Pričakovali smo več
Malokdaj imamo priložnost, da bi prosvetni delavci tako množično zborovali. Prav zato smo se v tako velikem števllu odzvali vabilu komiteja občin-ske konference ZKS Ljubljana-šiška, kljub temu, da je bila sobota- 7. aprila dopoldne so skuipine za skupino zasedale dvorano kina šiška.
Zbrali smo se z željo, da bi pretresll vsa nerešena vpraša-nja, radi bi se odkrito pogovo-rili, pogledali resnici v obraz. Sprejeli bi kritiko, dajali pred-loge in tudi sklepali. kako bi v prihodnje več in bolje delali.
Zakaj ne bi smeli otresti vse teže bremena, ki nas že dolgo teži in nam vsem otežkoča de-
lo z otrooi? Nifoče med naml prisotnimi ne bi ugovarjal, če bi morali sprejeti objektivno kritiko našega dela, toda hkra-ti bi tudi mi radi spregovorili o vsem, kar nas teži, o zapo-stavljanju našega dela in neu-streznem vrednotenju naših pri-zadevanj, ki nas ponižuje in ža-li.
Spet nam bo kdo očital, češ, radi bi se pciiovarjali samo o osebnih dohodfcih. In zakaj se, prosim vas, ne bi smeli pogo-varjati tudi o tem? Kje pa o tem molčijo?
Vse to smo torej pri6akovali, zgodilo pa se je drugače. Dolgi referati so vzdušje in razpravo potlačili, ljudje so postajali ne-strpni. Maloštevilni razpravljal-ci, ki so sploh utegnili priti do besede, so sicer dovolj tehtno in tudi konkretno nakazovali probleme toda mnenje mnogih prosvetnih delavcev je bilo, da je pozna ura preprečila, da bi posamezne probleme temeljite-je obdelali. V dobrl uri, ki sino jo imeli po uvodnih referatih na razipolago, se nismo mogli pogovoriti o vsem, kar nas ti-šči že leta in leta ¦..
Nismo se pogovorili o tetn, kako bomo z več volje in »več sredstvi« v bodoče sferbeli za mladi rod, na obveznih in ne-obveznih delovnih mestih. Tudi tega, da sedaj, po 28 letih os-vobdditve, nismo enakovredni s svojimi kolegi z enako izob-razbo.
Res, škoda. Temeljito smo se pripravili za široko in tehtno razpravo. Morda pa nam takš-nega zborovanja ne bo treba spet čakati tako dolgo ...?