicolor film: L ESPERIMENTO DEL DOTTOR ZAGROS (Poizkus doktorja Zagrosa) Igrajo: VINCENT PRIČE SEBASTIAN CABOT BERT HALSEY KINO PROSEK.KONTO V El' predvaja danes, 18. t. m. ob 19.30 uri barvni film: I FIGLI DEL DIAVOLO (HUDIČEVI SINOVI) Igrajo: ___ LEE J. COBB, JAMES DRURV in CHARLES BICKFOBU Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 17. novembra 1964 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 13, oseb. UMRLI SO: 52-letnl Bruno Drioll, 84-letnl Luigi Caissutti, 69-letna Emma de Elsner vd. Girola-Tulln, 63-letnl Albino Turko, 82-letna Corne-lia Magrinl vd. Ženo, 63-letna Car-mela Fragtacomo por. Pagliaro, 76-letna Cristina Padoanl por. Marži, 64-letna Pasqua Benčič por. Gasparini, 68-letmi Rocco Curto, 73-letna I-talla Ambroset por. Lenarduzzi, 50-letni Giordano Mlclavo, 75-letna Glu-seppina Pangaro vd Scocchl, Anna-rita Floramo, stara '3 mesece. DNEVNA SLUŽBA LEKARN O«. 11 — 22. U.) Glusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, ul. Combl 19; dr. Sl-gnom, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dame 7; Godina. Trg S. Giaco-mo 1; Alla Minerva, Trg S. Fran-cesco 1; Al Due Mori, Trg Unitš 4; G. Papa, Ul. Felluga 46 NOČNA SLUŽBA LEKARN (18. U — 22. 11.) Godina, Trg S. Glacomo 1; Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Uniti 4; G. Papa, Wl. Felluga 46. Razna obvestila SPDT priredi v petek, 20. t.m. dvorani v u>. večer s 20.30 v Gregorčičevi Geppa 9. prvi Planinski predvajanjem filmov Aljoše ze j ^ Na sporedu so filmi o Bosn • hrldskem jezeru, in naši obal. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo »Ivan priredi 8 decembra Izlet v »°‘1(j()g In na Vogel (1923 m). VP15^..1^ Ilr. Vpisovanje vsak dan v « od nih prostorih, Ul, Montecchi o 19. do 20. ure. Po hudi bolezni Je v tržaški bol nišnict včeraj umrl Albin Turko Dragega pokojnika in dobre#* tovariša, ki Je bil stoodstoten valid NOB, bomo ohranili v nem spominu. Zveza vojnih invalidov NOB Trst - Rtcmanje, 1H nov- 1964‘ V 86. l«tu prababica starosti je odšla k Bogu naša ljubljena mama, babica Josipina Rojc vd. (Kolmanova) Legiša Pogreb bo v četrtek, 19. t. m. ob 15. uri. Žalostno vest naznanjajo sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo. Mavbinje, 18. novembra 1964. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 18. novembra 1964 IZ DEŽELE VEČNE NESPOKOJNOSTI BRAZILIJA JE DANES DRŽAVA POLKOVNIKOV Izjave predsednika brazilskega nacionalnega kongresa - Vloga vojske in položaj Costella Branca ■ Njegova politika kompromisov in ravnotežja - Nezadovoljstvo delavcev in študentov • Nikomur ni več neznano, da *e v okrilju naše revolucije porajajo številni sovražniki demokracije, ki si žele pozapreti ves nacionalni kongres, razvrednotiti ustavo, odvzeti ljudstvu njegove svoboščine in uvesti diktaturo*. Te besede je izrekel predsednik brazilskega nacionalnega kongresa, Auro de Moura Andrade, prav tisti senator, ki je 1. aprila opolnoči dvignil zastavo •revolucionarne komande* ter razglasil zakonski akt o odstavitvi Goularta in uvedbi vojnega režima. Moura Andrade je danes ustavna osebnost Brazilije št. 2, obenem pa tudi avtor izjave, v kateri je poudarjeno, da «ne predstavlja demokracije tisti režim, v katerem bi kateri si bodi polkovnik odločal o usodi predsednika nacioralnega kongresa, kateri si bodi major o usodi znanstvenika svetovnega slovesa ai; poročnik o usodi univerzitetnega profesorja.« Ta izjava, ki jo je bil dal Andrade, potrjuje, da se danes v Braziliji, kot pravijo tu, vodi — Politična vojna Očitno je, da sedanja žolčna polemika med vojaškimi voditelji in politiki priča o zaostritvi borbe za politično eblast. Notranja politična kriza je s tem stopila v fazo nekakšnega spiralnega gibanja. Kako bi si drugače mogli tolmačiti trditve An.dradea, da je «mala ustava* loko imenovane revolucionarne komande »dala absolutno oblast* vojaškim poveiinikom, ljudstvu Pa »odvzela najosnovnejše pravice*. Omenjeni senator, eden od najaktivnejših Goulartovih nasprot-n:kov, ki je iskreno in dolgo časa pozdraljal novi režim, je tako še enkrat zastavil neko osnovno brazilsko vprašanje na političnem področju: po kateri poti sto-Pati naprej, po oni krepitve vojaške oblasti ali po poti obnovitve eivilno-parlamertarnega režima? Ta dilema je zdaj ustvarila nekakšno vzdušje nervoze, vojaškega zastraševanja in celo samo-Volje generalov ter polkovnikov. Vojaški poveljniki trenutno nimajo resnejšega nasprotnika! ki ki jiliuoogel pgražati na njjhovih. jffcrttajberh pojožajih. Njihova u* rrditev in osamosvojitev na kr-mUu absolutne državne oblasti, le čedalje bo’.-, izrazita in jasna, kšova vladajoči ekipa se v spopadu z vsem, kar se ne sklada z •revolucionarnim duhom*, obenem tudi čedalje bolj spremi-•‘la v izvršni politični faktor. ^Pričo tega nihče več ne dvomi, '■a si novi režim na vse načine fkuša zagotovit: dolgotrajnost svojega življenja. Armada bo našla Potrebno strnjenost, da bi lahko »zagotovila kontinuiteto revolucije«, je zagotovil predsednik ~~ maršal Casteilo Branco. Revo-*Jcija bo trajala mnogo let — je Pristavil — a vlada bo storila v?e, da bi obdržala in povečala sv°jo politično osnovo, ki je ne-obhodno potrebna za izpolnitev hjenega dela nacionalne obnove. Ta osnovna misel državnega potvarja, izrečena v njegovem *a 15 00 Jugoslovanski pevci «Davne giasbe; 15.40 Slovenske bf^Pdne; 16.00 Kotiček za naj-VtAn’ 16-35 Simfonični koncert; nn!0TdPolke to valčki; 18.00 Pre-RL; 19.00 Cocktail ritmov s Rij. Nelsonom; 19.30 Prenos shLansambel; 22.40 George Ger-Preno- ~apsotU'ia to blu»; 23,00 22.15 Cicci Santucci in nje- hos rl. Gospodarska rubrika; 16.30 Glasba Gian Luče Tocchija; 17.25 Evropska glasba 19. stoletja; 18.35 Srečanje s sireno; 19.30 Motivi z vrtiljaka; 20.25 Billy Vaughan in njegov orkester; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 «Sadko», opera v treh dejanjih Rimski-Korsakova; 23.00 Danes v parlamentu. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Fred Bongusto; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 9.35 Kvartet «Cetra»; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 11.00 Glasba za dobro voljo; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.05 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Italijanske narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 16.50 Italijanska panorama; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljub-Si pevci; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.50 Literatura na ploščah. III. program 18.45 Haendlov koncert: 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert; 21.30 Panorama glasbenih festivalov. Slovenija 8.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Orkester harmonik «Svoboda» Šentvid; 9.25 Domači pčle m§le; 9.45 Med domačimi in tujimi solistkami; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Cez hrib in dol; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mali pevci pri nas in po svetu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Shakespeare in glasba (6. oddaja); 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert zbora JLA; 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 20.40 Wolfgang Ama-deus Mozart: «Cosl fan tutte»; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz s plošč. Ital. televizija Od 8.30 do 14.30 šola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna; 21.30 «Napoli con-tro tutti», glasbeni program; 28.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 22.55 šport. Jug. televizija 17.10 Angleščina; 17.40 Tik-tak, pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski studio; 18.25 Obzornik; 19.15 Glasbena oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Lirika; 20.40 Romantično potovanje po Nemčiji; 21.40 Kulturna panorama: 22.10 Obzornik. pa postavitev blokov proti soncu, oziroma sončnim žarkom. V nekaterih deželah so že postale obvezne določene državne norme, kar zadeva graditev poslopij v pogledu termične in akustične izolacije. Takšne norme že veljajo v Zahodni Nemčiji, Avstriji, na Danskem, Norveškem, švedskem, v Veliki Britaniji in Italiji. Prikazane so bile tudi izkušnje s posebno racionalnimi okni na Švedskem, s pomočjo katerih je moč zagotoviti boljšo toplotno izolacijo in s tem omogočiti znaten prihranek toplotne energije. Kot je bilo poudarjeno, se izgubi v poslopjih z navadnimi okni okrog 50 odstotkov toplotne energije. Z novo okensko konstrukcijo na švedskem pa je bila potreba po toplotni energiji za ogrevanje stanovanj zmanjšana za polovico. Novi sistem ogrevanja omogoča, v primerjavi s prejšnjim s pomočjo radiatorjev, okrog 25 odstotkov prihranka na gorivu, oziroma električni energiji- Večje število delegatov, ki so se udeležili zasedanja, je tudi poudarilo velike prednosti daljinskega ogrevanja stanovanjskih blokov v mestih z gosto naseljenostjo ali v industrijskih središčih. Prikazani so bili primeri mest v Zahodni Nemčiji, tako n.pr. mesta Bielfeld s 115.000 prebivalcev, kjer že od L 1961 uporabljajo instalacije za ogrevanje na daljavo. V Zahodni Nemčiji je 1. 1961 bilo 33 kombiniranih termoelektrarn za proizvajanje toplote, katerih energija Je bila porabljena za ogrevanje 10 mest, vtem ko je 1. 1964 bilo zgrajenih 64 objektov kombiniranih termoelektrarn s toplarno, ki oskrbujejo s toploto 52 mest Zahodne Nemčije. Na zasedanju je bilo nadalje ugotovljeno, da je Zahodna Nemčija na tak način letno prihranila okrog 4 milijone ton prvorazrednega goriva. Zadnji čas se sistem daljinskega ogrevanja velikih mest intenzivno izkorišča tudi v SZ. V zaključku je bila podčrtana še pomembna vloga e-konomične uporabe daljinskega o-grevanja za velika naselja v bodočnosti, ker je tako mogoče doseči znaten prihranek na gorivu (pri transportu ter ob priliki spreminjanja goriva v toploto). Z odpravo dimnikov pa se poleg tega dosežejo tudi boljši pogoji glede higiene zraka v naseljenih središčih. Velik prihranek v pogledu ener- ... .. gije je moč doseči tudi na področju industrije. Z boljšim izkoriščanjem naprav ter uporabo sodobnih konstrukcij, so vsekakor dosegljivi znatni, oziroma veliki prihranki v pogledu goriva, koksa in električne energije. V črni metalurgiji se s pomočjo zraka, obogatenega s kisikom, in v jeklarnah pa s kombinacijo tekočega goriva, znatno zmanjša količina potrebnega koksa. Poljski je n.pr. za njeno letno proizvodnjo 7,5 milijona ton jekla bilo potrebnih za metalurške potrebe okrog 10 milijonov ton standardnega goriva. S tem pa, da so izkoristili odpadno toploto plinov iz visokih peči s pomočjo instalacije industrijskih bojlerjev, pa so letno dosegli prihranek okrog 150 tisoč ton standardnega goriva. Bojlerji se amortizirajo v manj kot 2 letih. Z uvedbo novih postopkov v poljski metalurški industriji, je v tej gospodarski panogi bil 1. 1962 dosežen prihranek okrog 80 tisoč ton standardnega goriva in okrog 50 milijonov kilovatnih ur električne e-nergije. V Veliki Britaniji je v tehnoloških procesih proizvodnje valjanih jeklenih plošč bila zmanjšana specifična potrošnja koksa od 1070 kg na tono 1. 1951 na 711 kg na tono 1. 1962. Z vnašanjem goriva v cevi industrijskih peči, pa se ta potrošnja lahko zmanjša še za kakih 150 kg. Tako se z novimi sredstvi dosega ne samo določen prihranek, marveč tudi dvig produktivnosti za okrog 40 odstotkov. Velik napredek v pogledu varčevanja z energijo je bil uresničen v tehnologiji cementa japonske industrije. Ta prihranek je od 1. 1952 do 1962 v letni proizvodnji 28 milijonov ton cementa znašal na tono 9,5 kg, vrhu tega pa še prihranek 268 kilovatnih ur električne energije za pogon elek tromehaniziranih naprav v tehnološkem procesu te proizvodnje. Tudi v ostalih deželah bi imeli znatne koristi od uporabe novih izkušenj glede zmanjšanja izgub energije v raznih gospodarskih panogah; v industriji in metalurgiji s pomočjo izkoriščanja raznih uhajajočih vročih plinov; v gospodinjstvu s prihranki na gorivu; v elektrogospodarstvu z zmanjšanjem izgub v električnem omrežju itd. Na tak način bi lahko države prihranile milijarde, ki bi jih zatem lahko porabile za druge namene in potrebe. Stari dimniki Rovinja Obe kitajski deklici se imenujeta Nadja Chou in Mirka Kue, stari sta 15 in 20 let. Odkril ju je Marcello Marchesi, ki ju želi proslaviti, kot je to storil s sestrama Kessler. iinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiutiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiHiHimuimiiiiiiiiimiiiiiimtm | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Učenci risarske šole v muzeju Revoltella Za 28-letnico ustanovitve svoje risarske šole prireja kuratorij muzeja Revoltella v . treh dvoranah razstavo del bivših in sedanjih učencev. Od bivših učencev so v prvi dvorani le risbe danes priznanih tržaških slikarjev, ki so šolo obiskovali po letu 1945. So to Caramori, Černe, Cher-sicla, Chiacicheva, Coloni, Duren, Guarino, Palčič, Ponte, Reina, Ro-signano in Sdrmani. Že samo to število prisotnih slikarjev, katerih razvoj je ta šola nedvomno pospeševala in usmerjala, dokazuje važnost njenega sodelovanja pri kulturni rasti Trsta. V ostalih dveh dvoranah vise dela 12 učencev letos zaključenega risarskega tečaja upodabljanja po živih modelih.. To pot se poleg risb, ki so torej figurativno izvedene, vzporedno razstavljajo tudi čisto slikarski dosežki 6 učencev, s čimer dobiva ta šola že značaj prave slikarske šole. Prikazana olja so vsa nepredmetno zasnovana, kar pač izpričuje vpliv sodobno usmerjenega vodje šole prof. Ni- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da ne boste dajali obljub, ki vam jih ne bo moč izpolniti. Srečen trenutek v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Začelo se bo za vas obdobje precej trdih spopadov. Vašim željam in ambicijam bo zadoščeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) O-beta se vam velik zaslužek. S svojim navdušenjem boste prepričali vse, ki vas ljubijo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Obstaja nevarnost poslovnih zapletijajev. U-poštevajte občutljivost drage osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Branite svoj ugled in se postavite po robu tekmecem. Prijeten večer s simpatičnimi prijatelji. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite podporo, ki vam bo ponujena. Neko čustvo se čedalje bolj poglablja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V svojem delu ne boste naleteli na nobeno resno težkočo. Odpravite neki spor, preden bi ta privedel do popolnega razbitja. ' ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne sprejemajte kar naprej nehvaležnih nalog. Pazite, da bi s svojim obnašanjem ne zbudili ljubosumnosti v osebi, ki jo ljubite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Razumevanje vaših predstojnikov in sodelavcev vam bo v tem trenutku še posebno koristno. Zavedajte se, da vaša stališča niso vedno najbolj pravilna. KOZOROG (od 21.11. do 20.1.) Vaša popularnost in ugled nenehno naraščata. Poceni pustolovščine vam ne morejo zagotoviti sreče. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaši tekmeci ne bodo dorasli situaciji. Ukrepi, ki jih boste sprejeli zvečer, bodo najboljši. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne pozabite na ponudbe, ki jih boste prejeli danes. Skušajte že danes postaviti trdne temelje svoje bodoče sreče. na Perizzija, ki pa pri risarskem pouku dopušča skrajno svobodo izražanja. To niha med akademskim načinom stare šole, kot je opazen v risbah Rigottija, preko picassovsko jasno občutenih pero-risb Bossija, kontrastne baročnosti prav dobrih listov že znanega Pericinija in sproščenosti v pohvalnih delih Demarchija, Sista, Sellerja in vedno prisotne odlične Miele Reinove pa do razlivajoče se impresije vertikalnosti telesa Hilde Prekopove. Zanimivo je primerjati te risbe z dvanajstimi velikimi olji nekaterih učencev okusno razmeščenimi na bar-žunastih ozadjih sosedne sobe. Tako je Pericin spoznaven tudi v obeh tihožitjih. Cisto drugače pa se izražata sicer oglato zapleteni, a tu modrijansko urejeni Selleri v svoji geometričnosti ter razgibanejši abstraktno-dekorativ-ni in barvno skladnejši Rigotti. Martiago, ki je v poslednjih letih prejel že nekaj slikarskih nagrad, pa se v obeh oljih ne razlikuje od svojih že znanih temno obarvanih del razčlenjevanja četverokotnikov. Razčlenjevanje, toda v verižni povezavi, tvori tudi novo preusmeritev barvno zelo učinkovitih olj Annemarije Vittesove, je na svoji letošnji prvi osebni razstavi bila še snovno predmetna. živahno barviti sta tudi podobi, ki ju je Mario Piccolo Sil-lani dokončal z nekaj odločnimi zamahi širokih potez kot sliki barvnih kreten). Sola se torej zaključuje z uspehom, ki je morda manj viden v listih Carla Vec-chieta, in želeti bi bilo samo, da bi svoje za Trst tako potrebno kulturno delovanje še bolj razširila. MILKO BAMBIČ Najlepši okras Rovinja so njegovi številni dimniki, ki se v najrazličnejših oblikah dvigajo nad strehami starih hiš. V tem mestu, ki sodi med najslikovitejša na zahodni obali Istre in šteje nad 8000 prebivalcev, obstaja cel gozd dimnikov, okrog 3 tisoč. Malone vsi ti stari dimniki pa so pod spomeniškim varstvom. Ljudje si postavljajo vprašanje, zakaj je v Rovinju bilo zgrajenih toliko dimnikov. Prejkone zaradi pomanjkanja prostora znotraj mestnih zidov, so v preteklosti gradili bolj ozke in visoke hiše za večje število stanovalcev, oziroma družin, ki so stanovale ena nad drugo. Vsaka družina pa si je zgradila tudi svoj dimnik, in ne samo zaradi ognja, marveč tudi za zračenje stanovanja. Tako se je v teku stoletij po rovinjskih strehah na relativno majhnem prostoru nabralo izredno veliko število dimnikov. Danes šteje najstarejši dimnik nad 400 let. Gradili so jih v glavnem domači mojstri. V starih kronikah stoji zapisano, da so zidarji med sabo dobesedno tekmovali, kdo bo sezidal lepši in bolj funkcionalni dimnik. Bržkone bo tudi to eden od razlogov, da imamo danes na rovinjskih strehah tako zanimivo razstavo starih dimnikov. Toda nad polovica teh dimnikov danes ne opravlja več svoje naloge, iz njih se ne kadi, ker jih ljudje ne uporabljajo več. Večje število neprimernih stanovanj je sploh bilo zapuščenih, vtem ko je po drugi strani tudi elektrifikacija gospodinjstva storila svoje. Mnoge od teh dimnikov so tudi spremenili v nekakšna «sidra» televizijskih anten, ki jih je po rovinjskih strehah čedalje več. Ljubitelji starin in pa konservativci se nad tem močno jezijo, zakaj to, kot zatrjujejo, te dimnike uničuje. Rovinjski dimniki so pogosto tudi žrtve slabega vremena in viharjev, ki jih Celo razrušijo. Tako je bilo v starem delu mesta porušenih precej dimnikov. Nezaslišano «katastrofo» dimnikov pa je pred 10 leti povzročil hud morski vihar, ki jih je v nekaj sekundah odpihnil kar 90. Eden najbolj vnetih ljubiteljev rovinjskih dimnikov je gotovo u-pravnik mestne muzejske zbirke, profesor Anton Pavletič, ki je že vsestransko proučil to rovinjsko znamenitost. Da bi si jih lahko ogledal od blizu ter jih tudi fotografiral, se je povzpel na večino rovinjskih streh, posebno v stari četrti mesta, kjer je najbolj prišla do izraza bujna ustvarjalna fantazija nekdanjih mojstrov. V že omenjeni muzejski zbirki si je moč ogledati vrsto fotografij z motivi starih rovinjskih streh in dimnikov. Tu je tudi zbranih okrog 150 diapozitivov o najbolj značilnih dimnikih. Tako se obiskovalcu lahko v vsakem trenutku prikaže na platnu vrsta najrazličnejših dimnikov, ki so tako, vsaj na slikah, ohranjeni za bodočnost. A v kolikor so rovinjske strehe s svojimi dimniki in številnimi mačkami posredovale posameznim slikarjem potrebnega navdiha pri ustvarjanju njihovih umetniških del, proučujejo možnost, da bi se organizirala tudi razstava akvarelov, olj in slik v drugih tehnikah, s pomočjo katerih bi občinstvu neposredno posredovali edinstveno poetičnost tega prelepega obmorskega mesteca na istrski obali. J. L KMETOVALCI BRANIJO SVOJO ZEMLJO Danes po mestnih ulicah demonstracija kmetovalcev Nasprotujejo načrtovanim stanovanjskim conam, ki bi uničite goričko vrtnarstvo Kmetovalci lz štandreža in Podturna bodo danes po mestnih ulicah javno manifestirali svoje nezadovoljstvo zaradi sklepa občinske, ga sveta, da se na njihovih njivah zgradijo v okviru zakona 167 ljudska stanovanja, ki bi jim zasedla zemljo, ki jo obdelujejo in se z njo preživljajo. Standrežki kmetje se bodo ob 9. uri zbrali na trgu pred cerkvijo v svoji vasi, odkoder se bodo s traktorji odpeljali na cesto Terza armata, kjer se jim bodo pridružili Se Podtumci. Skupno bodo krenili v mesto, kjer se bodo vozil: po Ulici Vittorio Veneto, 24. Maggio, po obeh korzih, Ulici O-berdan in Travniku, kjer se bodo ustavili pred prefektumo palačo. Ob 10. uri bo vladni zastopnik sprejel delegacijo kmetov, ki mu bo povedala razloge svojega protesta. Delegacija bo kasneje obiskala tudi goriškega župana in predsednika pokrajine. Današnja demonstracija ni navaden protest, kakršne pogostoma vidimo na javnih trgih, ampak je po svoji vsebini dogodek prvovrstnega pomena. Dogaja se namreč dva dni po vlogi 83 individualnih prizivov na županstvo samo iz Štandreža ter devetih prizivov političnih organizacij, strank in strokovnih združenj, ki nasprotujejo odločitvi občinskega sveta, da se zakon 167 uveljavi na področju Štandreža, kjer je v goriški okolici edina rodovitna zemlja, ki preživlja številne družine. Odvzem te zemlje bi pomenil pravo katastrofo za specializirane vrtnarje, ker bi si v primeru zasege morali poiskati drugo zaposlitev, ki bi je ne opravljali več kot specializirani ampak navadni delavci. Skratka gre za množičen odpor proti zaseganju zemlje za ljudsko stanovanjsko izgradnjo, ki bi iz- brisala naselje, ki je zaradi svoje specifičnosti — vrtnarstva — velikega pomena za preskrbo z zelenjavo goriškega in tudi drugih trgov. Zaradi tega smo prepričani, da bo današnja manifestacija spontan do. kaz volje stotin okoliških go riških prebivalcev po nadaljnjem obstoju in razvijanju ob tesni navezanosti na svojo zemljo in tradicije. Obvestili Delavske zbornice Na zahtevo Delavske zbornice Je pokrajinski urad za delo sklical za danes sestanek med sindikalisti in predstavniki Zveze industrij-cev iz Gorice, da se pklene sporazum, ki bo urejeval odnose delavcev v pralnicah, barvarnah in likalnicah goriške pokrajine. Delavska zbornica poziva prizadete delavce, naj se zglasijo v njenem uradu v Ul. 24. maggio 1, kjer jih bodo seznanili s sindikalnimi in normativnimi zahtevami v korist niče goriškim oblastem, naj posre-kategorije. V zvezi s pozivom Delavske zbor-dujejo pri osrednjem odboru bla Rajne za dopolnjevanje prejemkov, da se zagotovi pravilno izplačevanje doklade, pritikajoče suspendiranim delavcem v različnih podjetjih goriške pokrajine, poziva tajništvo CGIL-FIOT vse suspendirane tekstilne delavke iz Podgo-re in Ronk ,naj se zglasijo v petek, 20. novembra ob 10. uri na sedežu v Ul. 24. maggio v Gorici, kjer jih bodo seznanili s postop- kom o plačevanju dopolnilne blagajne in o socialni pomoči, ki jim pritiče med začasno odpustitveno dobo. Klub ♦SIMON GREGORČIČ VEČERI OB SREDAH DANES 18. novembra ob 20.30 bo v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13 v Gorici GREGORČIČEVA PROSLAVA, na kateri bo o goriškem pesniku govoril pisatelj PROF. ALOJZ REBULA STANE SEVER prvak ljubljanske Drame, pa bo recitiral njegove pesmi. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor «KRAS» iz Dola in s Poljan, ki ga vodi Pavlina Komel. PROBLEM CENTRALNE MLEKARNE V GORICI Delegacija si je ogledala mlekarne v Mestrah in Vicenzi Razlika med odkupno in prodajno ceno je tam manjša kot v Gorici - Razvoj živinoreje odvisen od odkupne cene mleka Prejšnji teden se je vrnila go-riška delegacija, ki je odšla v Mestre in Vicenzo, da bi si tam ogledala naprave ondotnih centralnih mlekarn in da bi potem izkoristili njihove izkušnje pri organizaciji ustrezne centralne mlekarne v Gorici, o kateri se govori že nekaj let. Obrnili smo se do člana delegacije dr. Costantinija, ki nam je nekaj povedal o ogledu zadevnih naprav v Mestrah in v Vicenzi. Velika in moderna mlekarna v Mestrah ,ki oskrbuje tudi Benetke z vso pokrajino ter izvaža mleko in mlečne izdelke tudi izven pokrajine, je urejena na konzor-cialni osnovi ter šteje 12.000 članov in dobaviteljev mleka. Povprečno predelajo dnevno okrog 1100 stotov mleka in kadar ga je največ, tudi do 1500 stotov. Delo je povečini avtomatizirano in zato se uslužbenci v glavnem omejujejo na nadzorovanje strojev in na splošno nadzorstvo. V Vicenzi je centralna mlekarna last občine ter je tudi tukaj NADALJEVANJE AKCIJE S SABINOVIM CEPIVOM Danes začetek cepljenja proti otroški paralizi Cepljenje s četrto dozo cepiva se bo začelo 1. decembra Danes, v sredo se bo v Goriški občini začelo drugo obdobje cep-ljenja s cepivom Sabin proti otroški paralizi. Danes, jutri in v petek dopoldne se bodo v občinskem ambulatoriju v Ul. Mazzini zvrstili otroci, ki so rojeni v prvem letošnjem polletju ter so že prejeli na dom obvestilo z navedbo dneva in ure, ko se morajo predstaviti v ambulatoriju. Dne 30. t.m. pa bo cepljenje za zamudnike, ki se iz kakršnih koli razlogov niso mogli javiti dne 18., 19. ali 20. t.m. Četrto ali povratno cepljenje tistih ,ki so že v prvem obdobju dobili prve tri obroke cepiva Sabin, pa se bo začelo dne 1. decembra. Točen datum je za prizadete naveden na potrdilu, ki ga imajo od prvih treh cepljenj. Danes, jutri in v petek v popoldanskih urah pa bodo cepili otroke v starosti od enega do 14. leta, kj takega cepljenja še niso opravili v prvem obdobju. Praznik goriških krvodajalcev Združenje prostovoljnih krvodajalcev v Gorici bo praznovalo v nedeljo 22. t.m. dan krvodajalca, ki je po vrstnem redu četrti ter je združen s peto obletnico od u-stanovitve te dobrodelne ustanove. Združenje šteje sedaj okrog 6808 članov, ki so v petih letih darovali krvni banki 800 litrov dragocene krvne plazme. Po cerkvenem obredu bo v nedeljo dopoldne ob 10.15 zborovanje članov v veliki dvorani civilne bolnišnice v Gorici .kamor bodo prišli tudi predstavniki oblasti. Ob tej priliki bodo odlikovali najbolj zaslužne krvodajalce, kakor tudi poveljstvo goriških gasilcev in kvesture v znak prizna nja za njihovo pomoč in sodelovanje z združenjem krvodajalcev. Cesta Braean-Dolenje zopet odprta za vozila Predsednik pokrajinske uprave je odredil, da bo od danes 18. novembra zopet odprta za promet z vozili cesta Bračan — Dolenje tudi na odseku S. Andrat — Dolenje, kjer je bila zadnje čase zaradi zemeljskega usada cesta zaprta. Vozila smejo voziti največ z brzino 20 km in na odseku zemeljskega usada:--t dolžini kakih 50 metrov je uveden izmenoma enosmerni promet. • Med tem so še vedno na delu na tem odseku bagerji, ki pod vodstvom pokrajinskega tehničnega o. sebja odstranjujejo zemeljsko gmoto ter odvajajo podtalno vodo. VERDI. 17.00: »Assassino al galop-patoio», M. Ruthefort in R. Mor-ley, čmobeli film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00- »Segretissimo — spionaggio«, Laurent Terzieff in H. Neff. Francoski čmobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: «11 fuori-legge del Texas», Gregory Pečk in H. Fonda, ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja pred stava ob 22.30. VITTORIA. 17.00: »Potantl e dan-nati», F. Amoul in R. Cooper, francoski čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Sexy nudo», italijanski barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21.30. vse delo avtomatizirano, da potre- je izvršila v noči na 14, novem-bujejo za vse le 7 ali 8 uslužben- . ber letos. Razbila je šipo na oknu cev. V tej mlekarni prevzamejo ter v spalnici vzela iz hlačnega dnevno nekaj nad 200 hi mleka za žepa Marija Pavletiča listnico z pasterizacijo in za predelavo odvečne količine v mlečne proizvode. Prodajna cena mleka se vrti okrog 100 lir za liter, pri proizvajalcu pa ga odkupujejo po 64 do 67 lir za liter. Kot vidimo je razlika med kupno in prodajno ceno manjša kot pri nas na Goriškem, čeprav prodajajo vse pasterizirano mleko v zaprtih steklenicah. V Gorici imamo sicer Pettarino-vo mlekarno, ki mleko tudi pasterizira. Pristojni organi pri nas se niso še odločili, ali naj bi se do-govorili z njenim lastnikom za preureditev tega podjetja, ali naj bi zgradili občinsko centralno mlekarno, za katero bi lahko vzeli kot vzgled naprave v Vicenzi. Vsekakor je vsa zadeva še vedno v začetnem proučevanju in bo verjetno še dolgo trajalo, preden jo bodo začeli tudi v praksi uresničevati. Kar se tiče odkupne cene mleka na Goriškem, ki jo je pred časom odbor za cene določil na 70 lir za liter, so se je držali le nekaj tednov potem pa so nekatera velepodjetja, kot npr. SALPAT in Mar-zotto in povezane industrije, vplivale na njeno znižanje. Po nekaterih manjših krajih kot npr. v Villessah so organizirali zadružne mlekarne in takoj se je poznal njihov blagodejen vpliv. Po nekaterih drugih krajih pa se pripravljajo na ustanovitev takih zadružnih mlekarn, da se rešijo pritiska monopola. Moderna centralna mlekarna v Gorici, pri kateri bi imeli besedo tudi neposredni proizvajalci, bi nedvomno izboljšala preskrbo mesta z mlekom ter bi obenem vplivala pozitivno na nadaljnji dvig in razvoj živinoreje, ki je eden izmed stebrov kmetijstva tudi v naši pokrajini. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna «AL CORSO« Korzo Italla št. 89, tel. 24-43, Pospešiti izplačevanje sredstev iz sklada dopolnilne blagajne Tajništvo OGIL Je pismeno pozvalo predsednika pokrajine, župana in prefekta, naj posredujejo pri posebnem odboru dopolnilne blagajne v Rimu, da bi čimprej odobril prošnjo pokrajinskega odbora iz Gorice po izplačilu sredstev suspediranim tekstilnim delavcem. Po zakonu se Izplačujejo delavcem v dopolnilni blagajni z nič urami po poteku štirih tednov sredstva iz sklada posebnega odbora, pri osrednjem sedežu INPS v Rimu. Izplačilo se lahko zelo zavleče, tako da delavke po poteku štirih tednov dalj časa ne bodo prejele nikakršnega denarja. Sindikat pripominja, da bi zastoj ne nastal, če bi ravnateljstvo podjetja Cotonlficio Triestino pristalo na 24-ume izmene, ker bi v tem primeru izplačeval eno leto sredstva iz dopolnilne blagajne pokrajinski odbor v Gorici. Vdrla je v stanovanje in mu odnesla listnico Goriški kvesturi so prijavili 41-letno Danico Černe iz Bilj v jugoslovanskem obmejnem pasu, ker je 52-letnemu Mariju Pavletiču iz Ul. Terza Armata 71 odnesla listnico z okoli 18.000 lirami. Tatvino denarjem. Ko je oškodovanec zjutraj vstal, je s presenečenjem u-gotovil, da mu je zmanjkal denar. Med Černetovo in Pavletičem je cela vrsta neporavnanih računov. V izvenzakonski zvezi se jima je rodil sin, za katerega pa, kakor govorijo, Pavletič ne skrbi. To je Černetovo pripravilo do usodnega koraka. Odstop župana in odbora v Ronkah 2upan iz Ronk je včeraj podal ostavko na svoje mesto. Skupaj z njim so podali ostavko tu. di vsi odborniki. Za soboto 21. t.m. ob 20.30 so sklicali sejo občinskega sveta, na kateri bodo izvolili novega župana in odbornike. V dosedanjem odboru so bili zastopniki strank KPI, PSIUP in PSI. Pred 20.000 navdušenimi gledalci v Aucklandu Tudi v teku na 1 miljo nov svetovni rekord Novozelandca P. SNELLA AUCKLAND, 17. — Olimpijski prvak v tekih na 800 in 1500 m Novozelandec Peter Sneli je danes s časom 3’54”1 za 3 desetinke sekunde izboljšal lastni svetovni rekord v teku na 1 miljo. Prejšnji najboljši čas — 3’54”1 — je Sneli dosegel 1962. leta v Wellingtonu. Za Snellom, ki je prvi prerezal ciljno vrvico na tekališču stadiona Moped m avto trčila v Tržiču Včeraj okrog 14. ure se je peljal 46-letni Jugoslovan Amato Co-lič doma iz Jajca v Bosni z avtom Volkswagen po Ulici Primo Maggio v Tržiču v smeri proti državni cesti. Ko je hotel z avtom zaviiti na državno cesto, pa je trčil v mopedista 52-letnega Attilia Palmarina, delavca iz Be-gliana, ki je prihajal po tej cesti. Pri trčenju je PaJmarin padel im obležal ranjen na cesti. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v tržiško bolnišnico kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Tržiča. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-viŠjo dnevno temperaturo 14,2 stopinje ob 14.10 in najnižjo prejšnji večer ob 20.20 in sicer 5,6 stopinje nad ničlo. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 88 odstotkov. v Aucklandu, je prišel na cilj Cen Odložil, ki je bil na 1.500 m drugi na olimpiadi. Odložil je s časom 3’56”4 dosegel osebni rekord. Na tretje mesto se je kot že na tokijski olimpiadi uvrstil Novozelandec John Davies, ki je za progo rabil 3’56"8. Po zmagovitemu teku je Sneli preko mikrofonov spregovoril 20.000 zbranim gledalcem. «Ne morete si misliti kako naporen je bil zadnji krog. Brez dvoma najbolj naporen od vseh 400 nastopov, ki sem jih že imel na tej progi.« V prvih dveh krogih so se v vod. stvu menjavali domači tekači, medtem ko se je Sneli držal tretjega mesta. Ko so imeli tekmovalci pol milje za seboj, je Sneli prešel v napad, prevzel vodstvo in ostal do zaključka daleč pred drugimi. Najhujša je bila borba za drugo mesto: Ceh Odložil je prehitel Davie-sa tik pred zaključno črto. Po končanem tekmovanju je Sneli izjavil, da je pol milje pretekel v 1’54", kar pomeni, da je prehitro začel. Ker so gledalci pričakovali od njega izreden rezultat in ker so obstajale možnosti za svetovni rekord, se ni znal brzdati in je prehitro začel. Na srečo je bil že zaradi priprav za olimpiado v izredni formi in uspeh ni izostal. Na vprašanje če bo v bodočnosti poskusil rušiti današnji rekord, je Sneli pritrdil, vendar je pripomnil, da je brez resne konkurence težko doseči podobne rezultate. Današnji je že drugi rekord, ki ga je Sneli dosegel v teku enega tedna. 26-letni Novozelandec je namreč prejšnji četrtek zrušil tudi sve- iiuiiiiMiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiniiiiiiiriiiiiiHiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ŠAHOVSKA OLIMPIADA V TEL AVIVU Presenetljivi poraz sovjetskih šahistov Jugoslavija premagala ZDA TEL AVIV, 17. — Danes so odigrali 6. kolo finalnega dela šahovske olimpiade. Izidi so naslednji: JUGOSLAVIJA . ŠPANIJA 3:1 Ivkov - Medina 1:0 Matulovič - Perez remi Gligorič - Komar remi Matanovič . Menvile 1:0 ZDA . IZRAEL 2,5:1,5 KANADA - CSSR 1:3 ZAH. NEMČIJA - POLJSKA 2:5:1,5 BOLGARIJA SZ 1:3 MAD2ARSKA-ARGENTINA 2:1 (1) Zaostala partija 4. kola med ZDA in CSSR se je končala z 2,5:1,5 v korist ameriških šahistov. Medtem ko je Nemčija v zaostali partiji 5 kola presenetljivo premagala tMNtuiinumiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiit MEDNARODNI NOGOMET Spored mednarodnih nogometnih tekem za ta teden Je naslednji: Danes 18. t m. Pokal evropskih prvakov (osmine finala) Vaša Gyoer . Lokomotiv Sofija Real Madrid - Dukla Praga DWS Amsterdam - S. Oslo Pokal pokalnih prvakov (osmine finala) Slavlja Sofija . Lausanne Slovan • Dinamo Zagreb Dundee . Real Saragoza Legija Varšava - Galatasaray Istanbul Pokal sejemskih mest Barcelona . Celtic Glasgovr Atletioo Bilbao • Beerschoot Ant-werpen Ferancvaros Budimpešta • Šport Club Wien (odločilna) Svetovno prvenstvo (kvalifikacije) EIRE - Sirija V četrtek 19. t. m. Pokal sejemskih mest Dos Utrecht . FC Liege V nedeljo 22. t. m. Jugoslavija . SZ (v Beogradu) V ponedeljek 23. t. m. Pokal sejemskih mest Everton - Kilmarock (povratna) BERN, 17. — V izločilnem delu mednarodnega mladinskega nogometnega prvenstva UEFA je Italija skupno z Jugoslavijo in Škotsko v I. skupini. Te so: 1. skupina — Italija, Jugoslavija, Škotska 2. skupina — Švica, Poljska, Irska 3. skupina — Grčija, Luksemburg, Zah. Nemčija 4. skupina — CSSR, Bolgarija, Francija 5. skupina — Romunija, Madžarska, Švedska 6. skupina — Belgija, Anglija, Španija 7. skupina — Vzh. Nemčija, Portugalska, Avstrija 8. skupina — Turčija, Holandska Izločilne tekme bodo 15., 17. in 19. aprila prihodnje leto v Zahodni Nemčiji. Zmagovalec skupine bo pripuščen k četrtfinalu, ki bo 21. istega meseca. Polfinalni tekmi in finale bo 23 in 25. aprila. DUMFERLINE, 17. — Škotska enajstorica Dumferline Je v II. kolu turnirja za pokal sejemskih mest premagala Stuttgart z 1:0 (0:0). šahiste Sovjetske zveze s 3:1. V zadnji partiji je Schmid premagal Pereza. Po šestem kolu je stanje na začasni razpredelnici naslednje: SOVJETSKA ZVEZA 16,5 točke Romunija 15 CSSR 13,5 Argentina in ZDA 13 (1) Zahodna Nemčija 13 Jugoslavija in Madžarska 12,5 (1) Bolgarija in Poljska 11,5 Španija 10 Kanada 9 Holandija 8 Izrael 7 ZARADI IZREDNIH USPEHOV Miro Cerar odlikovan BEOGRAD, 17. — Predsednik republike maršal Tito je za izredne rezultate dosežene na športnem področju in za zasluge pri organizaciji in razvoju telesne kulture je odlikoval vrsto aktivnih športnikov in športnih delavcev. Med odlikovanimi je Miro Cerar, ki si Je na tokijski olimpiadi osvojil zla. to in bronasto kolajno. Njemu Je predsednik republike podelil Red zasluge za narod z zlatim vencem, članom reprezentance vaterpola, ki so sl osvojili srebrno kolajno, je pripadel Red republike s srebrnim vencem. Rokoborci Simič Branislav, Martinovič Mranko in Horvat. Stjepan, telovadni trener Boris Gregorka, atletski trener Fedor Gradišnik, predsednik Zveze za rokoborbo Milan Ercegan pa so bili odlikovani z Redom zasluge za narod s srebrnim vencem. Trener rokoborcev Ljubomir Ivanovič je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem. tovni rekord v teku na 1 W (2’26”6). Odkar je Anglež Roger Bannister maja 1954. leta prvič dosegel čas 3’59”4, je nad 400 atletov več kot stokrat preteklo progo v času pod 4’. PETER SNELL Kronologija svetovnih rekordov v teku na 1 miljo je naslednja: 4’12”6 Norman Taber (ZDA) H« 4’10”4 Paavo Nurmi (Fin.) 1923 4’09”2 Jules Ladoumegue (Fr.) 188* 4’07”6 Jack Lovelock (N. Zel.) 18*’ 4’06”8 Glenn Cunningham (ZDA) 198* 4’06”4 Sidney VVooderson (VB) 1987 4’06”2 Gundar Haegg (Šved.) 1948 4’0G”2 Arne Andersson (Šved.) 194" 4’04”6 Haegg (Šved.) 19’" 4’02”6 Andersson (Šved.) 194“ 4’01”6 Andersson (Šved.) I”; 401”4 Haegg (Šved.) 3’59”4 Roger Bannister (VB) 195* 3’57”9 John Landy (Avstral.) 1954 3’57”2 Derek Ibbotson (VB) 3’54”5 Herb Elliot (Avstral.) 3’54”4 Peter Sneli (N. Zel.) 3’54’T Peter Sneli (N. Zel.) 1957 1958 1982 1964 SVETOVNO TENIŠKO PRVENSTVO ZA ZENSKE V prvem kolu Italija-Nemčija MELBOURNE, 17 - Danes so žrebali pare prvega in drugega ko-la ženskega teniškega turnirja za «pokal zveze«, ki je uradno svetovno prvenstvo za ženske reprezentance. Italijanke se bodo mo* le v prvem nastopu spoprijeti Nemkami Ce bodo prebredle t oviro, se bodo v drugem kolu znašle pred igralkami ZDA. Izid žrebanja Je naslednji: I kolo Argentina . Nova Zelandija Japonska - Francija Velika Britanija - Juž. Afrika Nemčija . Italija V tem kolu reprezentance Avstralije, ZDA in Brazilije ne bodo nastopile. II. kolo Avstralija proti zmagovalki dvoboja Argentina - N. Zelandija Brazilija proti zmagovalki dvob* ja Japonska . Francija ZDA proti zmagovalki dvoboj Nemčija - Italija. EDMONO HAMILTC Mm MM Spet je izbruhnilo glasno pričkanje. Merrill se ni zmenil zanj. Obup in brezup na obrazu starega državnika sta mladega Američana privedla do divje odločitve «Guinard, vem, kako bi se dalo dobiti, kar si želiš,« Je zamrmral. «Takole!» In je potegnil iz suknjiča pištolo ter jo naperil na Zysky-na. «Upi ra se mi tak način,« je rekel osupli druščini. «Toda videl sem bedo, ld Jo Guinard skuša ublažiti. Mora dobiti vašo pomoč. Obljubili mu boste aparat, ki ga potrebuje, ali pa...« «Ali pa kaj, človek iz preteklosti?« je rekel mladi Zyskyn ter se Merrillu rahlo nasmeh- Bliskovito Je zamahnil švig- ko. Iz zapestnice mu Je nil jeziček zelene luči. Zadel Je Merrillovo roko s tako močjo, da mu je otrpnila. Pištola mu je padla iz negibnih prstov. Tišino je prekinil Cezarjev smeh. «Všeč mi je ta mladi bedak. Navsezadnje ga niso same besede, ampak skuša tudi ukrepati.« «Pokazal je, da so ljudje njegove dobe preveč barbarski, da bi jim zaupali Zyskynovo znanost,« je trdo spregovoril raziskovalec vesolja Loring. Guinard se je potrto ozrl na Američana »Poročnik, ne bi smeli tega napraviti!» Tedajci se Je v rastočem trušču prepirajočih se glasov, ki so sledili Merrillovemu nagonskemu dejanju in porazu, zaslišal počasen, drhteč glas. »Ali bi me hoteli poslušati, bratje?« Oglasil se je mož s skrajnega konca dolge mize, s kapuco odeta Su Suum, ki je bil doslej vedno tiho. Zyskyn, Franklin, Cezar... vsi v sobi so spričo nepričakovanega glasu onemeli. Začudeno so strmeli v Su Suuma. »Čestokrat ste ugibali o meni,« je mirno rekel Su Suum. »Povedal sem vam, da pri ha jam lz daljne Zemljine bodočnosti, toda povedal vam nisem ničesar več. Raje sem poslušal. Toda menim, da je danes prišel čas, ko moram spregovoriti. Res prihajam iz dobe daleč v Zemljini bodočnosti. Po vašem štetju bi bila v 14.000 stoletju.« »Tako daleč?« je Šepnil prepadli Zyskyn. »Toda...« Su Suum, čigar nenavadni mladostno stari obraz je ostal miren ln hladen, je nadaljeval. »Ca hočete zvedeti, kdo sem, naj vam povem... zadnji sem.« Merrill se je z grozo počasi zavedel pomena teh mirnih besed. »Reči hočete...?« Je Sokrat prepadlo zamrmral. «Da.» je dejal Su Suum «Re & hočem, da sem zadnji člo vek vseh ljudi. Poslednji član rase, katere preteklosti vi vsi pripadate.« Njegove zamišljene oči so gledale preko njih v neskončni prostor ln čas. «Poznana mi je vsa zgodovina naše rase. Znal bi vam jo vso povedati: kako so prvi zvezdni kolonisti zapustili v 34. stoletju Zemljo, kako se Je v 108. stoletju izvršila izpraznitev ohlajajoče se Zemlje, kako se je skozi tisočletja im tisočletja naša rasa širila od meglenice do meglenice ln osnovala vesoljsko cesarstvo take moči in sijaja, da si ga vi niti zamisliti ne morete. In mogel bi vam tudi povedati, kako se je po dolgih obdobjih to cesarstvo naposled krčilo in ovenelo, kakor so odcvele in umrle mnoge meglenice. In kako Je mogočno kraljestvo s trhijonsldmi rasami ljudi .začelo neizogibno propadati, se s časom omejilo na manjše število svetov, dokler m nazadnje ostal na nekem u-mirajočem svetu daleč onstran meglenice le njegov boren o-stanek.« ♦Bil sem zadnji v tem ostanku,« je Su Suum nadaljeval. «Poslednji od vseh ljudi, zapuščen v umirajočem v temo pogrezajočem se vesolju. Z mano zaključuje človeška zgodovina svojo blestečo rast, za katero smo mi vsi vedeli, da se bo nekje in nekoč morala zaključiti.« Mož v kapuci se je presedel na stolu. »Bil sem tako sam v umirajočem, grozljivem vesolju. In preden bi umrl, sem sc hotel vrniti na mali svet, ki je bil zibelka naši rasi, na Zemljo. Mrtva, ledena ln pozabljena Je v moji dobi — in jaz edini človek na njej. Glejte, zato sem s pomočjo Znamenja, ki je skozi stoletja prešlo name, prihajal med vas. Mnogokrat sem tu posedal z vami, ljudmi iz preteklosti, ter poslušal vaš pogovor o raznih dobah. In zdelo se ml je, da preživljam čudovito sago naše rase.« Ljudje — ti ljudje iz tako različnih časov — so strmeli v Su Suuma, kot bi bil res duh iz svetov onstran smrti. Merrill je naposled slišal, kako je stari Lao-Tse vprašal: «Kakšno je torej, poslednji od ljudi, tvoje mnenje o odločitvi, ki jo moramo sprejeti glede Gulnardove prošnje?« Su Suum je počasi odgovoril: «Moje mnenje Je tako: Celo ko bi bilo mogoče brez hu dih posledic prestopiti meje Zemljinih dob, celo ko bi mogli tako rešiti vaša ljudstva zmede in boja, ah bi s tem ve liko pridobili? Tole vam bom povedal: naj si pridobite še tako veliko o-blast, naj bodo vaši uspehi še tako blesteči, nazadnje se mora vse končati pri meni. Mora se končati z izumrlo raso; zgodba o človeštvu je končana, vsi visoki cilji, proti katerim ste se prebijali, so postali prah in pepel. Zato ni važno, če morda ne boste dosegli ciljev, proti katerim se prebijate. Važno je, kako se prebijate proti njim. važna sta vaš pogum ln dobrota, ki ju kažete iz dneva v dan. čeprav uresničite najbolj blesteče sanje, bodo morale neke ga dne propasti. Hitro tekoči dnevi boja, ki ga plemenitite s svojim pogumom, strani, ki jih pišete v knjigo preteklosti, pa ne morejo nikoli propasti.« Merrill Je videl, kako je Guinard vstal ter z drhtečim gla som spregovoril sredi grobne tišine. «Konec sveta ml Je dal odgovor,« je rekel stari državnik. «In vi ste mi vlili poguma, o kakršnem ste govorili.« Pogledal je po molčeči druščini. «Zdaj se bom vrnil. Ali sme moj mladi prijatelj z mano? Jamčim zanj, da bo molčal.« Možje so za hip oklevali, nato pa je Cezar zamahnil z roko. »Naj gre, prijatelji. Guinar-dovo jamstvo zadostuje« Guinard je dvignil svojo medaljonu podobno uro nad svo jo in Merrillovo glavo, pritisnil na dragulje na njeni hrbtni strani. Pramen slepeče luči iz aparata je zadel Američana in ta se ni zavedal ničesar več Merrilda Je prebudilo sonce, ki mu je posijalo v oči. Ves o-motičen se je usedel ter videl, da Je na kavču v Guinardovi oguljeni hotelski sobici. Starec se Je sklanjal nad njim «Davi ste kar tu zaspali, poročnik.« Merrill je skočil na noge «Guinard! Torej sva spet na Zemlji! Pustili so me nazaj!« Guinard je začudeno namršnl obrvi. »Spet na Zemlji? Ne razumem. Menda se vam |e sanjalo.« Merrill ga Je zagrabil za roko. »Niso bile sanje 1 Vi ste bila tam z mano, s Cezarjem, s Sokratom, z vsemi I In tisti Su Suum — strašno, poslednji človek rase —» Guinard ga Je pomirjevalno potrepljal po ramenu. «No. no, poročnik, verjetno vas je tlačila mora!« Guinard Je strmel vanj. Nato je počasi dejal: «Zdi se ml, da razumem. Jamčili ste, da bom molčal. Dobro veste, da bom moral molčati, če boste vi trdili, da se kaj takega ni ni- koli zgodilo, kajti potem mi no bo nihče verjel.« Stari državnik je zmaja’ 2 glavo. «Oprostite, res ne v'*rn' o čem govorite.« Merrill je začutil, kako ga je zbodlo pri srcu. Ali se ni J nazadnje res o bratovšci vseh časov le sanjalo? Ce bile le... ... Guinard je začel govori«-«Dovolj o tem. Čaka naju d®-lo. Delo, ki bo ali pa n® moglo združiti mojega lj** stva. Toda morava poskusi«-* «Toda sinoči ste bili tako bupani,« je začudeno rekel Me »Le omahoval sem,« je dejM Guinard mimo. «Pozabil se. da ni važno, če bitko dobi ali zgubimo, temveč kako borimo. Ne bom več oman val« lime- su Suumove besede so oa vale v Merrillovem spominu-In tedaj je uvidel, da ni sanj • čeprav ne bo Guinard n tega priznal, čeprav ne b0 . gel tega nikoli nikomur d z&t>i In Guinard je vedel, da Merrill ve, kajti državnikove so dolgo mirno zrle vanj se je starček obrnil k vratom-«Pridite, poročnik. Čaka ju delo.« KONEC Prevedel Vilko NovaK