Poglejte &a številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA IM-slovanskih i delavcev^ Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 m Bttooi ca— Mfcjter September tSih. 1940 at the Port Offlee a* New lork. M. under Act of Contreaa of March Srd. 1819. 9 Vid KOT HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na SVOJ DOM (ill I »H nMI f mM) ta umAm). , l, :: Čitajte, kar Vat rwnmtfl TI, >, No. 167 —Stev. 167 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 26, 1941 — TOREK, 26. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. RUSI IN ANGLEŽI V IRANU hitler baje ponudil iranu svojo pom oc. — ruska armada prodrla 25 milj angleži trdijo, da b o zasedba samo začasna V notranjost. Ko se je včeraj pričelo daniti, so pričeli Angleži in Rusi korakati v Iran. Angleži in Rusi hočejo iz dežele izgnati nemške "turiste", ki so pripravljali peto kolono, tako da bi slednjič nemške armada zasedla deželo. Polega tega, da bodo s tem zavarovana bogata petrolejska polja na Kavkazu, bo za-Rusijo odprta pot skozi Iran za dobavo vojnega mater-jala, proti Nemčiji pa bo zaprta zadnja vrzel v blokadi. Angleško - ruska armada v Iranu šteje okolh 180,000 vojakov, proti kateri more Iran postavit 150,000 vojakov. Iz Istanbula prihaja poročilo, ki pravi, da je Hitler Iranu obljubil svojo pomoč, samo da zdrži en mesec. Rusi so pričeli prodirati s sevra in severovzhoda, Angleži pa iz Iraka na zapadli ter iz Perzijskega zaliv« na j ligo. A ko se je iranska vojska postavila v bran, poročila ne povedo. Neko poročilo pravi, da se je iranska vojska na se veru umaknila 12 milj od meje in da se Rosi nemoteno prodirali v deželo. Kaspiškega jezera in da je že prodrla v deželo kaJkih 25 milj. Angleška in ruska armada prodirate proti železniškemu križišču Kazvin, 90 milj za-padno od Teherana. Skozi Kazvin teče poglavitna iranska železnica z juga proti severu in more po njej Rusija dobiti vojaške potrebščine iz Ariglije in Združenih držav. Železnic« se prične v Bandar Sahpuru ter teče 850 milj do Bundargaza ob Kaspiškfcui jeizeru, kjer se zveze z rusko železnico, ki vozi v Tiflis. Iranski petrolejski vrelci dajejo na leto do 31,000,000 so do v petroleja. Pet role jske naprave so last Anglo-1 ran pe-trolejske družbe ter ima pravi, co dp 5 šestin vsega petroleja. Iran je imel leta 1933 15 uii-ljonov prebivalcev, od katerih jih je 3,000,000 pastirjev. Teheran šteje 540,000 prebivalcev. __ Angleški poslanik sir Reader Bullard je obiskal ruski vna-nji urad ter vnanjemu komisarju Molotovu rekel, da še ni prepozno^ da bi prišlo do mir-Kad - ^fliieriHWW,^" ■glavnim ne »uravnave' ter ie prosil, da mestom Irana, Visi stroga cenzur«, vsled česar ni mogoče izvedeti, na kak odpor so zadeli Rusi in Angleži. Reuter-jeva agent ure poroča iz Lon- Rusija takoj iz Irafla odpokliče svoje vojaštvo. Še prej pa je Molotov Sae-du sporočil, da bo rdfcča armada poklicana iz Irana, kakor- dona, da je iranski ministrski hitro bo ruska vlada prepriča predsednik Ali Mansur v par- j na, da je odstranjena vsaka Jamentu naznanil, da so Angle- nemška nevarnost. Obenem je ži Jiapadli deželo na kopnem, z tudi zagotovil nedotakljivost »morja in iz araka. Šali Reza Irana. Pahlevi je po radio pozval Molotov je rekel, da se v ransko armado, da se postavi Iranu nahajajo nemški ,Jturi-proti vpadnikom. | sti", ki hočejo zanetiti upor Radio postaja v Moskvi je proti Rusiji in skušajo uničiti sporočila, da je ruska armada pet role jske vrelce v Azerbaja-vpadla v Iran ob obeh straneh nu, Baku in Turkmeniji, sestanek med rooseveltom in churchillom na morju 1 r^IHlOMBi^faH fl ■Gorenja slika kaže ameriškega predsednika Franklina 1). R-oosevelta na sestanku z angleškim ministrskim predsednikom Winston Churchillom na angleški oklopnici Prince fof Wales nekje na Atl antiku. Min. Churchill svari Japonsko Veliki boji za Leningrad Nemci e svojim oklopnimi I maršali Klementij Vorošilov. divizijami pritiskajo na Le- V nekaj dneh je mogoče priča-ningrad in [Moskva priznava,' kovati največje obleganje ve- da so se branilci umaknili iz Novgoroda ter se utrdili v no,-.vi obrambni črti. Zla obrambo Leningrada se je prijavMo tudi mnogo žensk, ki se skupno z možmi bojujejo. Po ruskem poročilu je mogoče sklepati, da so se Rusi umaknili iz Novgoroda, da pa drže strategične višine v bližini mesta. Rusi so uničili nek likega mesta v moderni vojni. Vroči boji so v teku tudi v Ukrajini, kjer Nemci posebno pritiskajo proti velikemu industrijskemu mostu Dnjeprope-trovsku, ki se nahaja severno od velikega jeza, ki proizvaja elektriko -za vse velike tovarne v Ukrajini, posebno pa v Dnje-propetrov^ku. Pred tednom je •bilo poročano, da so Rusi jez nemški oddelek, ki je prodrl razstrelili, Nemci pa trdijo, da vzhodno od Novgoroda. so to preprečili. ' Včerajšnje poročilo nemške- V okolici Gomela, med Lega vrhovnega poveljstva je ze- ningradom in Kijevom, je ge-lo kratko in samo pravi, da »e neral I. A. Konev pričel veli-boji nadljujejo po "načrtu", .ko ofenzivo, ki je v teku že 10 Novgorod se nahaja 100 milj dni. V tem predelu so Rusi u-od Leningrad in Nemci imajo ničili nemško infanterijsko dihamo še 40 mflj do Leningrad- vizijo, nadbili 130 tankov in .Mosskva železnice. Več sto tovornih vojaških av- Obrambo Leningrada vodi tomobilov. delovanjeČetnikov y jugoslavuF Radijska postaja v Moskvi je sporočila, da jugoslovanski četniki zelo nagajajo Nemcem. Zadnje dne so voditelji četni-kov imeli veliko posvetovanje v bosanskih gorah. Na zborovanju je bilo sporočeno, da je bilo v zadnjih 6 mesecih ubitih 1?,000 nemških in italjan&kih častnikov in vojakov; porušenih je bilo 200 mostov, uničenih do 400 ga&olinskifTpostaj in municijskih skladišč ter uničenih 17 vlakov. Oetniki pa so tudi imeli svoje izgube in poročano je, da je bik) v Trstu in Ljubljani vstreljenih 47 islovenskih rodoljubov. Samo v Zagrebu je bilo v avgustu u&mreenih "500 četnikov. Da iztrebi četnike, mora Nemčija v Jugoslavijo poslati najmanj 80,000 vojakov. V tem smislu se je izrazil demokratični voditelj j v senatu, Alben W. Barkley iz Kentucky-ja. V nedeljo je angleški mini-frtrafei predsednik Winston j "marsičemu se bo treba odreci . . Churchill v-svojem govoru po radio rabil zelo ostre besedsl proti Japonski ter rekel, da. te' bo Anglija za slučaj kakega spora na Daljnem iztoku brez vsakega omahovanja pridru-Sta Združenim državam. Churchil je v svojem govoru omenil sestanek s predsednikom Roosevel/fcom. toda ni šel v podrobnosti. Njegov govor ga je potrdil, kar je marsikdo pričakoval, da sta se obe vladi trdno zvezali z ozirom na to, kaj bo Japonska pričela, o-ziroma nadaljevala na Dalj nem Iztoku. Churchill je omenil-nemška grozodejstva v deželah, ki jih je izavzela nemška vojska, nato pa se je obrnil na Daljni Iztok ter rekel: nemci molzejo jugoslavijo Nemci v polni meri izkoriščajo Jugoslavijo kot poroča laška Štefani časnikarska agentura, in v Banjoluko je prišla nemška komisija, čije naloga je poslati v Nemčijo kar največ ^Srbskih delavcev. Na poziv »eni nikdo prostovoljno priglasil za delo v Nemčiji,-zato pa bokomisija izbrala delavce in jih poslala v Nemčijo. Toda Nemci ne jemljejo samo delavcev, temveč vse, kar potrebujejo. Pobrali so že ves živež in za domače prebivalstvo vpeljali za živež nakaznice, da bodo domačini imeli samo toliko živeža, da se morejo preživeti, vse ostalo pa gre v Nemčijo. Za žetev so Nemci poslali v Jugoslavijo posebno komisijo. Nemška vlada je nadzorovala žetev in mlatev. Žito je moralo biti poslano v Nemčijo, kmetje pa so si smeli obdržati le toliko kolikor je določila nemška komisija. Kmetom je bilo dovoljeno obdržati samo po 220 kg semen-*4cega žita na hektar ter samo 150 kg žita za vsako osebo v družini. Letošnja letina je bila izvanredno dobra, toda po celi Jugoslaviji bo letošnjo zimo zavladala velika lakota, ker so Nemci vzeli ves živež. Predsednik odgovarja kritikom Demokratski senator Byrd iz Virginije je v^vo-jem poročilu navajal napačne številke. — Predsednik pravi, da produkcija prav nič ne zaostaja za programom. Predsednik Roosevelt je na- " stopil proti onim, ki v kongresu kritzirajo vojno produkcijo ter je s številkami dokazal, da proaukcija nič ne zaostaja za določenim programom in da se bo tekom prihodnjih mesecev še neizmerno povečala. Prav posebno je obsodil poročilo demokratičnega senatorja Bvrda iz Virgin i je, kateri je zatrjeval, da izvedba narodnega obrambnega progra- Na 42. letni konvenciji "Ve-j ' teranov tujih vojn" je nasto-jjih je doživel ameriški narod pil kot slavnostni govornik j izzu proglasitve neodvisnosti, voditelj demokratične večine j ter nadaljeval: — Doslej* naj-v senatu, senator Alben WJ'brž še nismo bili pozvani žr-Tiarkley iz Kentucky. Dejal je, da se bo ameriški narod brez ugovora začasno odrekel marsikateri svoboščini, kar bo dosti bolje kot če bi se teh svoboščin Hitler trajno polastil. — Pravzaprav, >— je izjavil, — je Amerika že sredi vojne, to pa vsledtega, ker se ne more izogniti njenim posledicam. Okoliščine nas silijo, da načelniku naše vlade poverimo tako oblast in tako polnomoč, kakoršne ni imel pred njim še noben predsednik. - Sedanjo krizo je označil senator kot najbolj resno, kar ničujoce delo, ne bo dospel tudi do naše obali in do našilf j ustanov. Ce bo Hitler izvoje-val v Evropi zmago, bo postal ameriški kontinent prihodnji in neposredni cilj napadalnih narodov. — Vsled tega smo bili prisiljeni zvišati naš državni dolg do- vrtoglave višine, graaiti Snomarico za dvoje oceanov, vežbati naše mlade može za tvovati vse, kar nam bo treba žrtvovati, toda ameriški narod se zna žrtvovati, če je o I vojaŠko službo t^ naložiti na-potrebi žrtev prepričan. ro(]u ogromne davke — Mi sovražimo vojno ter u- j ~ To ie vzrok, čemu jc a-pamo, da bo materialna pomoč, nieriški narod pripravljen pod-*ki jo nudimo narodom, naha- ''Dolgih pet let je Japonska vojaška klika skušala posnemati Hitlerjev in Mussc-li-nijev način in sprejela vse, kot bi to b?lo kako novo evropsko razodetje ter je navalila na Kitajsko z njenimi 500,000,000 prebivalci. Japonske armade se ^prehajajo po velikanski ^kel je: _ -življenje za deželi brez vsaikega uspeha, no- robljenih narodov je težko sec s seboj klanje, uničevanj I jim moranio upanje Da_ samo Kitajski slučaj . | njihovo trpljenje in odpor ne Nato pa je Churchill rekel, j bo zastonj. Tunel bo mogoče da se je Japonska obrnila pro-j dolg in teman, toda na koncu ti jug® in iztrgala Franciji In-; bo svetloba. To je simbol in do-Kino. S tem pa Japonci o-j poslanstvo sestanka na Atlan-grožajo Siam, Singapur in an-] tiku. jajočim se v borbi z napadalcem, zadostovala za vzdržanje ustanov, ki so tako drage a-meriškemu narodu. Toda če bo vreči se vsem omejitvam, ki so potrebne za vzdržanje dežele. Proti koncu je Barkley izjavil, da je ameriški narod tu- rna močno zaostaja. Roosevelt je pobijal točko za točko v Byrdovem poročilu. Senator je naprimer rekel, da ni bil poslan v Anglijo niti en tank, v resnici je bilo pa poslanih v Anglijo stotine in stotine lani izdelanih, najmodernejših tankov. Po senatorjevem zatrdilu predvideva narodni obrambni program mesečno pošiljatev štirih 90 milimetrskih zračnih obramljmb tOPSy,-3^ JBfiJDiCi P4 določa program, da je treba vsak mesec izgotoviti in poslati 61 takih topov. Po senatorjevem zatrdilu bo tekom prihodnjih štirih mesecev izdelanih le šestdeset 81-Tnilmetrskih možnarjev, res pa je, da jih je bilo izdelanih meseca julija 221, dočim bo v tekočem mesecu narasla produkcija. na 340 možnarjev ter se bo meseca septembra in oktobra še znatno povečala. Glede produkcije letal priznava predsednik, da so Byr-dovi podatki bistveno pravilni, nikakor pa ni pravilno njegovo ugotovilo, da je produk" cija meseca maja, junija in julija nazadovala. Nekatere tovarne res niso ameriški narod prisiljen k d i tekom vojne za neodvisnost j producirale določene množine, zadnjemu sredstvu, če bo prisiljen z orožjem braniti svojo deželo, se bo temu klicu i&to-tako odzval, kot se je odzival sličnim klicem v preteklosti. — Nihče ne more jamčiti, da požar, ki vrši drugod svoje u- gfleško zvezo z Avstralijo, o-grožajo Filipinske otoke, ki so pod pokroviteljstvom Združenih držav. "Gotova stvar je, da se mora to končati. Storilo se bo vse, da je stvar mirnim potom poravnana. ^družen države delajo z neizmerno potrpežljivostjo, da pridejo do .pravičnega in mirnega, sporazuma, ki -bo Japonski nudila jamstvo za njene pravične zahteve. Prepričani smo, da bodo tozadevna pogajanja uspela." Dalje je Churchill obetal vso pomoč Anglije državam, ki jih je podjarmil Hitler: Ne obupajte, junaški Norvežani ; vaša dežela ne bo saimo očiščena vpadnikov, temveč tudi podlih QuWlingov, ki so njihovi oprode. "Čehi, bodite močni v svojih dušah; vaša neovi&nost bo obnovljena. "Poljaki, junaštvo vašega naroda, ki stoji trdno pred krutim zatiranjem, junaštvo vaših vojakov, mornarjev in letalce,v ne bo pozabljeno. Vaša dežela bo zopet živela in bo zopet prevzela pravični del v novi obliki Evrope. "Dvignite svoje glave, galantni Francozi. Nesramnost Darlana in Lavala ne bo stala med.vami in obnovitvijo vaše domovine. "Odločni Holandci, Belgijci, Luksenburžani, trpinčeni, nesramno zatirani Jugoslovani, slavni Grki pod jarmom laških "jackanpes", n e popustite niti »a en palec. Imejte svojo dušo svobodno pred nacijskim vplivom. Pokažite jim, da bodo čutili, da o navdušeni Nemci za narodi socijalizem? Postali so zagrizeni fanatiki, in nacijska stranka je njihova veroizpoved. — Tudi mi moramo biti tako fanatični za našo demokracijo, za našo veliko stranko zaradi načel, ki jih zastopa, in zaradi idealov, o kafe^11 belimo, da jih nam zaščiti. 1EAI * i B O D X" - Ifew Tori . iFuesday, August 26, 1 941 vsTAKOviijrir t. im GLAS NARODA v (VOIC1 or TOT 99 Mtiiahed bj BUvenie PafeUaMnf 0omaf. (A OosporatlM). Sakaor, Pre^deat; J. Lapofea, Sec. — Place of baalnew of the and aMraaeaa of above officers: 11« WEST lfith NEW IORK, N. I. 48th Year "Oiaa Naroda" 4a laaaed every day except fiatardasp, and Holiday a. ■obecriptlon learly 4«.—. Advertisement on Zo celo leto velja list aa Ameriko In Kanado 9«.— ; aa pol lata 93__; aa Mrt leu $1.50. — Za New York aa celo leto $7.— ; aa pol leta >8.50. 2a lnoaematvo aa celo leto 97.— ; aa pol leta 98.50. "OUs Naroda" Uhaja t m ki dan lzvsemtl sobot, nedelj in prvoMwr. -GLAS NAHODA." til WEST 1Kb STRUT. AiBW IME, H. »s CHelaea I—1141 ITALIJA POD HITLERJEVO PETO Razvoj Aletske Ko jo mesca maja poročal Hitler državnemu zboru o balkanski kampanji, se mu je zdelo potrebno tudi svojega italijanskega zaveznika nekoliko pohvaliti. Niti na misel mu seveda ni prišlo proslavljati 44junaštvo" italijanskega vojaštva, katero je smelo za nemškimi kolonami vkonakti v grško ozemlje. Rekel je le, da so nemške divizije stopile v akcijo po tvojem lastnem nagibu, ne pa na prošnjo -italijanskega diktatorja. Mussolini je v ugled je bilo treba nekoliko oprati, kajti malo .prej je bil nemški generalni štab zadal hud udarec laški samozavesti. Nemška felumaršala Keitel in Br^uschitsch sta liam-Ječ hudo sprla z načelnikom italijanskega generalnega štaba, Kenraloni (iariboldijem, ki je po vsej sili hotel zasesti Dabna-cijo, doeim so mu nemški vojaški strokovnjaki kar naravnost povedali, da laška armada za kaj takega ni sposobna. Sodeč po italijanskih poročilih, tista Hitlerjeva pohvala ni Mussolini ju dosti zalegla. Italijanski narod namreč čedalje z večjim ogorčenjem spoznava, da ni več gospodar v svoji lastni hiši in na svoji lastni zemlji ter da so postali italijanski državniki čisto navadni nacijski hlapci. Že pred izbruhom vojne je bilo v najvišjih rimskih ura-dili vse polno nemških 44strokovnjakov'» in 44svetovalcev". Rečeno je bilo namreč, da se morata naroda bolje spoznati in sporazumeti, vsled česar se je začela značilna izmenjava. Nemški propagatorjd, člani tajne policije, uradniki gospodarskega ministrstva itd., so bili poslani v Italijo v 14studijske svrhe". Italija je pdslala enako število svojih ljudi v Nemčijo. Razlika, je j>a -bila, da so se Italijani po nekaj mesecih vrnili domov, dočiin so Nemci ostali v Italiji. Goebbelsovi odposlanci so uradnike rimskega ministrstva za ljudsko kulutro seznjali s Hitlerjevimi metodami^ nemška tajna policija je pomagabi italijanskim policistom a-retirati sumljive inozemce, nemški gospodarstveniki so navajali vodo na svoj mlin ter so zagrabili za celo roko, kjerkoli jim je bil ponuden en sam prst. Jeseni leta 1939, torej ob izbruhu vojne, se je naval Nemcev v Italijo še povečal. Nemški policijski načelnik Himni -ler je pošiljal čedalje več svojih agentov v italijanska mesta. Italijani, posebno severni, niso bili ničkaj navdušeni za vojno in treba jih je bilo držati v strahu. Ko je začela Lahom na Grškem slaba presti, je nezadovoljstvo med narodom naraščalo, kar je dalo Himmlerju povod, da je poslal v Italijo še več svojih ljudi. Vsakemu italijanskemu ministrstvu je bilo pri-deljenih nekaj nemških uradnikov, in Himmlerjevi ljudje so naposled povzeli tudi nadzorstvo nad italijansko državno tajno policijo, kateri načeluje zdaj samo po imenu neki Bocchi-ni, človek brez volje in velik Hitlerjev podrepnik. Booobini se je brezpogojno pokoril vsem poveljem, ki jib je dobival iz Nemčije. Okrajni fašistični tajniki, kateri niso dovolj ostro zatirali ljudskega nezadovoljstva, ki se je pojavilo vsled laških porazov v Albaniji, so bili v teku 48 ur poslani na fronto. Na fronto so morali tudi vsi ugledni fašisti, ki so obsojali mafijsko jerobstvo. V Italijo je bilo poslanih več višjih nemških častnikov, ki so se na spreten načih polastili najvišjih vojaških mest, po-1 eg tega pa tudi kontrole nad laško zračno silo. Pomoč, ki jo je nudil Hitler Lahom v boju prati Grkom in v Afriki, je odvzela Mussoliniju zadnje ostanke oblasti in vpliva. v Ko se Italijan zjutraj prebudi, začuti na sebi nove okove. Dan za dnem vozijo vlaki iz Berlina v Italijo nove izvedence, nove generale in Himlerjeve odposlance. Vsako italijansko ministrstvo ima poseben nemški oddelek, ki se imenuje 4'posredovalni urad." " V Rimu sedi v krogu svojih "uradnikov nemški minister Dorpmueller, generalni ravnatelj nemških državnih železnic, ki bo prilagodil italijanske železnice potrebam nemških strateških načrtov. Nemški general Eimannsberger priključuje italijansko težko industrijo nemški. Vse italijanske topilnice, jeklarne in železarne so pod njegovo kontrolo. Nemčija gradi preko Italije most proti Afriki, in s tega mostu se Nejnci ne 'bodo umaknili, dokler bo Hitler gospodaril Evropi. Nemcem se v Italiji prav dobro godi. Njihova željta mora biti Italijanu povelje. Živil imajo za potrebo, južnega sadja in vina pa v izobilju. Laški narod je naposled sprevidel, kam je zašel, toda po toei zvoniti je prepozno. Obljuba ameriške vlade, da ibo povsem, pomaigala Sovjetski Rusiji v njeni borbi proti naipadlu nazistične Netnjčije in njenih jpodrepnikovo, zopet pri-nalša v ospredje Alasko, največji teritorij Zdncuž. držav. Alaska, 586.000 kvadratnih milj snega, ledu, gozdnatih doli« in bogatili rudnih naslag je nekdaj posedovala Rubija. Leta 1897 so Združene države potom državnega tajnika William E. Sewarda, kupile ta o grom.no ozemUje od carske vlade za $7,290.000. Da si človek predstavlja "Jefašicnost tega o-zemlja, naj le povtnio, da jje Atlaška več kot šestkrat bolj obsežna od Jugoslavije. Občinstvo je tedaj ja ko kritiziralo Sewarda, češ, da je potroSil javni denar za puhlo ledenico. Od tedaj pa je Alaska — sairai glede zlata — proizvedla skoraj stokrat več kot je znašala ta kupnina. Njeno ribištvo, rude in gozdJovi še vsebujejo .neizmerno narodno »bogastvo, ki se izračunati ne daje. Vizlic ibogatim zlatim rudnikom ipa je naseljevanje in obdelovanje Alaske napredovalo le jako počasi. Dasi je onih nekoliko tisoč Rusov, ki so tam živeli za časa nakupa, zdavnaj še izginilo s svojimi potomci vred, ima ves teritorij danes le 60.000 prebivalcev in večjo polovico njih tvorijo Indijanca Ln Eskimi. Najnovejšo kolonizacijo je vlada poskusila z napeljevanjem bogate poljedelske zemlje z Arnerikanci, ki so bili v bedi radi nezaposlenosti. . V zadnjih letih pa so mero-dajni ljudje toliko v Združenih državah, kolikor v Kanadi zahtevali, da je treba utrditi i A laško v svrho obramibe-. Za-■ nimivo je spominjati se, da je l bila Rusija svoje čase tako voljena odstopiti Alawko ravno za to ker je smatrala njeno dbramibo za nemogočo. Moderne, iznajdbe pa so to vse spremenile. iPri mestih Onalatska, Kodiak in Sitka je ameriška mornarica že na delu razširjenja zračnih, podmorniških in mornariških baz in troši na tem desetkrat toliko, kolikor je Seward plačal za A las ko. V zadnjem času je pretnja Japonske in čim dalje večje sodelovanje mjed' Zdru-žmimi d^žavarasi, Angleško Kanado in Sovjetsko Rusijo še% bolj poeipežilo tamošnje utrje-vanje. ' SSfiajveCge iponianjk. Ala »ko je bilo v pogledu prooaetnih in prevce. sredstev. Gradnja do-hrijh cest je bila večkrat predlagana. Velikansko ipodjetje, o katerem se je večkrat govorilo, namreč gradnje motorne ceste, ki (bi spojila A laško z Buenos Aire-som potom direktne proge od Faiifoanksa v Ala^ ski, čez Kanado, Zdftižene države, Mehiko, Centralno in Južno Ameriko, se ntene 10. avg. zjutraj je u-mrl, zadet od srčne kapi. Frank Drassler,'star 54 let. Hotel je rata Jobna in Stanleys. — Dne 10. av^f. je umrla na svojem domu doibro poznana Ivanka .Sodja, roj. Frie^lhofer, stara .58 let. Domu je bila k Beguud pri Cerknici, cd koder je prišla v Ajmertko pred 37 leti. Zapušča štiri sinove: in dve hčeri, ter sestro Mary Kranjc v Detroit, Mich, pa brata Franka. Soprog John ji je unirl leta 1939 . Vo ju joči se narodi v Evropi wstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammoad VNew E ra Atlas of the World. * * Bes,1' boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, fci jso sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drago je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta AtUs. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne aendje vide, ki kažejo pre-menjene meje vseh 4ržav, bodo prifzadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno 8ti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki -bo nataadno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado; Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI >' GLASA NARODA» ki 2J6 West 18th St, New York. da ne povzroča veselja. Že vsaj jaz nisem doslej še videl človeka, ki bi vriskal, prepeval in plesal, ko se je vode uaPil-Tudi tebi so vse poletje rojile take misli po glavi. Saj rojijo slehernemu, ki je slovenske krvi. Včasi ti je bilo že tako dolgčas, da res nisi vedel, kaj početi. f Bral si časopise in zabavljal čez Hitlerja. Srce ti je bilo polno jeze in ogorčenja nao tem divjakom, jezik je pa zaman iskal primerne besede, da bi se znesel nad njim. Ali se še spomniš, kako si nedavno zavidal človeku, ki je v salonu na - baro ' naslonjen bral o Hitlerjevih divjaštvih? In ko je prebral, je pogoltnil lino ter ukazal pijače. Pet ali šest kozarčkov je kar zapovrstjo stresel v grlo, nato se'je pa vsula iz njegovih ust taka ploha psovk in kletvine, da so si začeli celo profesionalni preklinjači mašiti ušesa. In klobuk je vrgel na tla ter ga s čevlji pomandral, da ni bil več pokrivala podoben. -Taka jeza res nekaj zaleže, ob sami čisti vodici pa človek take jeze nikakor ni zmožen, je vse drugače. Neka sladka slutnja se ti je naselila v srce. Nič več te ne preganja dolgčas. Sosedje in prijatelji, ko da so se preko noči spremenili. Zgovorni in prijazni eo s teboj, česar pa o njihovih tbolj-ših polovicah ne moreš reči. Njihove žene te gledajo postrani. Toda sosedje in prijatelji — so sam cuker in med. Ko sediš pred hišo, imaš takoj kompanijo. Nikoli nista samo dva ali trije. Pet ali šest jih je in ti skušajo ustreči. Ta se ti je ponudil, da ti bo klet prepleskal, drugi ti ponuja prazne steklenice, ki jih ima baje več sto, tretji pravi, da je tvoje kare škoda za kaj težkega prevažati in da je za kakšno težjo stvar njegov truck najbolj pripraven. Kadar hočeš, pa ti ga posodi. In vsi ti zatrjujejo, da imajo zvečer čas, če bi slučajno potreboval1 kakšno p o moč. Vsak večer ter vse sobote in .vse nedelje. Odkod in čemu ta čudna ne: navadna sprememba ! Pa te že vsaj niso opazili, ko si pomival sode, ki se ti še zdaj suše na dvorišču? Le meni verjemi, da so te videli.Vse so se namreč že pred leti znebili te brezpotrebne navlake—da, sodom, preši in mlinu so rekli 4'brezpotrebna navlaka" —ti si pa imel vse srpravljeno v kleti, češ, da čez sedem let v»aka stvar prav pride. In to jesen še ne bo minilo sedem let, ko ti bo vse to prav prišlo kakor za maslo. In prijatelji to prav dobro vedo. Poznajo fce tudi kot dobrega in podjetnega človeka. •Vedo, da ga boš to jesen toliko naprešal kot ti je po postavi dovoljeno, in to je vec kot preveč za enega samega človeka. Zato boš bratsko delil. Zato so tudi sosedje in prijatelji dobri in prijazni s teboj. In zato te njihove žene gledajo postrani. "BLA s: IT ZADAJE'.' ^ Jfrjr Toil Tuesday > August 26, 1.941 RITXXDTIj J1N Tu rww I. P. ■"V potu sv<*jega obraza si boš "služil svoj kruh-" smo se učili v šoli in sv. Pavel ie Tarzani se je imioigo trudH, da bi nam pripravil bolj šo in bolj popolno druibo na svetu, je že dodal: "Kdor ne dela, naj ne je!" Iz tega bi sklepali, da je v«e človegtvo že nekako dbeojeno na delo in da je do.žnost vsakega človeka že v rani mladosti so vzposobiti za gotov poklic, s katerim naj 'bi se adejstvoval v dru-žbi ter tako vršil svoje socialne dolžnosti. Tudi veliki starogrški državnik in modrijan Sokrata? je določil, .da se mora vsakdo naučiti poklica — za kar je bil odgovoren njegov oče - - in je ta določba zelo dobro vplivala na ljudsko blagostanje in moralo v takratnih Atenah. Ali dandanes imajo nmagi: Ijtudje kaj eudnf pcxjm-e 0 teh dolžnostmi in še p :*>etbej o delu. (Sloveli k i izseljenci smo sko-ro v,-i kmiečkfga ali rokodelskega staim ter tako zaverovani v svoj poklic, da večkrat niti .ne čoitirno potrebe izboljšati si ovoje stanje, kar bi v auarsi-ka.tercffn slučaju Jaihko 4aeegli, ker nam nadarjenosti ne manjka. Uverjeni smo tudi, da je primemo delo za zdravje potrebno. posebno za zdrav razvoj mladine. f^e#ko bi se delo ne tako zlorabljalo, kakor xt to do^.ja v 'današnjih dneh. Ali vsi ljudje .nimajo pravih pojmov o delu in tudi nekateri rojaki, predvsem. še. rojakinje se v pogledu dela vdajajo na pr. predpisom mode. Toda kaj ima moda skupnega z delom? 'Dve brhki krasotioi eta mi sede!r nasproti. Ena je imeja v rokah običajno "revisto" in arleiala v tiste modne obraze, ki jih je v takšnih zveakih dovolj, druga pa me je nekaj časa tako skrbno opazovala, da -emi (bil kar v zadregi. A ko je pogledala moje roke, se je za-niieljivo obrnila vstran. Ko je ona nehala, sem pa jaz zaee? vračati milo fea drago. Vse, kar je bilo naravnega na njej, je ibilo v resnici kra-no, postava, oči, lasje, in zobje. A oibrvi, lica in ustnice s bile pa takšne, da se ml je kar omotica delala od tolikHh barv.. ' * (Brez dvoma ntorala je precej časa "delati" da je vse tiste barve spravila vi nekako 'sklad nost.* A njene ročice* te so Ibile še posfibnega občudovanja vre* dne. Teeko, da je kdaj sukala In moda metlo ali kakšno drugo hišno pripravo z njimi; isaj je nevarnost, da bi se ji polomili preti celo pri vladanju z iglo. A da ne dela kakišniih ročniih del, je dokazala tudi z dolgimi in sknbno po modi gojenimi nohti. Mho#o časa je morala imeti, sem si mislil — ko sta izstopili in šli preko ulioe. Pripomniti ji: trelba, da je iz prinaerne daljave tak *' hntpresionizem ali kako ibi že imenoval takšno u-metnost, še nekako očarljiv, v bližini pa je vsaj za mene prej edvraten in mi je zato mnogo ljulbši naravni obraz brez tistifi" kričečih .barv. Vse obnašanje o-t> fh deklet je dokazovalo, da si želita družinske??a življenja, kar je seveda naravno, »toda vprašan je/j?, kako bi bili sposobni rešiti razne g^-podmjske dolžnosti., Plrdranje motorja ni oviralo, da bi ne dalje premišljeval o tem. Slike so se podile pred razni Mkavalirji" o katerih se ne ve, od kod dobivajo .sred stva, so tudi takrat, kadar poseže policija v njih "delovanje" bo'1 j cenjeni od navadnih deiaveefv, pa če so ti še ta'ko dostojno opravljeni, njihove od de!« "igresne* roke jih že izdajo, da so to "manjvredni" lju dje. Te nesrečne roke so za marsikoga res prava nadloga, zato jih mnogi skrivajo v hlačne žepe. Ve te zanese slučaj v kakšno boljšo družbo, bodo vsi z nezaupanjem gledali tvoje členaste pnste ter ©d dela raz-drapane nebte. a če so še ženske zraven, .b:& gotovo tudi preži ran radi 4 4 nedostojnih'' refc —pa četudi imaš sive lase in številno .družino. ... Ivar zaječalo je, ko se je spustil težak trebušast mož zraven mene im s-tol, a prav tako obilna gospa in hčerka sta sedli nasproti. 'Gosood in go-Spa eta lme'a na tolstih prstih pre- Usoda abesinskega neguša Stara aibe^Lnska pripovedka pripoveduje o ntkem ,rasu, ki je moral oditi v puščavo zaradi nezvestoibe in izdajstva nekega svojega p od rasa. Za«tnji zvesti prijatelji, ki jrh je »e imel, so mm svetovali, naj vzaane na pot 4 'djemtbiju.(h,'' meč in '4 agasaiz'' m-ulo. I>ali so m)n sorgeno — nekaj kaše in ibromla — surovo meso; bodi srečen drugod, so h*u dejali. Ras pa ui hotel sle-diti^emu dobro inksl jwnemu na-pvetu. Osla je sicer vzel; ni pa ga hated natororiti s kpšo in meseni, marveč ga je preoibložil z znaki svojega kraljevskega dostojanstva, na g-«vo>i je dal kraljevska znamenja in je tako Šel v pregnanstvo. Kmalu so f) * \\ gmotno -ga. ^ ^ ^ moralno, kakor tudi podprla. Kmalu pa je spoznal,^ da ga je to kpo upanje razo-j-, t, > čaralo. Qham!berlain je vodil ^ l, i politiko miru in Haile Selasie je bil "žrtev" te politike. Koj»iI je angleška vlada s 4 4 status quo" pegcnllbo z Italijo janu-l#i arja in aprila 1. 1938 ne samo H ^ dejanBko, arrupak tudi pravno;^1 priznala italijansko posest v A •pomoč. •< upanie na angleško Njegov zadnji apel na Ligo narodov maja 1938 je ibil 4 4 glas vpijočega v puščavi", brez od-inistva.* Ktrmicgliavi'ieni afriški ce-ar je takrat stal na tribuni in je cpominjal in rotil zastop- miu pridružili hudobni d uho- nik ibele rase na osnovne te-vi. Vabili so ga, se mu prilizo- melje njihovih pravnih določb, val? in ga hoteli zapeljati. |Pa ta klilc nič ni zalege!. Dej-1,4Vrzi proč kraljevski dttžnik istva so pač bila premiočna. Li-in imel -boš vodo, odVrzi kra- ga narodev je prepustila svo-Ijev^ki ščit in imel bcš senco, jinr članicam, popolno svobodo., vrzi krono v pesek in imel boš da novo nastalo stanje v Abe-jesti." Kralj pa je ostal sta-|siniji priznajo ali ne. noviten. Vedel je- da se ne; To^biH najbolj črni časi za r odvodu n^:n«nu zna- TkMiar je ^ š l. Ker je na veliko podpiral abe in<4ce ibegunoe, je sam obubožal. ,Več izkušenj je prišlo nadenj. Najprej menaaerji iz ku svo.iega dostojanstva, če ga hoče zepet dobiti nazaj. Tako je hodil okreg in blodil mesece in mesece, trpel je telesne in duiševne mwike, zli demoni mju niso dali miru. porogljivi duhovi so se mu režali v puščavi,' očmi likor v kinu čeprav da"-1obrodi rn^l kate-j^1' ** ^ . ' ?*Ke jšm niso nikjer po-^ebno klanjali, pa tudi preziral ali zaniičeval jih ni nobeden. A današnji moderni svet da preveč na zu^ian^ošt. -.Zato so navadno povsod' mnogo bolj spoštovane razkošno opravljene pocestnice in elegantne4' dame" dvomljive vrste, kakor ^kremfne delavke ali slofikinje, ki jim je edina skrb, da bi pošteno živele ter bilie za svoje delo tudi primerno plačane. In Prav v zadrego sem prišel, ko •em tedaj spet pog!edal na svoje roke. Kakšna razlika! Kam naj se »človek ozre v takšni zadregi, če se vozi v tramvaju! Skozi okno pač. Tako sem storil in bilo je bsš o pravem času, ker sem se bil že pripeljal do cilja in bi bil -sioer po nepotrebnem podaljšal svorjo — zaradi te prasnete mode — prav mučno voržnjo. NA ZNANJE. I>ne 6. septembra 1941 od' 10. uri dopoldne se bo odpela sv. maša v slovenski župni cerkvi Sv. Cirila v proslavo 18 letnega rojstnega dneva Njegovega Veličanstva kralja Petra II.. Sv. mašo bo pel c&u Plus Pe-trič, župnik cerkve sv. Cirila, 62 St. Marks Place, New York City. Vjb assistenci peviskega zbora Juigoelov. Oen. kansulat v New Yorku. nra pogledu, ki je šel skozi pe-krl n*uk in trpljenja. Ta pravljica je — upravičeno ali neupravičeno — igralia v ži-vljerrjn abesinskega negiuša za 'časa niegovega bivanja v tujini veliko vlc\gd. Xa njo se je lahko sponVniti. če so ga mučili ^ po min i aH ga je zttdMa sramota ali so ga mrkale skušnjava. Kajti, četudi je bil Haile Selasie nekoliko bolj praktičen kcit bajeslovni kralj in poleg znak m- svojega kraljevskega dostojanstva cdnes^T v tujino tudi dobršen del svoje blagaj: ne in zakladov, so ta sredstva vendar komaj zadc^čala za stanu—primcirno življenje v dragi tujini. Najvč ča£a je preživel v nrrk ivnem, popolnoma v srebodo končno veljavno urejale razmere po končanem - dan jem evropskem sporu. RAZfROPAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerpi cepi Po 50c zvezek pdpsveflce x ANEKDOTA. Bet« noči mali jun^k, (DostejevdOJ) Boiji mejniki (Ivan Pregelj) SSoMfaka zgodba. (Akjt Mnaek) Gmneaii in Hnmraftirid (JmL Zeyer) Gospod FridoUn Žoloa Jn njegova družina (Pr. MiUlnski) Kanu, voljč J i ■ pes (j. o. Cnnraod) Kaj m Je Mafcaru sanjalo (V. &«r«-Itmko) Na razlifaih potih (Prane Friseh) Peter Pavel Clavar (Dr. i Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir LevaHk) Svete noi (iM«U .Trabl) (Botanik Link, ki je bil ofl le-i«liha Doriaoe Gray <6war Wilde) ta 1815 do 1851 profesor na berlinski univerzi, je bil- znan kot strab in trepet v-eb kandidatov. Ob neki priliki je pri- POŽAR y NEWYORSKEM PRISTANIŠČU Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odprimo Ji aree . . . (FinSgar) odprimo JI vrata v Zi VI VIRI Spisal IVAN MATlClO DED — le ZEMLJO otrebil, saral OCE — J« Je posejal > gledal i#M\m rast Knjig* Jo svojevrsten pojav * slovenski književnosti, ksj-ti v nji Je v trinajstih dolgih pogisvJUi opisanih tetnajst rodoT slovenskega naroda od davnUi početkov v starem1 slovanstvn do današnjega dne. Knjiga Je verno srcak) našega »vljenja in trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. S IN-jh VNUK — •e Je dvignil a|ed MUdm klasjem ■. < lfc POGLAVIJ — 412 STRANI V PLATNU VEZANO Ceqa $2. Poštnina plačana Avtor knjige Je IVAN MATIČlC. ki je spisal sploSno znano knjigo — NA KBVAVJGBCOfcJA&B n« KNJIGARNA "GIas Naroda" NEW XOKB, M. *. Prejšnji teden je iz neznanega vzroka na parnikti Panuca, ki je ra^vno dospel iz Mebike, nastal požar, ki se je razširil tudi na pomol, ki je popolnoma pogorel. Goreči pamik so odpeljali eno miljo daleč v zaliv, kjer je zgorel. Zgo-V relo je 31 pristaniških delavcev, ki so xaaddadali pax nik in nekaj posadke parnUAi. Verne duše.t vicah (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 7 Oc zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Mel&) » Po 75c zvezek Bdfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (Jtaes Oliver Car-wood) Fa strani klobuk (Daatir Fe^gel) Romantične duše (Ivan Cankar) Seriant Diavolo (Marcel PrioQet) Železna eesta (Zaae Grey) Zlati Panter (Sinclair fltnek) Gusar v oblakih (Donald Ko ga čakale,, največje, ki so mogle čakati moža. In Franc Feive, tri leta hitro minejo — kaj potenj? Ali »e bo hotel, vsem prisegam ljubezni na kljub, zapustiti starajoče se ljubice, ali 'se je ne bo h6tel .otresti, ki že ni več mladostna videti, kadar sedi na konju? Ni si priznala skrivnega upanja, da se-bo tž njo poročil, ako-tavno hišni zakon Habsburžanov ni dovoljeval takšne zveze. Ni se upala govoriti z njun o svoji prihodnosti. Niti v trenutkih najtesnejše združitve se ni iniogla upati vsega. Mislil je, da ni med njima več nobene skriivnosti, nobene tujosti n obene sence neizgovorjenega vprašanja. On je bil njen ijubi, ona je bila njegova iiutbica — menil je, da sta dosegi poslednji cilj svojih želja. Ona je pa videla cilj v daljni daljavi, in ozdravljenje ljubega ji ga ni bilo pri!bližaio. Franc Ferdinand ni slutil, o čem sanja častLhlepnica. Misel na poroko ga ni nikoli obšla. Njegove irfisli so se vrtile okrog dnevnih političnih dogodkov. Bal se je za varnost habsburške vladavine. Bal se je, da tfnžava ne bo vzdržala pretresov, ki jim je bila vsak dan izpostavljena in da bo monarhija do smrti starega cesarja propadla. Navdajal ga je občutek, da mora zdaj, takoj ibrez odlašanja poseči vmes in udržati vlado, da ne bo delala novih napak. Odpeljal -e je na Dunaj. Hotel je igovoriti s cesarjem, se ponuditi eesarju za sodelavca, za svetovalca in terjati pravico, da sme vplivati na oblikovanje prihodnosti. Cesar je 'bil slatbe volje in poln skrbi. Boji, ki so bile sprožile Badeni'jeve jezikovne tnaredbe. se niho hoteli podeči. Cesarja je neizmerno pretresalo in plašilo, da so bili med demo nt>ranti, ki so hujskali .proti vladi, tudi rezervni častniki. Y silen srd je pripravljalo cesarja, da so dr. Luegerja petič izvolili za dunajski ga, župana, čeprav se je bil vladar že štirikrat uprl in ni hotel potrditi njegove izvolitve. /Sto tisoč Dunaj-čanov je šlo na ulice in rjovelo: "Hodi Lueger!" Cesar se je peljal po mestu in slišal to,rjovenje. 'Vi voljnih poročilih rz afriških bojišč smo slišali* večkrat ime Eritreja. Angleške čete, ki so piišie vz. Sudana, so navalile nanjo in so zavzele Agor-dat. £Ta italijanska kolonija ni v pravem pomenu besede kolonija, ker v resnici nikdar ni ime;!a tega, kar je potrelbno za neodvisno državo. Sestavljena je kot; agloanerat iz več maiih-nžh provinc, ki jih je d^rugo za drugo pridobivala savojska hiša. . n IPrva je postala italijanska 1. 1869 provinca Assab. To je- dolg trak, ki vije ob obali I(deče-ga morja okiog Bab-el-Mande-ba, blizu francoske Somalije. Petnajst let pozneje, leta 1885 se je fpridnu/žila savojski hiši še pokrajina Massaouah. Iz teh dvfh provinc, Assaba na jugu in Massacuaha na severu, je o-snovala Italija Eritrejo, ki obsega 120,000 kvadr. km. Oh fizlbrithu italijansko-abe-sineke vojne so vdrle italijanske čete iz Eritreje v Abesi-nijo. Šle so iz Miaasaou'ha in Aismare ter iz Agordata ter >o vsa predala. V AJbesiniji je sedaj takorekoč vsaka vojna odpornost od strani italijanske vojske neintcgoča in so samo še nolkatera mala gnezda iste, ki se niso &e predala. KDO JE IZUMIL PRVI BOJNI VOZ. Že večkrat mho pisali o tem, da je prav za prav prvi tank izumil nekdanji avstroogi^ski n-adporočnik Buistyn. Ne bo pa odveč. 5e navgdemo nekaj po-d^cfonosti o tistem prvem tanku in njjgovi usodi. Bilo je jeseni leta 1911, ko je nadponočnik Burstvn od želez-ničaar (kega polka na Dunaju izumil svoj tank ter načrte predložil tedanjemu vojnemu ministra. Izumitelj je tisti svoj tank imenoval "naskakovalni t-qp." Tank je gonil motor, ki je bil skrit v vrtečem se stolpiču. Burstvn je že takrat mislil na to, da bo moralo novo bojno vozilo, če naj bo sploh rabno, voziti tudi po krajih, kjer ne j bo cest, marveč le ovire, jarki ;in skale. Zato je svoj voz po- komkale proti Adigratu in , „. . , Aidui. Iz juga pa so prodirale j^1 "f. ^^f*™**0 na iz italijanske Somalije in so . tmtlh ™ kol<* P* * na" končno zasedle -po hudih bojih K vf ^ V " ^ ne" vso Albesinijo. Kasneje pa so**** trak ovijala nad kolesjem. napadli Angleži italijansko po- if P® ni b,1° sest teh krajev. Prvi njih ciTj,^"0 P™^; »to J* bilo t,- je bil Agordat, odtod pa sokre-C va?10, laMw> nili proti Rdečimi morju in »fter ~ ^JUT*? ?mJU o I za 180 stopinj. Tudi do danda- s neverne t * kolesa, ki pa so bila skrita v notranjosti voza. Kadar je 'bilo treiba, je voznih spustil tista 4 kolesa /na tla, nakar se je voz postavil na ko esa ter dirjal lahko s 30 kan na uro, če je seveda cesta bila gladka 9 • i ITak je( bil Burstynov bojni voz. Ta evoj izum je oefsareki nacjporočnik p-nek$ložil avstro-cgrskemtu vojnemu ministrstvu. To je njegov izum sprejelo ter predložilo tehničnemu vojaškemu oddelku v presodo. Ti gospodje pa s to neznano zadevo niso vedeli kaj pooeKi, zato so izum predložili' vojaškemu avtomobilskemu oddelku v njegovo presodo. Avtomobilski odde'ek pa je povedal svojo sodbo, da ta izum na polju avtomobilizma nič ne pomeni ter je tak avtomobil nepdraben. Sčvciaa, kot avtomobil je hil ta tank resnično nejporaben. saj ni bil avtomobil, ki naj bi avstrijska armada z njim dirjala po svetu. Nihče pa ni pomislil, da to ni avto, marveč ftojni voz. Na kaj takega pa si stari avstrijsko gospodje generali niso upali rdisliti, nakar je bil Bur. stynov tank odklonjen. 'Razočarani Bfurstvri je potem svoj "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.." V South Fork, Pa., je nedavno umrla Katarina Zilhert, roj. Požek. Doma je bila v Adle®-! niči pr.i ^rnomlPju v Beli Kra-j jini. Star^ je bila 64 let. Pred! 8 leti je umrl njen soprog, pre*Jj več leti pa njc.ni dve hčeri. Ne-' kje v Ameriki zapušča brata in' sestro, cmož. MSklavčič, dva si-i nova in tri hčere, v starem kraju pa eno sestro. t VJLoš Angeles, Cal., je v bolnišnici umrl George Koler, star 59 let in rojen v Stojar-cih na Štajeivskem. V Ameriki je ibil 29 let in zapušča oddaljene sorodnike. 'V Chicagu. 111., je pred! dnevi umtrt Jakob Kržišnik, star 74 let in doma iz Dobrove pri Ljubljani. t V Butte, Minn., je ntonil pri kopanju Anton Fajon, star 18 let in rojen v Ameriki. Njegov oče je doma iz .Mjetlike v IMATE ŽE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih fesih J« tuktmo iUmtelJo dnevnih vesti potreben to priročni ATLAS. hI cm po61J«-nu» nailm omrofolben p« najnižji eenl. — Naročite p ie dane«! Eritreje vdrli tudi strani v Abesinijo. Ko se je Angležem posrečilo zasesti rde-čemoreko cbalo, so se kmalu italijanske črte v Albesiniji in Somaliji znašle v zelo težkem, naravnost obupnem položaju. Kraji, v katerih so delovale angleške čete, .so polni naravnih ovir, ki pa niso nepremagljive, zlasti ne, čie» branilec ne uporablja preveč tehničnih boj-• nih sredstev. Iz Kaseaie, so Angleži krenili proti južnoza-hodnem delu Abesinije skozi Goš proti Amharabn, odtod pa so zavzeli večje gonske gr-ebene ter dospeli v dolino reke Barake, ki teče proti AbeHniji. Ob tej reki leži tudi Agordat. A-gordat je končna postaja na železnici. ki veže središče kolonije z obalo Rdečega morja in gre skozi Asmaro. Italijani s=o se še nekaj časa držali na južni strani od Agordata b!izu tiste točke, kjer meji Eritreja na Abesinijo pri Gošu, nato pa so morali popustiti. Zračna razdalja med Agcrdatom in Mas-saouahom znaša 200 km, po že-j leznici pa najmanj 300 km. An Cesar je spoznal da je Lueger močnejši in da bi hilo ne-Kl^e f ? smi>e!no še dalje odbijati potrditev. To spoznanje je žalilo dlfle /^ivr^ lahkoto, v cesarjev čut za pravičnost: Vo mu poročali, s kom je govoril prestolonaslednik, ki se mu je očividno hotelo kar majširjejša udejstvovanja in kakor se je izrazil Franc Ferdinand; še ni zaprosi za avdienco, ko je cesar zvedel, da je nečak rekel? da je unglofilska politika grofa Goluchowskega prismojena in da mora Avstroogrska, prej ko. mogoče skleniti zvezo'z Rusijo. Cesar je zvedel, da je Frana Ferdinand pisal avstrijskemu po-slaniku v Petrogradu, lcnezu Francu Licfotensteimkemu dolgo politično pismo, v katerem pravil: "Golucho^vski hoče za vsako ceno, da pride do vojne z Rusijo, in zastavlja vta mogoča sredstva, da bi dosegel svoj namen. Nihče si ne more misliti, kako hujska na Ballplatzu To bratenje z Anglijo, ki ga je začel, ,se mi zdi silno nevarno, ali, da imenujem otroka s pravim imenom: bedasto, kajti Anglija je najlbolj računajoča, najzavratnejša ih najnezaneslivejša vseh zaveznic." , Goluchowski sam je bil tisti, ki je opravljal poročila o po htičnih izrekih Franca Ferdinanda cesarju v roke. Ko je prijel Franc Ferdinand k cesarju, da bi se kot ozdravel javil na sPužbo v armadi, sta stala moža drug drugemu nasproti, -bojevita in pripravljena na odpor. Cesar viteški, tudi v urah jeze še velikaš, je nečaku, ki se še ni hil do doibrega opomogel, čeprav je komaj čakal preizkušnje svojih moči, prizanesel glasan nastop. ^ Vljudno, s hladno prijaznostjo je rekel, da bo kmalu k neki važni zadevi potreboval usiug ozdravelega nadvojvode, ki zdaj gotovo želi, da ga nradno predstavijo javnosti kot prestolo-naslecfcnika. - . (Nadaljevanje prihodnjič.) c ski odpor malo hujši. Z zavze-t jem Eritreje je Anglija dobila možnost nadaorovamja nad Rdečim morjem od Bab-el-"Mandeba do Adeitskega zaliva in s tem preprečila italijanski vojski, ki se je mmaknila v notranjost Abesinije. vsak dovoe potrefbnega materijala. To pa je bilo tudi usodno za italijaji-sko vojsko v Abesiniji, ki se je nes ^e niso izumili boljšega bojnega vozila gkde krmarje-nia. (Zanimivo pa je, da je skoraj Lstoča-7M> v Ameriki nekdb izumil podobno vozilo, nekak vlači Ini stroj, ki pa so ga rahflHe, da je vlačil poljedelske' stroje. Angleško se V ta stroj imenoval "caterpillar.'* Nadporoč-nik Burstvn kajpada ni imel niti pojma o tisti ami^iški iznajdbi, ki je tudi pri nas zdaj anajia pod imenom 4 * tractor". Tudi ta ameriški poljedelski traktor je imel verižno podlago, da se je premikal kakor gosenica. IBunstynov hojni voz j>a ni bil dolg, zaradi tega n<> bi foil mogel premagati širših'jarkov. Zato je izumitelj vdieial vanj tako napravo, ki .-e je ;po potrebi dala raztezniti tako, dia se je vozilo smluknilo čezenj. Taka naprava bila spredaj in zadaj. Kakor povedano, je bil Burstynov bojni voz precej majhen. To je izumitelj storil zato, da Ibi sovražno topništvo ne imelo pred seboj prevelikega cilja. V vrtečem stolpu je bil napravljen braostrelni top 4 do 8 cm kalibra. Vse posadke v tem vozu je bilo tneiba le 3 do 4 može. Ko je voz vozi i čez dm in strn, je zmogel kakih 5 do 8 km na uro. Takrat se je voz nanir reč gibal le kot gosenica na isvojih verižnih pripravah. Če pa je voz prišel na gladko cesto, je lahko vozil mnogo hitreje*. Voz je namreč poleg tistih 10 koles z verigami imel še 4 izucn ponudil še m^nSkcmu voj « .. K .. . nemni ministrstviuvkjer pa ga je' krajini dolete'a ista usoda. . .. T V MlascoutaiL, 111., je nedav- IMedtem je nastala svetoVna , D . ^ , . , . vojna. Angleški general Swin-1 ^ .star l2 1ft ton ,ki je poprej popotoval'ipo'in.ronT? v Ameriki, Se tamkaj videlTaboru na ^^^ 6ta" jeni ameriški poljedelski traktor. Ko je že razsajala vojna, se je angleški general >pompil na tisti traktor. Začel je misliti. kako bi tako napravo bilo kratkim umrl za tuberkulozo mogoče porabiti za vojne na-1 Jože Zupoc, star 38 let in doma iz Ijga nad Lrjobijanp. Pred 3 jerskem. Zapušča ženo in od-t a* le-otroke. t V Waukegan. IH., je pred asi imajo velik uspeh ■ ■ H mene. Začel je stvar študirati ter se je lotil izdelovanja Jxjrj-nega voza-tanka. FVetekk> je vendarle nekaj let,' preden je zadeva dozorela in je po njegovih načrtih bilo narejenih dovolj tankov za angleško armado, katera je potem s temi tanki odločilno posegla v vojno ter ž njimi premagala Nemčijo in Avstrijo. IZnačilno pri vsej tej zadevi «e to, da je bil na primer Burstynov topič v tanku mnogo (močnejši, kakor pa so bili topiči v angleških tankih iz leta ]916. leti je prišel iz Kanade in zapušča tri Jbrate in dve se-tri. v starem krajo pa brata in sestro. t V Chicagu, 111. je nmr] FY, Posedi, star 66 let in doma iz Štrigove v Medmurju. Bival je vOhestertoiro, Infl., kjer tzapu šča dva sinova in dve hčeri. V Sheboyga-n, Wis., je zadhije 'flm umrla Mary Kropuišek, stara 49 let. Drugih podrobnosti o njej ni. VelihMt IH t 14H lnfev 4£ velikih strani; 82 birraolb ttmljerldor tnjlb driav in 0 semljevidor Zdr. drier la meta* vodilalh dr- 4fi sretoTDlb slik popolaom« o Zanimivi svetovni dosodkl. Najnovejši sem I Je vid kale celi •vet In tad I: HA7.DBI.ITB V POLJSKE liKl> NEMClJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE . PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- SKE K NEMOUI NOVA FINSKO-BCSKA MEJA Cena 35 centov PoSIJite ivoto v tnamkab os. po 2 centa. po a Posebnost : HAM.MONDOV ZEMLJEVID, KI 8AM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite i a tis som In ko ga Izpolnite In poSlJete k izdajatelja zemljevida. Vam daje prsvico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojsknjo £ih se driav, kakor bodo preme-njene po «edanjl vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA" - «1« WERT RTBEET NEW IOBK, N. X. V Bro-nghton, Pa;, je pred par dnevi naglo umrl rojak M3-Itf Cerv, star 65 let in doma iz Tolmuna na Primorskem, V A-'meriki je bil 37 let in tu zapušča dva sinova jn dve hčeri. Poučni spisi ANOLESKO SLOVENSlto BERILO. Semavll dr. JT. J. Kern. Vesaa- Oena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI ssJ "Hew to linai a ksJillM — ef toe United V 4ej kaj Id so V*s pojasnila ln aako-nl s. naseljear Gena 35c domaČi živinozdravnik, spiral Vranjo Dolar. 278 strani. Cena trda vea Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakem Uvlnorejea; opis rasnih bolezni Iq sdravUenje; slike. govedoreja. a Spisal R. uegvart. 148 strani. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1— Cena 50c MLEKARSTVO. 168 strani. ' »"Jt«a aa mlekarja ta ljubitelj« sploh. 8plaal Anton Pare. 8 allkaaU ■lekarstva NAJVEČJI SPISOVNtK. — 158 strani. J>0c Ceoa :50c naSe Škodljive živali w podobi h besedi. Opisal »ran Erjavec, 224 strani. Bro«. 26c obrtno knjigovodstvo. 288 stranL Vea... Knjiga je namenjena t prvi rntl aa sUvbno. umetno In strojno klJoCaTaUaratvo t*r lele-sollrsrstvo. ODKRITJE AMERIKE, s|>lsal ti. MAJ AH. Trije deli: 102, 141. 133 strani. Ceoa mehko ve* Poljuden ln natao£en opis odkrirta novega •veta. Spla se £lta kakor, saulmlva povest ter je sestavljen po najboljfilfa virih. Cena 50o PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea 251 m... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar J# pri oak (umi ta prodaji notrebno. ' Oena 75o. PROBLEMI SODOBNE KILO tO KIJE Spisal dr. P. Veber. 341 atranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, II * ^ hoče seananltl a glavnimi Cr