AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 247 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 20TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. j Unijsko delavstvo v Cleve- Eksperti računajo koliko - f landu je enako za Swee- j bo veljala zavarovalnina ; neya kot za Cassidya zoper brezposelnost '> | Cleveland. — Pri volitvah 6. j Washington, 19. oktobra. ■ 1| novembra bo izvoljen med dru-j Predsednik Roosevelt je naročil |&imi kandidati tudi kongresman I posebnim ekspertom, da naredili v dvajsetem kongresnem okra-j jo proračun koliko bo veljala za-si ju. Ta okraj, v*katterem prebi-j varovalnina zoper brezposelnost. pa do 7,000 slovenskih in hrvat-l Predsednik Roosevelt bo načrte llIllH^kih volivcev, ki tvorijo odločil-1 predložil prihodnjemu zasedanju ino večino pri izvolitvi. Dvajseti i kongresa in se pričakuje, da bo kongresni okraj je normalno de- j zavarovalnina zoper brezposel-niokratski in le enkrat v 60. le- nost uveljavljena že prihodnje Jugoslavija zbira čete na meji » Španska republika dobi vo- Literary Digest trdi, da je jaško diktaturo. Predsed- Roosevelt zgubil nekaj mini tih se je zgodilo, da je bil izvoljen en republikanec v tem okraju. in to ob času strašne korupcije, ko je bil Harding izvoljen predsednikom. Danes imamo v 20. okraju dva kandidata za izvolitev. Eden je Martin L. Swee-r,ey, demokrat, ki je sedanji kongresman, drugi je pa Joseph Cassidy, republikanec. Oba sta unijska moža, oba sta prijatelja unijske organizacije. Sweeny je član unije pristaniških delavcev, dočim je Cassidy član tiskarske unije in redno zaporen kot tiskar. Ko je Cleveland Federation of Labor pri svoji seji obravnavala zadevo lede priporočila kongresnega kandidata, je bil stavljen predlog, da se enoglasno odobri Mar-lln L. Sweeneya kot prijatelja organiziranih delavcev. Pri tem ;£o se pa oglasili zastopniki linijskih tiskarjev, ki so zahtevali, cla se odobri tudi kandidatura Cassidya. Po daljšem prepiru je delavska zbornica odobrila kandidaturo obeh. leto. Obenem se predsednik pripravlja glede podpore brezposelnim to zimo. Dočim se je lansko leto preživljalo iz zveznih fondov nekako 4,500,000 družin in 500,-000 samcev, pa pričakuje vlada letos, da bo morala tekom zime podpirati nekako 6,000,000 družin. Vzrok, da jih bo letos več na podpori, je dvojen: suša v za-padnih državah in ker so mnogi porabili svoje zadnje prihranke, katere so doslej imeli. Tekom julija in avgusta meseca se je priglasilo kakih 75,000 družin iz krajev, kjer je vladala suša, za javno podporo. Glede brezposelne zavarovalnine se Roosevelt še ni izjavil, kako jo misli vlada upeljati. Najbrž bodo morali delavci in delodajalci tozadevno prispevati, dotični fond pa bo upravljala vlada sama. -o- Naš pokojni .John Brus Kot smo že včeraj poočali, je v četrtek večer nagloma preminul naš dobri prijatelj, trgovec in Belgrad, 19. oktobra. — Zastopniki Male antante so danes sklenili, da bodo še v bodoče čvrsto skupaj držali napram vsem nasprotnikom, ki želijo kršiti mir v Evropi. Obenem so naredili oster protest proti Ogrski, od katere vlade je znano, da je čuvala, in podpirala zarotnike in morilce. Ob istem času se naznanja, da je jugoslovanska vlada začela mobilizirati svoje čete na ogrski meji. Jugoslovanska vlada je prepričana, da Ogrska še vedno vzdržuje morilce in zarotnike. Brez dvoma je, da bo morala Ogrska v kratkem dajati Jugoslaviji resen odgovor. Romunski tujezemski minister Titulescu je izjavil včeraj, da preti Evropi nova vojna, če ne bodo velesile kaj odredile, da se uniči delovanje teroristov v Ogrski. Ogrska vlada kljub sedanjim protestom od strani jugoslovanske vlade še do danes ni razbila bande teroristov, ki se zbirajo na njenem ozemlju. Če se to ne zgodi v kratkem, kot je zahtevala Češka, Romunska in Jugoslavija, bo slednja naj- Paris, 19. oktobra. Dočim je francoska policija polovila skoro vse zarotnike, ki so pripadali k tajni zarotnrški organizaciji, da ubijejo kralja Aleksandra, toda o podrobnih načrtih zarotni-ške organizacije policija nima dosti podatkov, dasi je neumorno na delu in tudi pričakuje, da jih bo dobila. Zarotnika Zvoni mir Pospešil in Ivan Raič sta bila včeraj odpeljana iz Pariza v Marseilles, kjer bosta postavljena pred sodni ja. Oba sta obtožena soudeležbe pri umoru francoskega zunanjega ministra in jugoslovanskega kralja Aleksandra. "Jaz pripadam k hrvatski re-volucijski organizaciji," se je izjavil Zvonimir Pospešil. '"To organizacijo vodi dr. Ante Pave-lich. "Naš namen je delovati za neodvisnost Hrvatske." Dr. Pa-velich se je nahajal zadnja leta \ Italiji, kjer je s pomočjo Mus-solinija koval načrte zoper Jugoslavijo. Pavelich je bil aretiran včeraj. Glede poglavarja zarotnikov, Evgena Kvaternika, se je Pospešil izjavil, da ne ve dosti o njem. Pospešil je samo izvrševal njegova povelja, in če ne bi storil, mi naročili, da moram s svojimi tovariši ubiti Aleksandra, in to smo storili, ker sicer bi bil sam umorjen od sozarotnikov," se je nik Zamora resignira? Madrid, 19. oktobra, španska svoje popularnosti Washington, 19. oktobra. Po- izjavil Pospešil. se nahaja na predvečeru vojaške znani časopis "Literary Digest" diktature, ki grozi obstoju repu- trdi, da je glasom najnovejše | blike kot je grozila pred enim preiskave predsednik zgubil ne-V Marseilles so pripeljali tudi i tednom socialistična revolta po kaj svoje popularnosti med na-Mijo Kraja alias Malny ali žal-! vse' deželi. Predsednik repu'oli- rodom. Omenjeni časopis je po-Zaprli so ga zaeno z niego-'^e' Zamora, je sklical vse mini- slal nekako 65,000 glasovnic svo- stre k nujnemu posvetovanju, in! jim zaupnim ljudem, na katerih brž pooblaščena, da podvzame I kar so mu zapovedali, bi bil ubit primerne korake proti Ogrski, i od sozarotnikov. "V Parizu so m. vimi sozarotniki. Prijeli so tudi neko mlado dekle, ki je bila v so-zaroti proti kralju. Pariška policija je na delu, da dožene, če je dr. Ante Pavelič, znani hrvatski revolucijonar, oddal definitivna povelja za umor kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louis Barthou. Dr. Pavelič je baje prišel v Pariz z Macedoncem Vlada Georgijevem, ki je bil pravi morilec kralja. Paris, 19. oktobra, švicarska policija je zgubila sled enega glavnih zarotnikov mednarodne organizacije morilcev, dr. Evgena Kvaternika. Nobenega sledu niso mogli dobiti o njem, dasi mu je bila policija včeraj tesno za petami. Hague, 19. oktobra. Tu je bil aretiran Franz Jeza, jugoslovanski dijak v zvezi z atentatom na Avtomobili za policijo Policija v Clevelandu bo do-naročnik, John Bruss,, ki je, ijila tekom nekaj tednov 57 no- Delavci za Sulzmanna Združene delavske organizaci :.ie v Clevelandu so posebno to-: rik0 jj10 odobrile kandidaturo demo-;je rata John Sulzmanna za šerifa, j mu je bila ves čas dobra in skrb na soproga kot tudi mati v dru- bil star 46 let. Ranjki John je bil doma iz vasi Planine pri Rakeku, odkoder je prišel v Ame-kot mladenič. Poročil se leta 1910 z Mary Zaman, ki adl° je dosti ostrih besed na-1"'am policijskemu inšpektorju -icMastru, katerega želijo privatni interesi vsiliti ljudem za Serifa. Sulzmann je ves čas svojega življenja, pravi poročilo de-'avske zbornice, bil za delavce in 2 njimi boril, in nehvaležno bilo od delavcev, če Sulzman-lla bi volili. Enako je delavca zbornica odobrila tudi kan-jvino in dobro postregel didaturo Vic Donaheya za zvez- rojakom, ki so jako radi zahajali k njemu. Ranjki John zapu- žmi. Leta 1915 je pričel ranjki John s trgovino na E. 60th St., katero je vodil eno leto, potem se je pa preselil v Collinwood, kjer je odprl trgovino na 152. cesti in Sylvia Ave. Lansko leto pa, na 20. oktobra, je kupil svoje poslopje na 14615 Sylvia Ave., jkjer je vzorno vodil svojo trgo in dobro postregel vsem ne8a senatorja. Donahey je unij-*ki Pristaš. Odobren je bil tudi Uobert Crosser, sedanji kon-gresrnan v 21. okraju, v katere-imajo delavci veliko zaupanje. Dorfer obsojen • avgusta je nastal prepir med Louis Novakom, ki je bil astlnk slaščičarne na 1410 E. ^ St. in med njegovim stano-falcem Thomas Dorferjem. Dor-,er je spustil Novakovega psa iz 1ISe> čemur je Novak zelo opore-\a1, in Dorfer se je tako razje-da je šel in ustrelil Novaka, četrtek se je vršila tozade- šča tu soprogo, hčerko Dorothy, dva sina, Alberta in Edwarda. Albert vodi radio trgovino na 6028 St. Clair Ave. Zapušča tudi brata Antona. V stari domo-jga prapora dr;. Najsvjitiejšega vini ima še mater in enega bra-. Imena. Vse članice morajo biti ta. Pokojni je bil jako agilnL zbrane pri šolski dvorani sv. Kri- vih avtomobilov. Sedanji so v zelo slabem stanju. Kupilo se bo 10 novih motornih koles po $355.00, deset kupejev za $600 vsak, 28 sedanov po $700 vsak in nadaljnih 28 sedan avtomobilov po $725.00 vsak. Poleg tega pa dobi ogn^egasni oddelek 12 novih komadov potrebne opreme. Med temi je tudi 85 čevljev visoka motorna lestev in vodni stolp, ki bo veljal $17,000. Vsa nova oprema za policiste in og-njegasce bo veljala $92,607. Policija je to opremo že zdavnej potrebovala. Dr. sv. Kristine št. 219 KSKJ Vse članice društva sv. Kristine št. 219 K. S. K. J. se opozarja, da se v nedeljo popoldne ob K. uri korporativ,no udeležijo slave blagoslovljenja društvene- Naši novi naročniki član društva Ribnica, št. 12 S. D. Z. in predsednik Euclid Rifle kluba. Bil je tudi lojalen delni- j čar North American banke. Po-j greb se bo vršil v pondeljek zjutraj iz hiše žalosti na 14615 Sylvia Ave. ob 8:30 zjutraj. Tru- Tekom zadnjih par tednov sol se naročili sledeči naši prijatelji na dnevnik "Ameriško Dom6vi-no": J. Grudsn, Frank Strah, John Kastelic, Josephine Umek, Andrew Zakrajšek, Frank Fer-folia, John Vidrih, Ignac Terbič, Martin Arko, Frank Line, Frank Kumelj, Louis Hrovat, Ana Kre-ševič, Ana Curci, Frank Bricelj, Anton Hlapko, Andrej Tertnik, John Pižmoh, Wm. Starce in Frank Nosan, vsi v Clevelandu. Nadalje pa sledeči: Mrs. Jos. Urbas, Lorain, Ohio, John Hor-vath, Willoughby, Ohio, John Cue, Garrettsville, Ohio, Chas. Kohler, Wyandotte, Mich., Andrej Blažič, Barberton, Ohio, Lovrenc Jene, Lorain, Ohio, John Debevec, New Philadelphia, Ohio. Frank Tomažič, Peter Celih, Lorain, Ohio, Jakob Debevec, Eveleth, Minn., Anton Stražišar, Frank Stušek, Ana Lončar in Frances Staudohar, "j Jugoslavija, skupaj 34 novih na govori se, da namerava Zamora naj bi označili, kaj mislijo da-resignirati. Zamora je. bil prvi Ines o Rooseveltu in njegovem ministerski predsednik mlade i New Dealu. Literay Digest je republike in prvi predsednik via- vodil marca meseca enako pode. Zamora je silno nevoljen,; skusno glasovanje, ki je prineslo ker vojaška sodišča po Španijii na dan, da odobrava administra-izrekajo toliko smrtnih obsodb i t-ijo predsednika Roosevelta ne-nad socialisti, katere so zajeli te- kako 69.03 odstotkov državlja-kom zadnje revolte. Tudi mini-! nov. Najnovejše glasovanje pa sterski predsednik Lerroux je 'izkazuje, da odobrava admini-nasproten tako številnim smrt-; stracijo Roosevelta 50.97 odstotnim obsodbam, dasi so se socia- kov državljanov. Dočim je v 'seli sti večinoma radi njega uprli,istih državah Roosevelt pridobil toda ostali ministri zahtevajo na popularnosti, je pa zgubil v žrtve in dobivajo jih dnevno. Ob-| 41 državah. Mogoče je, kot trdi anem se govori, da so visoki j Literary Digest, da glasovanje, častniki španske armade pri- ki se je vršilo v avgustu in sep-pravljeni, da se polastijo vlade j tembru, ni bilo ugodno za Roose-kot so to naredili leta 1923, ko velta, ker omenjena dva meseca je Španija z dovoljenjem teda- sta bila najslabša v trgovskem njega kralja dobila vojaško dik-; kot industrijskem smsilu. Ako bi taturo. ' se danes vršilo ponovno glaso- --o--, vanje, pravi Literary Digest, bi jugoslovanskega kralja Pri se-1 Naš "Dutch" je umrl mnogo bolj ugodno izpadlo za bi je imel ponarejen potni list. I PrePozno včerajšnji list j Roosevelta. Obenem je pa treba Policiji je priznal da je deloval; smo zvedeli, da je umrl naš lju-i pripomniti, da dotičnih 65,000 za razrušitev Jugoslavije j ki prijatelj, mladenič Rudolph glasovnic ni bilo poslanih masi poznan pri svo- j naroda, pač pa le izbranim tr-Pre-j govskim in industrijskim vodi-Ch%ri-, teljem. Princ, prijatelj, ki je bil Beračenje za prispevke Iiih p;ijateljih kot "Dutch- Plain I minul -Je včeraj zjutraj v podal Angleški časopisi Press, stine na Bliss Rd. točno ob 2. uri ročnikov> katerjm ae iskreno za- popoldne. Slov. lovskim klubom Prijazno pozi vijem vse člane Euclid Rifle kluba in člane ostalih slovenskih lovskih klubov, da se udeležijo pogreba za našim nepozabnim predsednikom Euclid Rifle kluba, John Brusom. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 14615 James Debevec. hvaljujemo za naročilo. Vsi so se izjavili ,da so prav zadovolj-s časopisom in bodo skušali plo bo prepeljano v cerkev Mari-;:na obravnava na sodni j i proti j ie Vnebovzete, potem pa na Calmer ju, ki je bil obtožen urno-; vary pokopališče pod vodstvom ? druge vrste, za kar bi moral August F. Svetek. Naj ti bo d°biti dosmrtni zapor, če bi bil | hladna in rahla ameriška zem- ^ 8Poznan krivim. Toda porotniki 1 jica, prijatelj John! Bil si zna- 7adušni™ ,s° Dorfer j a spoznali krivim ubo-! čajen človek, vodi si pošteno ^adusnica i-dnik Skeelg* je obsodil| življenje in v cerkvi sv. Vida ob 7. družini pa in vsem sorodnikom j uri zjutraj za pokojno Heleno tr kamo naše globoko sožalje! I Marzlikar ob prilik, prve oblet-lzrekamo nase fciou j nice smrti ranjke. Prijatelji in Inflacija denarja sorodniki pokojnice so prijazno V finančnih krogih se govori, prošeni, da se udeležijo sv. maše. V pondeljek se bo brala sv. v ječo od enega do 20 let. Joseph J. Ogrin odobren ^levelandska delavska federa-: U'la je na svojem zborovanju j °dobrila kandidaturo slovenske-; a kandidata za državno zborni-j da Se bo inflacija denarja pre-j 0 Mr. Jos. J. Ogrina in enako Ucli kandidaturo sedanjega dr- Mr. William javnega poslanca B°yd-Boiča. Parmarski pomočniki 1N(>ve plače za farmarske po-^ocnike v državi Ohio so $1.55 dan> toda brez strehe in pre-ane od strani gospodarja. Novi dokazi cej razširila in to v kratkem. Do- Kot izjavljajo državni pregle-bro onemu, ki more danes plača-, Novaki knjig so prišli na sled ti dolgove, ker si bo s tem pri- novim dokazom glede tatvine hranil precej denarja. davčnega denarja v okrajni bla- 53 aretiranih eajnL D , , Tekom zadnjih 24 ur je polici- Bolna na domu ja v Clevelandu aretirala niči Mrs. Frances čos, 3877 Lake-maiVj kot 53 avtomobilistov radi side Ave. se nahaja ze več tednov kršenja avto postav. I bolna na svojem domu. ni pridobiti še druge nove naročnike. -o- Pijana igralka mora za 10 let v zapore Los Angeles, 19. oktobra. Miss Thelma Ally, 24 let stara filmr ska igralka, je bila obsojena v ječo od enega do 10 let, ker je z avtomobilom ubila nekega Wm. Redmonda. Igralka je bila pijana, ko je vozila avtomobil. -o- Zopet na domu Po desetih tednih se je zopet vrnila na svoj dom iz bolnice Anica, hčerka dobro poznane družine Stanovnik na 6706 Bliss Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo. Popravek V zahvali za ranjkim Antonom Bobnar je bilo izpuščeno ime Mr. in Mrs. Frank Germ ki sta poslala lep venec. Dealer in News, ki so postavili policijskega inšpektorja McMa-stra za kandidata za urad šerifa, sedaj beračijo pri ljudeh za prostovoljne prispevke za volivno kampanjo McMastra. Omenjeni časopisi delajo milijone dolarjev dobička na leto, in namesto da bi sami financirali vsiljenega kandidata, beračijo pri ljudeh za denar! Najprvo se torej vsili kandidata, potem morajo pa ljudje še plačevati za vsiljenca! Kot znano je policijski inšpektor McMaster oni, ki je neusmiljeno tekom prohibicijskih časov vdiral v privatna stanovanja državljanov, sekal s sekirami pohištvo in rušil hiše, kjerkoli je slutil kapljo opojne pijače. In tega nasilneža vam hočejo vsiliti za šerifa! Moški prvi Iz Chicage se poroča, da so na tamojšnji državni univerzi odredili posebno preskušnjo med moškimi in ženskami prvoletni-ki univerze. Vseh deset prvih nagrad so odnesli moški. Dekleta so ostala daleč zadaj. Presneti vampi! Iz oglasa Mr. Ludwig Gustin-čiča, ki ima mesnico na 6128 Glass Ave., so bili včeraj izpuščeni — vampi. Mr. Gustinčič ima prav sveže vampe samo po| y bolnici, kamor se je iskajoč zdravja. "Dutch" je bi! Živilski trT sin pionirske slovenske družine j lz Californije so dospeli prvi John Princ, ki stanuje na 1007 letošnji sezonski špargeljni. E. 63rd St. Tu je ranjki stano- Prodajajo se na tržnici po $5.2 5 val s svojimi starši. Odkar je; za dva ducata ovojev po dva fun-naš Dutch se vrnil od armade f,a vsak. Enajst železniških voz ni bil nikdar več dobrega zdrav-1 solate je včeraj dospelo v mesto, ja. Služil je kot lojalen ameriški ; Na trgu so že tudi kumare iz sin v ameriški armadi skozi 18 rastlinjakov. Prodajajo se po mesecev v svetovni vojni. Videl j 90c za ducat. Paradižniki iz je fronto in prestal vse gorje j rastlinjakov prinesejo 90c za tam. Okoli osem let je bil usluž-j osem funtov. 16 železniških voz ben pri John J. Grdina Hard-1 r aznega sadja je tudi včeraj do-ware trgovini. Samo par dni j spelo v mesto, nazaj so ga odpeljali v bolnico, v . ko je čutil, da ne more več zma-i Pozor> podružnica Št. 14 govati bolečin v želodcu. Bolezni i Nazna».'a 8e članicam podruž-je podlegel včeraj, previden s sv. i nice št. 14, Slovenske ženske zakramenti za umirajoče. Ranjki zapušča očeta in mater, bra- Zveze, da se v nedeljo, 21. oktobra, korporativno udeležimo) blagoslovljenja dru-bandera dr. Presv. Imena. Zbiramo se na vogalu Bliss Rd. in Miller Ave. ob 2. ta Johna, ki je pomožni državni javnosti pravdnik v Clevelandu, sestri; !tvenega. Mimmie in Sophie. Star je bil; 38 let, poznan tisočerim v Clevelandu kot miren, značajen mla-iuri Poldne. Ob treh se prične denič, pripravljen povsod poma-i sIavnost v cerkvi sv" Kristine. ?ati, kjer je le mogel. Pogreb se/Pndite vse »a to slavnost. — vrši v pondeljek zjutraj ob 9. | ^ asa tajnica! j uri v cerkev sv. Vida pod vod-i stvom A. Grdina in Sinovi po-j y jgrebnega zavoda. Naš ljubi j 7:3o Balincarji soboto, 20. oktobra, ob zvečer se vrši seja balin- "Dutch," naj ti bo mirna ameri- carskih klubov iz St. Clair Ave., ška žemljica! Zgubili smo v te-j West Park, Holmes in Prince bi prijatelja, katerega bomo j Ave. Člani vseh teh klubov'so težko, zelo težko pogrešali. prijazno vabljeni, da se goto- Prodajni davek v° udeleži-i°- Shod se vrši v 8 centov funt, kar je najnižja: Vse kaže, da bo država Ohio Slovenski delavski dvorani na cena v mestu. Rojaka priporoča-i prisiljena vpeljati prodajni da-|Prince Ave- mo! vek, kajti državne finance, zla- j . Radio govor Zastopnik za Warren I sti pa šolski fondi so popolnoma i Na slovenskem radio progra-Za Davey-Donahey kampanjo izčrpani. Tudi ni več toliko na- mu bo govoril v nedeljo Mr. A v okolici Warren, Ohio, Niles in sprotovanja proti prodajnemu Girard, Ohio, je slovenski za-, davku kot prvotno. Prodajni da-1 Martin Daveya za governerja in stopnik dobro poznani naš ro- vek, računan na 3%, bi prinesel Vic Donaheya za senatorja drža-jak Mr. John Petrich v Warren, državi $40,000/000 letno. 0hl° Poziv državljanom Wm. Green, predsednik American Federation of Labor, je razposlal na vse državljane dr- All- izvolitve Na operaciji Operaciji na slepiču se je podvrgla Miss Emily Turk, stanujoča na 1098 E. 66th St. Nahaja se v Lakeside bolnici. Prijateljice jo lahko obiščejo, želimo ji skorajšnjega okrevanja! * Boljševiške sodnije so obso-lmeon D. Fessa, kot enega naj-dile včeraj tri moške v smrt radi | bolj reakcijonarnih nasprotni-vohunstva. ve Ohio. Slovenski, radio program se bo začel oddajti ob 3:30 popoldne na WJAY radio postaji. Odprtija pošte zave Ohio apel, v katerem nujno S pondeljkom, 22. oktobra, bo prosi državljane v Ohio, da po-1 glavna pošta v Clevelandu zače-j razijo pri prihodnjih volitvah j la poslovati že v novem poslop-j republikanskega senatorja Si- jU. Urad za državljanstv o ostane še vedno v starem poštnem poslopju, toda preselil' se bo iz 5. v 4. nadstropje. 1 kov organiziranega delavstva. z. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohid Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, P° Pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l^to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente U. SUBSCRIPTIOIN RATES: S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year 17. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 247, Sat., Oct. 20, 1934 Da ne pozabimo Brez vsakega vprašanja je, da je predsednik Roosevelt povzročil celo revolucijo v industrijskem, političnem in socialnem življenju Amerike. Starokopitneži kot so bili Harding, Coolidge, Hoover so pripustili toliko svobode in izkoriščanja privilegiranim interesom, da so si slednji nabrali toliko zakladov za sebe, da je končno propadel ameriški narod, bil pognan v revščino, ker je v rokah nekaj tisoč oseb ostalo vse premoženje ostale Amerike. Punt ameriškega naroda proti reakcijonarcem se je pokazal pri izvolitvi Franklin D. Roosevelta. Ko je prišel v urad, je našel strahovite razmere, potlačen narod, razbito industrijo, par tisoč oseb z neštetimi milijoni, 120,000,000 ameriškega naroda pa v depresiji in paniki. To so bili časi Hardinga, Coolidga in Hooverja. Nihče nikdar ni v dnevih njih gospodstva vprašal za stanje malega trgovca, za srednji stan, še manj pa za ameriškega delavca, za njegovo organizacijo, za njegove interese. Harding, Coolidge in Hover, vsi skupaj so bili naziranja, da če se bogatinu godi dobro, se tudi siromaku. S to teorijo so temeljito propadli in preustili novo izvoljenemu predsedniku kaotično zapuščino, kakoršnje še ni dobil ameriški narod od postanka svoje zgodovine. Ena izmed priznanih resnic je na tem svetu, da se dogodki ne pripetijo sami od sebe, pač pa so povzročeni. Enako je tudi s katastrofalno depresijo, ki je zadela ameriški narod. Depresija ni prišla sama od sebe. To silno gospodarsko krizo so povzročili gotovi krogi. Depresijo so povzročili blazni, požrešni motivi nekaterih mož, ki so skušali postajati od leta do leta bogatejši, dočim je v istem času narod padal v revščino. Depresijo je povzročilo koncentrirano bogastvo. Najhitrejša in najbolj uspešna pot k bogastvu je potom monopola, zlasti kadar se gre za monopol življenskih potrebščin. In največji monopol, ki ga je kdaj imelo koncentrirano bogastvo, največja življenska potrebščina je — denar — zlato! In ker denarja ni bilo nikdar dovolj za vse ljudi, ker je zlato bolj redko, je bil denar od Krezovih časov sem monopol maloštevilnih. Toda v vseh zapiskih zgodovine ne moremo dobiti tako strašnega denarnega monopola, kot se je ustvaril tekom administracij Hardinga, Coolidga in Hooverja. Peščica nenasitnih magnatov, kot so Morgan in Mellon je s pomočjo par manjših oderuhov tako koncentrirala vse denarno bogastvo v svojih rokah, da je bil končno skoro sleherni Amerikanec v denarnem oziru popolnoma odvisen od njih. Tekom takozvanih prosperitetnih časov, ko je imel sleherni nekaj denarja, so omenjeni magnati tako uredili denarni trg, da je zlato kar lilo noč in dan v njih skladišča, iz vseh držav, in iz vseh mest in vasi. Temu so rekli, da vlada pod predsedniki Harding, Coolidge in Hoover prosperiteta. Dokazovali so ljudem, da le republikanska stranka je zmožna ustvariti dobre čase. In ljudje so verjeli. Kljub silnim političnim škandalom kot Teapot Dome in enaki javni ropi državnega denarja, vse to ni premotilo ameriškega naroda, da ne bi zaporedoma od leta 191$ glasoval za stranko, ki je bila od nekdaj v zvezi z vsem, kar je nasrotnega delavstvu, kar je v korist velekapi-talu. T trda tekom let je ta ogromna kombinacija bogastva in moči se tako prenapela, tako prevzela, da je začelo grmeti, treskati v lastnih vrstah modernega finančnega Babilona. Velekapital je mislil, da ima narod za vselej pod seboj, kajti kdor se prevzame, postane napuhnjen in ne more več jasno in pravilno misliti. Od napuha do padca je zelo kratka steza. Izvolitev predsednika Roosevelta je bil strašen udarec finančnim izkoriščevalcem ameriškega naroda. Tak udarec, da je vzelo osemnajst mesecev, predno so Wall Street magnati vsaj deJoma prišli k sapi. Opazili so, da se okoli njih ustvArja novo ozračje, da prihaja povprečni Amerikanec na površje, da se narod pričenja zavedati svoje lastne moči. In ker se prevzetnež nikdar ne izpametuje, so korporacijski magnati začeli polagoma, toda vztrjano delovati proti Roose-veltu. Da se pa ne pozabi v nebo vpijočih krivic tekom zadnjih dvanajst let pred prihodom Roosevelta, je potrebno, da se osvetli razmere, ki so prevladovale v letih Hardinga, Coolidga in Hooverja. Slovenija v nevarnosti Londonsko časopisje izza umora kralja Aleksandra odkrito napoveduje vojrto med Italijo in Jugoslavijo. Poleg tega pa napoveduje isto časopisje tudi možnost civilne vojne, ki naj bi izbruhnila, čim bo ubiti kralj pokopan. Perfidni zasnutek atentata vzbuja v nas slutnjo, da je bil resnični njegov namen: podžig civilne vojne v Jugoslaviji, a tudi posredno, če ne neposredno, i podžig vojne med Jugoslavijo j in Italijo. S kako perfidnostjo | je bil atentat zasnovan, priča dejstvo, da so bili atentator in njegovi tovariši opremljeni s j češkoslovaškimi potnimi listi.. Prosim vas, Cehoslovaška je največja prijateljica, pa ne samo to, pač ,pa posestrima Jugo-lavije. / Kralj Aleksander je bil umorjen na francoskih tleh | in znano je vsem, da je vladalo med Francijo in Jugoslavijo pri- jateljstvo, katero so narekovali obojestranski interesi. Poleg tega nam očito dokazuje, da je imel biti umor Aleksandra mina, ki bo sprožila civilno vojno v Jugoslaviji, že dejstvo, da so takoj prvi trenutek naznanili svetu, da je kralja Aleksandra umoril Hrvat in da se je to vest smatralo za oficijelno, čeprav je policija zatrjevala, da ni še ničesar ugotovila o atentatorjevi identiteti. Da je bil ves atentat zasnovan po tujcu, ki du-ševnosti našega naroda ne pozna, nam dokazuje dejstvo, da je naš troimeni jugoslovanski narod sprejel umor kralja Aleksandra kot nekaj, kar si ni nikdar želel. Odstranjevanje političnih nasprotnikov potom umora ni naš običaj, izraz brutalnosti napram umorjeneu ali mrliču pa je sploh nasproten naši duševnosti. Takih navad se poslužuje Mussolini,v prosim vas, spomnite se le umora Matteo-tija in neštetih drugih italijanskih trpinov ter svojih rodnih bratov v Primorju. In mislim, da ni potreba, da pokažem s prstom na onega, ki je ščuval na umor Aleksandra, ki je podpiral in vodil vse one, ki so si že-| leli potom umora Aleksandra j uničenje Jugoslavije. | Kake možnosti so ti inozemski elementi pričakovali od umora Aleksandra? Gotovo je, da se Mussolinijeve aspiracije po teritorijalni ekspanziji niso še končale. Gotovo je, da Mussolini, ako hoče izvesti vsaj deloma program, ki ga je naložil sam sebi, potrebuje razširitve italijanskih mej, kajti zemlje v Italiji čedalje bolj primanjkuje, primanjkuje pa tudi čedalje bolj dohodkov za nenasitno državno blagajno. Na kako kolo-nijalno ekspanzijo Mussolini me more računati, kajti pri tem bi neposredno dirnil v delokrog Anglije-in Francije, poleg tega pa mu je Tripolitanska jasen dokaz in žalosten primer, da Italija ni v stanu'tršpešno kolonizirati katerekoli pokrajine. Tu se niti ne'more. zanašati na svojo armado. Kje naj išče tedaj razširitve svojih meja? Po i 'slavnem" udejstvovanju Italije v času vojne, je Italija dobila nekaj bivših avstrijskih dežel. Uredba teh in civilizacija iter njih napredek je bil tak, da ; se upravičeno cede Mussoliniju I sline po še nadaljnih porcijah i teh dežel. Čemu so se bile o priliki zadnjega puča v Italiji j pripravile italijanske čete po iz-i rečnem Mussolinijevem nalogu i skoro izključno le na koroški meji? Čemu Mussolini in Ita-! lija v splošno s tako vnemo in (ako temeljito oborožuje baš jugoslovansko mejo? Vsakdo mora priznati, da tehnično italijanska armada nadkriljuje jugoslovansko. Italijanska armada razpolaga z ogromnim številom topništva, zrakoplovstva, njena mornarica izgleda napram jugoslovanski kakor orjak proti palčku. S kakovostnega stališča pa dobimo pri jugoslovanski armadi ves drug vtis. Primer si lahko ustvarite sami, ako pomislite, da ni prodrla italijanska milijonska armada v prvih treh letih vojne niti za par kilometrov, a je doživela v četrtem poraz, ki je zanesel čete centralnih držav daleč v njeno ozemlje. Italijanska "zmaga" pri Vittoriu Venetu pa je bila zmaga, ki jo je prineslo Italiji razculo avstrijske armade in so jo dosegli Italijani brez strela. Celo potem so prišli v naše kraje edino s pomočjo belih zastavic. In vprašanje je še vedno, kaj bi bilo nastalo, če bi se peščica organiziranih čet postavila ob Soči? Ali bi bila Italija sploh kdaj zasedla Julijsko Krajino? Povsem drug pojav najdemo I v italijanskih pučih, kakor je bila na primer D'Annitnzijeva i zasedba Reke. To lahko imenujemo pustolovščino eksaltira-nega prenapeteža, čigar prena-! petost meji na norost. Moramo pu priznati italijanski politiki, 'da je prvovrstna v sklepanju raznih intrig, katerih namen je poslati druge v žerjavico po kostanj. O kaki doslednosti in značajnosti v taki politiki pa ne moremo govoriti, kajti jasen dokaz na m je že vstop Italije v svetovno vojno, dočim je bila ves čas že leta in leta zaveznica Nemčije in Avstrije. Gotovo je danes, da se jugo-slovanski_ prekucuhi in nezado-vol.jneži zatekajo v Italijo po pomoč. Ze koj ob postanku Jugoslavije je bila znana zarota Frankovcev, bivših Madžaronov. Ti so bili v tesni zvezi z italijanskimi elementi. Znana je tudi zarota pred dvemi leti. Še bolj značilno pa je, da se nahaja še zdaj veliko število jugoslovanskih prekucuhov na italijanskih tleh. Tudi je znano dejstvo, da so atentatorji kakor tudi vsa njih organizacija dobro preskrbljeni z denarjem. — Nihče izmed jugoslovanskih prekucuhov - ubežnikov ni tako bogat, ^la bi lahko riskiral v tako riskantne svrhe ogromne vsote, ki so za tako organizacijo potrebne. Od kje torej prihaja denar ? Ako vse to premislimo, moramo na vsak način priti do zaključka, da je za umorom Aleksandra stal nekdo, ki je imel neposredni interes na tem, da Jugoslavija propade. Kdo naj bi ta bil? Ali vemo, kdo je največji sovražnik Jugoslavije? Vemo in se zavedamo. Po le površnem presojanju položaja moramo že priti do zaključka, da je Italija v slučaju najmanjših neredov v Jugoslaviji pripravljena pod pretvezo zaščite interesov svojih podanikov in pod pretvezo "angel j a miru," zasesti takoj Dalmacijo in Slovenijo, medtem ko bi nje zaveznica, na čije tleh je bil atentat organiziran in zasnovan, Ogrska, nemudoma zasedla Hrvaško, Slavonijo in Banat. Taka zasedba pa bi pomenila takojšen j konec Jugoslavije, .kajti videli smo izza zadnje svetovne vojne, da kai' Mussolini enkrat zasede, to tudi obdrži. Slovenija, naša domovina, je v nevarnosti! V nevarnosti je naša mlada država Jugoslavija! Inozemsko javno mnenje nam ni naklonjeno. To lahko sklepamo iz pisanja nekaterega ameriškega časopisja, kakor na l primer clevelandskega Pressa. Da nam je to mnenje še bolj nenaklonjeno, skrbe naši lastni sinovi, ki svojo lastno domovino blatijo, prikazujejo svoj lasten narod kot narod neodgovornih elementov, čijih civilizacija skoro ni napredovala nad civilizacijo primitivnih narodov. Ali hočemo pustiti, da naša mlada država, naš ideal dolgih stoletij, pade kot žrtev tujca zemlje lačnega? Odgovor more in mora biti samo eden: to se ne sme nikdar zgoditi! Strnimo se, uprimo se rame ob ramenu, organizirajmo se, storimo vse, kar je v naših močeh, da se v teh dneh, ki so morebiti za nas bolj važni, kakor katerikoli dan naše zgodovine, da preprečimo, da bi zadrgnila grlo naše prostosti roka, ki je po naši zemlji že iztegnjena! Ne sramuj-mo se samih sebe, ne bojmo se zasmeha tega in onega, ki morebiti ne čuti tako, kakor čutimo mi: Stopimo vsi na plan, iz-kažimo svoja čuvsva in svoje občutke, pokažimo, da se zavedamo nevarnosti, ki preti naši domovini! Pokažimo, da se sicer delimo v razne fakcije, mišljenja in prepričanja, da pa smo, kadar gre za skupen dobrobit in blagor domovine, trdni, neomajni in edini! Rojaki! V nedeljo, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne, se bo vršil v Knausovi dvorani na St. Clair in 62. ulici žalni shod po pokojnem kralju Aleksandru. — Naj je bilo vaše mnenje o tem že kakršnokoli, a če se zavedate, kakšno izgubo je Jugoslavija utrpela z njegovo smrtjo, udeležite se tega shoda! Naj bo ta shod obenem izraz naših čuvstev, našega sožalja z domovino, v kateri so se sedaj strnili vsi elementi, da preprečijo namene onih, ki so atentat organizirali, ščuvali, podpirali in zasnovali. Ker se vrši na isti dan več prireditev, opozarjamo na to, da bo shod čim krajši, tako da teh ne bomo motili. Vstopnine na shod ni nobene in bo vsakomur, ki se bo shoda udeležil, omogočeno, da pride pravočasno kamor je za nedeljo popoldne ali zvečer namenil. Prosimo tedaj rojake, da se shoda v čim-večjem številu udeleže! Skupina Jugoslovanov. gala vso italijansko mejo in s tem bi postalo mesto ena sama velika vojašnica in središče izvajanja največjega terorja. — Ljubljansko barje, kar je dostopnega, bi služilo vojaškim vežbam, kar ni dostopnega, pa grobovom ustreljenih mučeni-kov. "Adrija" igra ji ler lo : aso m š Zdramimo se k jugoslovanski zavesti! Vse svetovno časopisje piše o žalostni tragediji, ki se je po zlobni roki in po naročilu kr-voželjnih Jzrodkov završila v Marseillesu na Francoskem. Za nas Jugoslovane je s smrtjo kra- Kaj pa mi Slovenci lahko pri čakujemo, če bi se zgodilo ono zlo, ki nam ga žele Italijani ser. virati na ruševinah Jugoslavije? Dobi;o se spominjamo, kako je neki odličen londonski list Ija Aleksandra zadan udarec, j pred časom prinesel razmejitev, glede katerega je težko prero-jki je bila zasnovana v tajni po-kovati, kakšne posledice- nam i godbi med Italijo in Madjar- utegne prinesti. Madžari hrepene Po Banatu in Bački, žitnici •Jugoslavije. Pa ni jim samo to dovolj, ampak hočejo imeti tudi prost izhod na morje in sicer v smeri proti Reki. Umevno je, da koridor, ki naj bi vezal Madžarsko z Reko, katero so v stari Avstriji smatrali za svojo luko, bi tudi moral biti stra-tegično dobro zavarovan, to se pravi, da bo koridor širok pas ozemlja iz sedanje Madžarske pa sko. Slovenija bi imela po tem zemljevidu pripadati Italiji, s čemer bi krilo zaledje v trgovini s tržaško luko v poslugo izvoza na Jadran iz sedanje nemške Avstrije. V strategičnem ožini pa bi tvorilo zaledje jadranski obali pred eventuelnim napadom velike Nemčije. Važno za nas je, kaj bi bi bilo s Slovenijo. Bilo bi tako, kot se danes godi našim ljudem pod Italijo. Brezpravnost, streli v hr- do Jadranskega morja. Hrvat- bet, podzemski zapori, ricinovo ska bi bila presekana slično ka-jolje, puškina kopita, požigi na- kor je sedaj Slovenija, katere je del pod Jugoslavijo, del pa pod Italijo. Divna Dalmacija bi postala italijanska vojašnica, ki bi uničila .vso jadransko plovbo jugoslovanskega izvoza v korist obmorskih pristanišč sedanje ših domov in druga rimska lek-cijska sredstva, katerim so izpostavljeni naši ubogi rojaki pod peto tirana. Lepa Gorenjska bi postala s svojim lepim gorovjem in turistiko ena sama podminirana trdnjava, katero bi Italije. V najboljšem slučaju lahko v slučaju vojne s sose-l>i ostal pod hrvatsko upravo {dom pognali v razvaline. Njena Zagreb z okolico, z enim ali pol- j polja bi okupiralo italijansko drugim milijonom prebivalcev. Okrog in okrog bi bil obkrožen armadno poveljstvo za vo, letališča in ubogi Gorenjec naj italijanskim in madžarskim j bi se živel od jutranje rope. carinskim zidom, ki bi, Hrvate j Lepi gozdovi v nekaj letih izrinil iz njihove zamišljene "človečanske republike." Voditelji bi postali mad-žaroni ali pa italijanolili, ubogi narod bi pa ginil v bedi in pomanjkanju, pritisnjen ob steno, italijanskih in madžarskih ba- j jonetov, bi se izpremenili v goličavo in strme, gole pečine naj nasitijo laške želodce po milosti italijanskih pritepencev, ki bi jim nalagali breme vrh bremena, p0 geslu: plačaj in molči! Naša Ljubljana bi postala smodnišnica, katera naj bi zala- Dolenjska bi se izpremenila v dolino tuge in gorja, stisnjena med dvoje mej in dvoje močnih carinskih zidov. Hraniti bi morala vse vojaštvo in civilno prebivalstvo v sedanji Sloveniji in plačevati ogromne davke, katerih ne bi mogla več kot par let zmagovati. Prišli bi italijanski pritepenci in za mali denar davkov pokupili njih posestva in jih izrinili s trdnih domačij v svet in pregnanstvo. Trgovino in obrt bi jim Italijani po zgledu v Julijski Benečiji (sedaj zasedenem ozemlju) odvzeli po zato prirejenih državnih zakonih in jim pustili edine pravice katere bi se milo smele imenovati pokorne suženjske dajatve. Vinorodni kraji bi postali brezpomembni, ker priznano je, da so italijanska vina boljša in cenejša kot so naša in niti misliti ni, da bi vinogradništvo moglo nuditi življenje ljudem, ki bi se s tem poslom ukvarjali. Nočem posegati v predvojno in sedanje srbsko ozemlje. Povedati pa hočem le toliko, da če bi bili tako sebični nego so nekateri Slovenci in Hrvatje, bi oni prav lahko in celo v lepem miru in S protekcijo velesil dobro izhajali, da bi jim bilo potreba radi zunanjega prestiža vzdrževati stotnijo vojakov. Ni jo danes in ni jo bilo po vojni evropske sile, ki bi jim odrekala pravice do Jadranskega morja, Bosne in Hercegovine in morebitne Dalmacije, v katerem delu žive Srbi. Če bi bili oni ozkosrčni in da ne bi gledali na krvno bratstvo Hrvatov in Slovencev in bi se zadovoljili na svojem teritoriju, kjer žive, ne bi jim bilo strahu pred državno eksistence in ne strahu pred grozečo vojno. Da pa je bil ravno kralj Aleksander tisti človek in tista vez med nami, ni prazno tolmačenje, ampak neizpodbit fakt, katerega priznava danes cel svet in vsak človek, kateri je sledil dogodkom v naši domovini. Mi Slovenci mu imamo biti za marsikaj hvaležni, če že mu nočemo biti kot kralju, pa mu moramo kot človeku državniku, ki je doprinesel vse, da nas bo držal skupaj pred grozečo nevarnostjo, ki je vedno pretila od jug&, da nas podjarmi. Nič ni preveč rečeno, če hočemo resnico priznati, da če ne bi bilo njega, bi po naši ostali Sloveniji že davno zapovedoval italijanski karabinjer in pustošili naše mile kraje črnosrajčniki in na Ljubljanskem gradu bi stale dnevno zaposlene vislice, kjer bi darovali naši bratje narodno prepričanje. Pridimo v nedeljo popoldne v Knausovo dvorano k žalnemu shodu in obenem protestnemu shodu proti Italijanom, ki. hočejo uropati našo zemljo, jo zasužnjiti, da protestiramo in si v bratstvu obljubimo pravo ju-goslovanstvo, v katerem se hočemo vsaj moralno boriti za pravice naših bratov v mili domovini. Pričetek shoda ob 2. uri popoldne. Joško Penko. Euclid, O.—Čas polagoma prihaja in društvo Adrija se prav pridno pripravlja v tem času za lepo igro "Krišpin in Fridolin." Ker je igra pona smeha, se boste prav gotovo pohvalili ž njo in se jskej zadovoljili. Vloge so v dobrih po r rokah in igralci se bodo pa tudi dike potrudili, da vam ustrežejo. Kar fih se tiče vstopnine, tudi ni preveč lelo visoka, samo 35c. Izvrstna god- >em. ba bo na razpoago. Fantje od je j "Adrije" vam bodo tudi dobro in Uen točno postregli za baro s pijačo, 'tov kuharice pa z drugimi dobrota- nno mi v kuhinji. ie££ Tako torej, vidite, da vam ne ffr bo žal, ako se odzovete našemu p povabilu in pridete ter tudi pri- |ug0 peljete svoje prfiatelje seboj. etn Vse to se bo vršilo v nedeljo 21. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na veselo svidenje vam kliče Tončka Kuhar. -o- V NANZNANILO ČLANOM onu >lati :ako »olji Jicei |oC ozei ik0 Vsem članom društva Najsv. 'am Imena fara sv. Kristine se tem pno potom sporoča, da bo imelo dru- >riv štvo v nedeljo 21. oktobra redko ' T( slavnost blagoslovljenja društve- jrer nega bandera ter bi radi ta dan Irže obhajali kar najbolj slovesno. >iča Zato tem potoni poživljam VSE |e i: člane, da se udeležite skupnega li z; -v. obhajila pri prvi sv. masi ob jant 3:45 zjutraj, katera se bo brala lom za vse žive in mrtve člane dru- p s stva. Zbirali se bomo ob 6:30 n s zjutraj v dvorani. Tem potom Pju; kabimo tudi druge zavedne kato- asa] liške može-farane, da se udeleže, saj je društvo Najsv. Imena Ni; vendar namenjeno, da skrbi za t1 a versko življenje v fari. Rži Nadalje so prošeni vsi člani,;,111 da se zbero vsaj ob 1:30 popoldne na določenem mestu, da se ako iter ■ta k pokažemo pri paradi prav vsi pred blagoslovljenjem, ki se vr- P ši ob treh. Ravno tako se udele-' a r žitetudi zvečer pri nadaljevanju slavnosti. >°( Dragi člani! Ta dan 21. oktobra se udeležite vsi. Pripeljite L'^' tudi sosede, prijatelje in znance Lj. ter s tem pokažite, da smo za- *ov ;o.ia 'alk vedni katoličani in da smo lo r vsikdar pripravljeni delovati za L^ ač fcm anc dobrobit fare. Kličem vam: na i, svidenje! Frank A. Hochevar ,tajnik -o- NAZNANILO me pri __a i članice podružnice št. 32 SžZ opozarjam, da pridete v nedeljo POo popoldne z znaki. Pridite vse na Ni zbirališče, da se udeležimo kor-porativno proslave društva( Najsv. Imena. Tista, ki nirrta r^ znaka, ga lahko dobi tam. Predsednica- hp če verjamete, al' pa ne . Bog ve, če bo šel ali če je Mussolini na pogreb jugoslovanskega kralja Aleksandra? Naj brže ni šel, ampak če bi le šel lat a ■ ilač eh "vol šel 'Os ter ri slo AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20TH, 1934 Jugoslovanom iri-•av Jugoslovanski kralj Aleksan |er I., je ubit! ... Tako je za jflo zadnpi teden od ust do ust, n." ste asopisje pa je pisalo na dolgo n široko o umoru jugoslovan-se' kega kralja ter prinašalo dnev-rih jio razne njegove slike, kot tudi udi dike njegove družine ter njego-Car več od-od > in ičo, ih prednikov in slike raznih elov Jugoslavije. O malokate-em predstavniku kake države e je toliko pisalo kakor baš o ijem. Pisanje raznih tujih li-tov je bilo seveda različno in ta- pnogi so omalovaževali pokojnega kralja, to pred vsem za to, «r je bil Jugoslovan, ker je il vladar nekdaj zasužnjenega ugoslovanskega naroda. Pri em so marsikateri v nelepem °nu pisali čez ta narod ter ga >latili. Pa koncem konca je že jyfa &ko: German je German in nič 'oljši Roman. Vsak od teh ima e slabo besedo o Slovanu, in icer zato, ker je Slovan, ki naj 0 Germanu ali Romanu le podmen tlačan. To je zgodovin-ko dejstvo, zato naj se po Slo-ai>u udari, kjer more, četudi "'logokrat, da, največkrat, po rivici. Toda koncem konca, če prav tve- >i"emislinio, jim ni zamere. Oni dan Irze, sebe povzdigujejo, nas pa sno. )icajo, pa dele, ker nas hočejo "Meti za sužnje. Torej njim zamere, a zamera je nam Slo-anom, zlasti nam Jugoslova-oni> ker se jim pustimo. In e sama to: sami sebe klestimo ne mu 3ri-)Oj. 21. ;ve- lar. M j sv. tem ;l-U- dko rSE ega : ob -ala Iru-■ :30 n sami tom ato- . svojo lastno skledo {jujemo. Listi so mnogokaj isali, vendar so koncem konca eže, ali priznanje jugoslovanskemu ena Mju, da je bil junak, diplomat za t1 velik Jugoslovan. Vse to lznajo, a tega nočemo prizna- ani, pol- i se vsi vedenju kto- mi> ki smo njegove krvi. In naši "slavni možje," naš terat grdo pljuje na mrtve-a ^1'alja, brca moža, ki je svo-3 armado častno vodil od z*ia-e do zmage, za svobodo svoje-a Naroda, ko se je bojeval ra-0 ob rami s svojimi junaškimi °Jaki, kar dokazujejo bojišča jite^- anske in svetovne vojne. incej.^8ovi največji nasprotniki so za-f0v-Vse Priznanje njemu in nje-smo^ 1 arriladi. Tujci, sovražniki i za ) ,.lazutlle'b česar njegovi krvni na k! Je ne morejo, pa pljujejo. c star slovanski greh! Cul m> da ko je ruski car Alek-,"ider II., osvobodil ruskega ,nieta tlačanstva, da st| neka-11 kmetje godrnjali in rekli, ® to vendar ni prav in da bi 3žZ 1,0 bolje, da so še graščaki go-eljo 'odafji nad njimi. Našli so se ; na ljudje, ko je bila v nekda-tor'r Avstriji odpravljena tlaka stva l)0dložnost graščakom, so ne- nik. ima ica- atei'i slovenski a to očanci trdili, ni prav, itd. Nezaslišno, vesnično! lač, eh Kdor je rojen v aiistvu in suženjstvu, izmed ttialokateri razume pravo v°boflo. In smei0 trdim, da rn°gi Jugoslovani niso prav ra-šel i meli pokojnega kralja. Predan- f 0steniu narodu ni zameriti, lle ve in ne razume "viso-šel. ')0'itike," a zamera gre ti-il vki hočejo biti nekaki vo-šo-(. elji. zvezde vodnice; tem je avli j, ker narod vedoma in jev- zavajajo, ga blatijo pred šte-' 511 končno še pljujejo nanj. Ne van naj ne bo gospolar, on naj bo še nadalje suženj! Ne zagovarjam Aleksandra, a srce me boli, ko se zmislim na zgodovino Slovanov, ko vidim, koliko napak so že naredili ti ubogi Jugoslovani radi svojih razprtij, in so po svoji lastni krivdi bili sužnji Germanov, Romanov ter celo žoltih Mongolov. Po dolgih stoletjih težkih preizkušenj jih je šele začela sreča-vati pamet, zlasti Cehe in Poljake. Tudi v Jugoslaviji je lepo kazalo in prepričan sem, da je imel Aleksander res plemenite namene, da dvigne nekdaj zaničevane, teptane Jugoslovane v vrsto velikih narodov. Zato ga je silna škoda, škoda tem bolj, ker mu bo težko najti takega naslednika, ki bi bil tako zmožen državnik in vojak kakor je bil on. Pred njim je imel res-pekt i sam širokoustni Mussolini. Vpliv Aleksandra je vedno bolj rasel, in to je bilo dobro za Jugoslovane, zakaj v Aleksandru se je pretakala prava jugoslovanska kri. On je razumel svoj položaj, zato ga je škoda. V A. D. sem čital, da bo v "edeljo 21. oktobra žalni shod za pokojnim kraljem. Clankar pravi: "Kaj naj storimo Slovenci?" Bratje Srbi so pokaza-1.' že zadnjo nedeljo, kaj jim je bil on. Nisem bil tam, čital pa sem, da je bila stvar jako pomenljiva in ganljiva. — Na vprašanje: kaj pa Slovenci?, je moje mnenje, da bi morali tudi Slovenci napraviti svojo narodno dolžnost. Zakaj, tisti del Jugoslavije, ki je najbolj ogrožen od Italije, je baš oni del, kjer žive Slovenci, in če se ne bomo zdaj brigali za to, nam tudi potem ne bo koristilo nobeno protestiranje, če nas pogoltnejo Lahi. Cene pokažemo narodnega sožalja javno, potem ne zahte-vajmo od tistega dela Jugoslovanov, ki danes objokujejo mrt-\ega kralja, in to so predvsem Srbi, da bi nas branili! Pokažimo, da žalujemo ž njimi in oni nas bodo vedeli upoštevati takrat, ko bo treba braniti slovensko zemljo. Vernost za vernost, je dejal nekoč češko-slo-vaški konzul na narodni prireditvi Jugoslovanov, in to geslo upoštevajmo tudi mi, Slovenci. Ce pa tega ne storimo, nismo vredni biti Jugoslovani in če bo pričel padati po nas italijanski bič, potem molčimo. Jaz sem za to, da se odzove-mu pozivu na to žalno manifestacijo in se ne mislim skrivati za plot, ker mislim in čutim slovansko, ker se kot tak klanjam možu, ki je skušal storiti i-se za blagor Jugoslovanov. — Imel je dosti sovražnikov, pa kdo jih nima? Saj jih je imel celo On, večna Resnica, ki so ga zato pribili na križ, ker je hotel le ljudem dobro! Kdor misli in čuti slovansko ter se zaveda, da je Jugoslovan, naj pride na to žalno zborovanje, ki je v spomin borcu jugoslovanskega ujedinjenja, borcu, ki je storil vse, da dvigne jugoslovanski narod do časti, moči in slave! Jože Grdina. -—o- Korak naprej! zagovarjam Aleksandra, Rodovih pokojnega ne, zakaj ica.'iiyJVina »ama bo pokazala ;ta) £Hrsikaj. kar nam ni znano. ie je j n°. Pa je gotovo, da ga bo zgo-jvo-LVma uvrstila med velike mo-[ ' od svoje strani povem sem videl precej dežel in s'užil vojake v Avstriji ho;« ko je bil mir, pa priznati ani, da je bilo pri jugoslo-ajlskem vojaštvu v vseh ozirih 1Je kot v Avstriji. Kar pa se 0 drugih držav, ki sem jih nodil, Pa je bilo vsepovKGd viL. |)ornan.ikanju kot v Jugosla-. In gotovi ljudje bi mora-I vedet. tudi to, da se je državo Tlasč bojkotiralo od strani tJ. držav, ki so hotele, da ust-stvom nfad0V0lMv° Uud" h" de ^ /Se dYiKne "»"t. Ha 'žensko držav« z geslom: Slo- ši zno vabi splošno občinstvo, od blizu in daleč. Da se preveč dolgo ne zamudimo, kot je to običaj, bi želel, da smo vsi na prostoru nekoliko prej, ker točno ob dveh odkorakamo. Povorka se bo vršila takole: Po Miller Ave. do 200th St., potem do Arbor, Neuinan, do Ivan Ave. in nazaj na Bliss Rd. in v cerkev, kjer bo blagoslovitev in razvitje društvenega prapora. G. župnik, Rev. A. L. Bom-bach, le dobro se pripravite na ta dan, da bo šel Vaš govor vsem do srca in se bomo tega lepega dne še dolgo spominjali. Kar se tiče vabil zunanjih društev, se jih je odzvalo lepo število, tako da bo prav lepa povorka. Treba nam je sedaj samo še lepega vremena. Nadaljevanje programa se vrši v spodnji dvorani in je v najboljših rokah, pod vodstvom č. g. župnika. Nastopili bodo najboljši govorniki. Zadnjič sem pisal, da imamo izbran najboljši svatovski odbor, to so: kar po domače povedano, za botra in botrco so Drenikovi iz Noble, O. Tukaj dobimo lahko najboljše pivo. Potem prideta striček in tetka. čigavi so pa ti? Aha, ti so pa Pojetovi iz 185. ceste. Saj spadajo pod naše mesto in obratujejo izvrstno krojačni-co in čistilnico oblek. Potem pa pridejo Goriškovi, iz Noble, O. Kakor nalašč so Goriškov oče za starosto in so tudi član našega društva. Na njih lepem prostoru se vedno lahko veselo zabavamo. Oh, kaj bodo pa mama starosta povedali, Korenovi, ki jih kar takole Goriškovim prištevam. Mislim pa, da ne bodo hudi, saj vem, da sta si najboljša prijatelja, katerima želim še dolgo, dolgo življenje. Društvc. se iskreno zahvaljuje gori omenjenim in njih imena so vknjižena v arhiv ter ostanejo častni člani društva Najsvetejšega Imena. Imena tovarišev in tovaršic pa ne morem sedaj poročati, ker ne vem, koliko jih še zraven pristopi zadnji čas. Dekleta Marijine •družbe, mislim, so dobro pripravljena. Bolj težko je z mladeniči, ker pravijo, da ne razumejo stvari. Imeli so svoj oddelek društva Najsv. Imena, ki se je pa nekam zakopal. Najboljše je, da pristopijo k starejšim pod novi prapor, saj bo tako ali tako njihov v bodoče in našim poznejšim rodovom. Pozdrav vsem, ki čitajo ta list in še enkrat kličem: na svidenje v nedeljo popoldne! Za odbor: Anton Potokar. javno nastopil na odru. Na St. Clair ju imajo Slavčke, v Euclidu imajo škrjančke, pri nas pa čričke. Kaj pa je to čriček? me bo kdo vprašal, ki ni iz vinorodnih krajev doma. To je mala živali-ca, katera živi v vinogradih in poje le tedaj, ko grozdje zori. Ko je grozdje v vinogradu potrgano, ga nikdo več ne sliši. Ti naši črički bodo v nedeljo, dne 11. novembra, to je na Martinovo nedeljo, priredili lep koncert v dvorani SND na 80. cesti. Začetek bo ob 7:30 zvečer. Pa ne bo samo koncert, bo še veliko druge domače zabave. Nam Slovencem je Martinova nedelja znana po običajih, da ohranimo še za pozneje rodove. Kakor zaželjeno Ribničan čaka sv. Jurija, da gre s svojo suho robo po svetu, tako mi drugi zaželjeno čakamo Martinove nedelje, da proti oknu pogledamo, če je že čisto in da je resnično pravo vino. žal, da letos radi brezdelja bo marsikdo proti oknu le žalostno izdihnil: letos imam prazne sode! Upajmo, da bo prihodnje leto boljše. Na Martinovo nedeljo pa pojdimo vsi v dvorano na koncert naših čričkov. Vstopnina bo samo za pokritje stroškov. Naši otroci hočejo le razveseliti svoje starše, prijatelje in dobrotnike. Mladim pevcem in pevkam pa kličem: le vztrajno in dobro se učite in pridni bodite, pa vas bodo veseli vaši učitelji, vaši starši in vsa širša javnost. Mi, starejši, smo vam hvaležni in na vas ponosni. Upajmo, da iz ustanovljenih mladinskih zborov enkrat postanejo mogočni pevski zbori, kateri bodo z lepo slovensko pesmijo in krasnimi melodijami očarali marsikaterega poslušavca. Kjer je petje, tam je veselje. Veselje pa človeka takorekoč poživi, da bolj uda-no prenaša dnevno trpljenje in skrbi, katere imamo vsi. Pozdrav in na veselo svidinje na Martinov?) nedeljo! J. Resnik. Naprodaj Dve trgovini, hiša ima 17 sob, popolnoma opremljene sobe in zarentane. Dohodek je $1,680 na leto. Cena za prodajo je $8,000. Bančna prva vknjižba znižana na $6,500. Takoj $3,000 v gotovini. Radi bolezni se mora pro-uati. McKenna, 1383 E. 5t5h St., blizu St. Clair Ave. Tel. HEnder-son 5282. V najem se dajo štiri sobe, spodaj, z garažo ali brez. Vse nanovo papi-rano. Vprašajte na 15633 School Ave. (247) Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Krašovic NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 6206 St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) Euclid, O.—Odkar se je v na-fari sv. Kristine ustanovilo društvo Najsvetejšega Imena, je bilo od večine članstva zahtevano nabaviti si nekako zastavo ali bandero že od začetka. Ker je pa bila blagajna bolj mala, je seve čas tekel pri tem naprej m tako je tudi blagajna rasla, tedaj se je pa članstvo opogumilo, da se nekaj ukrene. Gotovo je, da so časi še jako slabi. Kar se tiče denarja, tega je vedno bolj malo, naj bo tukaj ali tam, toda kornjža velja, smo rekli in Pra" por smo naročili. Zato bi apeliral iia vsakega, ki so je vpisal ter hoče biti član društva, da gotovo pride v nedeljo popoldne ob eni uri na zbirališče, to je na ogal 222nd St., Bliss Rd. in Miller Ave. v Euclidu. Ravno tako odbor prija- Razno iz Newburga Cleveland (Newburg), O.—že čriček prepeva, k' ne more več spat; v trgatev veleva, pa pojdimo brat! Tako smo prepevali v stari domovini, v lepi Sloveniji, ko smo trgali sladkor grozdje. Tukaj v Ameriki pa tovarniški delavci ne trgamo sladkega grozdja, ker ga nimamo. Da pa nismo vso zimo brez tolažbe v kleti in na mizi, je naš rojak Mr. Jos. Košak si omislil hvalevredno telesno delo usmiljenja. Kakor vsako leto, tako tudi letos stiska mošt iz najboljšega grozdja in ga prav poceni prodaja svojim odjemalcem. Kdor noče celo zimo biti žalosten, naj se oglasi pri Mr. Jos. Košaku na 3559 E. 81st St. in bo gotovo pošteno postrežen in vso zimo ter še spomladi vesel in zadovojlen. Da smo Newburžani veseli in radi prepevamo, vse vsakdo, kdor nas pozna. Naš mogočni pevski zbor Zvon že 20 let prepeva, no samo po Newburgu, tudi v sosednjih slovenskih naselbinah so dobro poznani. Dne 25. novembra bodo širši javnosti pokazali, kaj so se naučili v teh 20 letih. Kaj pa naši mali? Morda mislite, da naši otroci samo po cestah letajo ali se pa doma matere za krilo držijo. O ne, tudi pri nas imamo mladinski pevski zbor, kateri je že mnogokrat Kam greste v soboto Cleveland (Collinwood), O.— Za soboto se nam obeta najboljša zabava v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer se bo Vršil banket s plesom, katerega priredi društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Izbrane so najboljše kuharice, ki se že zdaj pripravljajo za omenjeni večer. Začetek bo ob 7:30 zvečer, ko bo zaigrala izvrstna godba Krištof trio, da se boste lahko prav pošteno zavrteli. Ob devetih se bo pa servirala okusna večerja in kdor si želi zares prav fine kapljice od lanskega leta in tudi druge vrste pijačo, bo imel vse to na razpolago. Posetite torej našo zabavo vsi cenjeni glavni in drugi odborniki, kakor tudi vse članstvo, da se malo bolj spoznamo ter poveseli-mo skupaj kot bratje in sestre SDZ. Pričakuje se vse naše članice z družinami. V slučaju, da to ni mogoče, je pa dolžnost vsake člasice, da mora vzeti eno vstopnico za banket, ki stane 50c, če se istega udeleži ali ne. če cStane kaj čistega dobička, gre v blagaj"no, da se s tem pokrijejo društveni stroški. Torej še enkrat ste vabljeni vsi stari in mladi na to sijajno zabavo. K. Eržen, zapisnikarica. --o-- * 150 zarotnikov proti vladi je bilo včeraj aretiranih v glavnem mestu Mehike. PRIJAZNO VABILO V Rose Grill, 5379 St. Clair Ave., se bo servirala v soboto, 20. oktobra, FINA KOKOŠJA VEČERJA Dobili boste tudi izvrstno 6% pivo in najfinejše domače vino. Dobra godba. Vsi rojaki so prijazno vabljeni! Naprodaj je dobra pivnica za pivo. Izvrstna prilika za dobro slovensko družino. Proda se radi družinskih razmer. Oglasite se pri John Bamfič, 19005 St. Clair Ave. /248) ATTENTION! We are now open again. We certainly are very sorry we caused your waiting! ATTENTION! Our four brands of draught beer is now 30 days older so much better! YES! Greetings to all our friends and best regards! VABILO ZA NEDELJO Podpisana prav prijazno vabiva vse naše prijatelje na KERNOVE FARME v Mentor, Ohio, za prihodnjo nedeljo, 21. oktobra. Pekli bomo mlade prešičke in koštrunčke. Dobra kapljica in izvrstna godba bo na razpolago. Pridite, prijatelji! Mr. in Mrs. Kern. Stanovanje se da v najem. Hiša sama za sebe, 6 sob, elektrika, klet. Cena samo $14.00 na mesec. Poizve se na 6414 St. Clair Ave. (247) MALI OGLASI Stanovanje ie odda zanesljivi družini v zameno za oskrbo hiše in pranja; na Saranac Rd. Vprašajte na 3222 Lakeside Ave. (247) kWV\\\V\\\V\\\WV\W\\VV\\V\V\\\V\ Bodite pripravljeni Kupite si premog že SEDAJ. L. R. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032 IWWWWWWVWVWWWX'VWVWWVVV GROVEWOOD TAVERN SLOVENSKA RESTAVRACIJA Wooden Shoe in Leisy pivo vrčkih in steklenicah. M. VRANEŽA 17105 Grovcwood Ave. MAŠNE KNJIGE IN ROŽNI VENCI ter di-uga primerna darila za bir-marice. Se priporočam botrom in botercani. Smrekar's Variety Store 6112 St. Clair Ave. Rojaki in rojakinje! PRISTOPAJTE V PRVO in NAJSTAREJŠO slovensko podporno organizacijo K. S. K. JEDN0T0 ki posluje že 41. leto Nudijo se vam raznovrstni razredi zavarovanja. Posebne ugodnosti za zavarovanje otrok. Za nadaljna pojasnila glede pristopa se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva naše organizacije. ZANESLJIVO moderno zobozdravništvo po cenah, katere zmorete plačati Vse delo je izvršeno po zanesljivem zobozdravniku, ki je že preko 18 let v enem uradu. Nobenega 'bunka" in so-licitiranja, da se vas prisili, da, pridete v naš urad — samo zadovoljni pacienti, ki upoštevajo delo zanesljivega zobozdravnika, vam ga priporočajo. Lahko se dogovorite za sestanek, ki je za vas najbolj pripraven, da ne izgubite časa. Nič ne računamo za nasvete ali proračun za delo in Vam nudimo enako vljudno postrežbo, ako znaša Vaše delo $1.00 ali pa $100.00. Izvršimo samo tako delo, ki je resno potrebno, v našem uradu ne rabimo 'high pressure" metode. Sleherno delo izvršim sam—nobenega dela ne pošiljam v laboratorije; zobozdravništvo, toda osebno pozornost nudimo vsakemu pacientu. DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. nad North American banko. ' Vhod samo na E. 62. cesti. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HE 3113 DOBER PKEMOG IN TOČNA TOSTREŽBA Se priporočamo P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS =!iiimmiimiimiimiiiiiiiimimimiim£ s Dramsko društvo ■m mm Ivan Cankar s 5 vprizori igro = izključno v prid ^ 1 Š. N. Čitalnici 1 mm mm — JgJ v nedeljo 28. oktobra | Timimmimmimmmiimiimiimiimir? HARRIS-MURRAY INC. <> 560 E. 99th St. GLenville 1280 <> DOBER PREMOG t CEMENT, APNO, OMET, ODVODNE CEVI i 'i Grozdje iz Geneva | se prodaja po najnižjih cenah TOM STAKICH 16803 WATERLOO RD. 1 i i i . i aJ Grozdje mošt sodi Kdor hoče dobro kapljico, naj se zglasi pri meni, ker bo postrežen z najboljšim. Se toplo priporočam Rudy Božeglav 1125 E. 60th St. ENdicott 0282 Vabilo na PLESNO VESELICO katero priredi KLUB SLOVENSKIH VDOV V SOBOTO 20. OKTOBRA V KNAUSOVI DVORANI Začetek ob 7:30 zvečer Vljudno vabimo splošno občinstvo, posebno pa rdovi-ce in fante. Na programu imamo nekaj prav zanimivega. Postrežba najboljša z jedjo in pijačo. Plesali bomo jm tudi, ker za muzikante smo si izbrale Hojerjeve. Oh, bay, to bodo igrali vsem v zadovoljstvo, starim in mladim. Vstopnina je samo 2.5c. Pridite, vas vljudno vabi KLUB SLOV. VDOV. LE POMISLITE! Pralni stroj, ki ste ga vedno želeli, je le A. GRDINA & tj; SONS » i 6019 St. Clair Ave. iSlifll Waterloo ltd. HEndcrson 2088 Vi Grozdje mošt in sodi Se toplo priporočam za naročila John Možina 1081 Addison Rd. HEnderson 0782 4. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 20TH, -- .............■■■-1..... '.'.v ."— Jj^ . •■■;. ■_____—r 1934 Stražmojster je pokimal Pri-( možu: "Vsekakor jih je mnogo v prometu. Čuvajte se jih tudi vi. Na ogrski strani bankovca je pogrešek na Štefanovi kroni, križ visi v napačno smer. A na avstrijski strani ima avstrijski orel na levem krilu eno pero premalo. Je še drugih znamenj, a ti dve sta najenostavnejši in najvarnejši. Dose-daj sicer še ne vemo za izvor teh bankovcev, a morebiti se dobi kak dan z nitjo obenem tudi debelo vrv v roke. . . Ti torej ne veš ničesar o tem bankovcu ?" "Bog mi je priča, na mestu naj oslepim: ničesar." Sedaj bomo še tvoje stvari preiskali." Šli so v barako. Primož je še mkrat ostal. Nekaj je bil opazil. Globoko, kakor da že neznansko dolgo brezuspešno pir-ša, se je sklonil nad mesto, kjer je v prahu stal Morlak, nad okrogel, vdrt odtis njegove stopinje. Ta, s svojo staro vojaško čepico, katerega je že enkrat nekje videl. . . In k temu še pripovedovanje žagarskega mojstra. . . Niti najmanjše stvari niso našli v Morlakovi revni imovini. Par starih opank, par grobih srajc, še en telovnik, par zmečkan ih zavitkov tobaka z ostanki. Sumnje dovolj, a vendar niti enega dokaza po predpisih. Še enkrat se je stražmojster nekako obotavljaje se ozrl po ostalih ležiščih, a nato zapustil barako. Da je Morlakovo ležišče tik vrat, to je bil opazil! Tudi so mu povedali, da so vrata vsled vročine vso noč odprta. Stražmojster pa ni opazil med šivi opanke nekaj peska in ilovice, ki sta bila zakrita z apnenim prahom. "Tamkaj je sedaj grofovski lovski čuvaj s kranjske strani. Le vprašaj ga sedaj sam, ako smeš tako meni nič, tebi nič, postopati po grofovskih gozdovih in odnašati iz njih, kar te je volja, celo rogovje — in da še kupčuješ povrh z ukradenim blagom —" Šorman se je branil. "Jaz nisem tat, samo revež sem." "Kuš, kadar jaz govorim, razumeš? ... In še prodajaš te stvari doli na Konfinu. Prav ti NAZNANILO IN ZAHVALA Težko mi je pri srcu.1 ko naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s svetimi zakramenti za vedno v Gospodu zaspal moj preljubljeni in nepo-zabljeni soprog JAKOB PRISTAVEC ki je vdan v voljo božjo za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 16. septembra 1934. K večnemu počitku smo ga položili dne 19. septembra 1934 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejem, da se najlepše zahvalim Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramente ranjkemu, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče ter za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za tolažilni govor v cerkvi. Prav tako prisrčna hvala Rev. Matija Jagru in Rev. Anthony Winters za njihovo navzočnost in asistenco pri sveti maši. Lepa hvala tudi pevskemu društvu Lira za krasno petje v cerkvi. Nadalje se tudi zahvaljujem zvestim prijateljem, ki ste pokojnega obiskovali v njegovi bolezni in vsem, ki ste bili meni v pomoč in tolažbo v teh žalostnih in težkih dneh, kakor tudi vsem, ki ste ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so pri ranjkemu čuli in molili ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Posebno lepa hvala Mrs. Angeli Dežman, Mrs. Ambrožič, ki sta molili ob njegovi smrtni uri in mi zvesto stali ob strani v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj žalostnih urah. Iskreno se zahvaljujem za krasne vence, ki ste jih položili h krsti pokojnega v zadnji spomin in sicer: družina Angela Dežman, Frank Maver, družina Mrs. Ambrožič, Joe in Mary Mačerol, družina Kozeglav, Mr. in Mrs. Petro Župnik, Mr. in Mrs. John Schmid in družina, društvo Car-niola Tent No. 1288, T. M. Employees of Beech Grove Shop N. Y. C. R. R. Co., Indianapolis, Ind., Employees of Beech Grove Traveler, Passenger Shop, Indiana. Za darove za svete maše se prav lepo zahvaljujem sledečim darovalcem: Frank Maver, Mrs. Angela Dežman, Miss Helen Dežman, družina Berkopec, Geneva, O., družina Gogala, Mrs. Johana Ambrožič, M. Skoda, Christine Susteršič, Mr. in Mrs. Chas. Russ, družina Joe Kosoglav, Anton Artelj, Mr. in Mrs. J. Kremžar, Frank Ahčin, družina Charles Karlinger, Mr. in Mrs. Rakove, Mr. in Mrs. Louis Skoda, Mr. in Mrs. Skrl, družina John Stefe, J. F. Ilrovat, Joe Strle, Roser Rd., Joseph Zgonc. Nadalje se prav lepo zahvaljujem sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Charles Russ, Mr. Košir, Mrs. Svigel. Lepo se zahvaljujem pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za točno in izvrstno vodstvo pogreba v mojo popolno zadovoljnost. Ti predragi in nikdar pozabljeni soprog, ki si se za vedno ločil cd nas, veseli se sedaj v nebeški slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Smrt je rešila Tebe trpljenja, meni pa je vzela zvestega soproga in skrbnega gospodarja. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Ana Prislavec (prej Furlan), soproga. — V stari domovini zapušča eno sestro in štiri brate. Cleveland, Ohio, 20. oktobra 1934. je, ako ti plačujejo s ponarejenim denarjem. Tu .je lovec, le vprašaj ga ali pa prosi." Košutnik: "To dela?" "Sam pravi tako. S tem opravičuje svoje pogoste obiske doli pri Konfinu. Kaka babja stvar vmes morebiti tudi — a jaz ne vem. . ." Iliji je postalo vroče, pričel je jecljati: "Jaz — jaz nisem vedel —" "Srnjakove roge?" je vprašal Primož grozeče slutnje. "Da, in baje so bili še izredno lepi. Stara jih je kupila." "Našel sem srnjaka," je nekam razburjeno trdil Šorman. "Crknjenega. . ." Oba moža, sta se v spoznanju trpko gledala. Gorenjcev pogled je nehote zdrknil doli k opankam. "Ti, ali te nisem že nekje videl?" "Bogami, mogoče, jaz ne vem." "Ne laži, ti, in ne kliči vedno Boga za pričo, ko veš zagotovo!" je zagrmel stražmojster vmes. "Saj si šele pred par urami povedal za določen dan: tedaj' ko je tale gospod oddal tiste tri mojstrske strele in izstrelil roparico v poletu. Baš ti sti dan si Konfinki, Horvatički, prodal srnjakovo rogovje." "Jaz sem že gospoda videl, ali pa morem vedeti, če me je tudi on opazil?" je izjavil Morlak. "Jaz sem ubog vrag, meni se godi krivica." "Kaj ? Navidezno nedolžen osel si in spadaš v luknjo!" se je razsrdil stražmojster. "Sam Bog ve, kaj--" Pomislil je in se potolažil. In čelado si je popravil in globoko požrl ter molčal. "In mar nisem že nekje videl tvojega sleda?" je vprašal Košutnik. "Gori v Selovcu nad apnenico, v Hruškovcu, v ilovici ob neki luži, zarana, še pred solnčnim vzhodom?" Ilija se je obrnil po pomoč k stražmojstru: "Bogami, da ne razumem. Jaz nisem tu doma." "To sam Bog ve, kako naj vem jaz?" Stražmojster je namignil Ko-šutniku: "Iz tega ne bo nič. Ra: je paziti." Primožu je bliskalo iz oči. "Bo že ta pes. Isti, ki tudi ob meji vedno lazi s svojimi hrvatskimi opankami. Tega, ako ga enkrat zalotim. . . Le povejte mu, če me že pozna, potem naj se me tudi pazi." Stražmojster se je okrenil k Morlaku. "Si čul?" Šorman je skomignil z rameni. "Ne vem in tudi ne razumem ničesar. Samo to vem, da nima revež nikjer pravice do božjega daru. Dobro, od sedaj naprej ne bom od teh božjih stvari ničesar več vzel." "Tiho bodi, tu ni spovedni-ca niti semenj," ga je nahrulil orožnik. "Izgini za to pot!" "Dobro, dobro, saj že grem." Morlak je parkrat kakor izgubljen pokimal, potem se je zbral in šel naravnost med skalami v reber. Ko je bil na pol pota, se je jezno ozrl v dolino. Potem je plezal naprej ter prišel do mrgoleče škarpe. Primož je peljal orožnika na mesto, kjer je našel oba predmeta. Tu je ležal gumb, a tam je plapolal v trnju ponarejeni bankovec. Preiskali so vsi trije še enkrat vso okolico, a niso našli ničesar novega. "Ako še kaj najdete, prosim vas, sporočite mi, ako že ni drugače mogoče, po potom kranjskega staničnega poveljstva," je prosil stražmojster. "Od sedaj naprej bomo morali najbrže pogosto tod okoli patruljirati. In — nikar ne posezite v pravico postave. Zal bi mi bilo za vas." Primož je strmel gori v smer, kjer so delali ob cesti. "Pri nas v hribih opravimo s takimi fer-damanimi dušami enostavneje. Ako se tak nikdar več ne vrne domov, kdo se briga?" "Pomislite, da ima ženo in otroke. In pomislite tudi na samega sebe. Pred menoj ne bi smeli kaj takega sploh govoriti." "Pa tudi če!" je pljunil Košutnik. "Mi Gorenjci smo pošteni. Lahko koga ubijemo, a tudi povemo, kaj mislimo." — Trudno sta odšla oba orožnika ob potoku. To bo še del s tem načetim kačjim gnezdom! Cele milje potov in milje službeno popisanega papirja! . . . Stražmojster je premišljal o svojih prihodnjih službenih nalogah. Vzel je iz svoje torbe ploščnati gumb ter ga opazoval. Ali se mu ni zdelo, da je čital na tem gumbu vtisnjeno ime že nekje drugje danes? V žgočem solncu je razbral vtisnjeno ime: Ha - Hawel - Hawelka, Ot - Ot - Ottokar — Havelka Ottokar. . . Kje je že videl to ime natiskano, zapisano, s številkami zraven? Da, saj res: to je tisti mestni krojač, ki je poslal račun in terjatev, med onimi pismi! . . . Bog! Primož je stal še dolgo doli na ovinku ter strmel gori v škarpo. Ta, torej, ta je nosil tisto opanko! In pri Konfinu je občeval kot prijatelj in stalen gost in sam vrag ve, kaj še. Ta je obstrelil tistega srnjaka in počenjal še bogvekaj v drugih revirjih. . . Ako bi ga zasačil v gozdu — naj se že njemu zgodi potem, kar hoče-- onega s tem tudi ne bi več pripravil v življenje. . . (Dal.1e prihodnjič) Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino! Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK G707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. POZOR, GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilje, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 fill 5 Lorain Ave. GArfield 4336-J Kadar pokličete, vprašajte za Mr. A. Lozich FRANK T. "CULLITAN Frank T. Cullitan je deloval v uradu okrajnega državnega pravdnika zmožno in vestno in to ves čas, kar je nastopil ta urad. Mr. Cullitanova preiskava v finančnih institucijah je bi)a za rezultat, da sta bila obsojena C. Stirling Smith in Albanley Johnston, uradnika Standard Trust banke, dalje Leonard Weitz od propadle Commercial Savings and Loan Company ter Joseph Zitiello od The Zitiello Banking Company. Obtožilo se je tudi Chester Crobaugh od Union Mortgage Company, Joseph R. Nutt, Wilbur M. Baldwin, Ken-yon V. Painter od Union Trust Company in 0. P. Van Swerin-gen. Sest znanih kriminalcev, katere je zaznamovala elevelandska policija kot "javne sovražnike" in "nevarne gangsterje," je bilo postavljenih pred sodnijo in tudi obsojenih za časa Mr. Cullita-nove administracije, in so sedaj v zaporu. To so: Yale Cohen in Harry Katz, obsojena radi streljanja na Harry Weissa; Frank Brancato, obsojen radi krive prisege v zvezi z umori Mayfield Road; Alex Birns, obsojen radi podkupljenja neke priče; Harry Weiss, raketir, obsojen radi tatvine, Nick Satullo, obsojen radi ponarejenja listine za prodajo avtomobila. Za časa Mr. Cullitanove administracije je prenehalo raketir-stvo v oblekočistilni profesiji, istotako razni požigi v namenu pridobitve zavarovalnine in poškodovanja osebne lastnine z namenom, da se dobi zavarovalnina. Poleg tega, da je Mr. Cullitan osebno vodil skoro vse obravnave, poleg tega, da je bil kot pravni svetovalec okrajnim uradom, šolskemu odboru in vsem okrajnim uradnikom. Mr. Cullitan je pošten in zmožen in ker je tako zvesto služil okraju kot okrajni državni prav-dnik, zasluži, da se ga ponovno izvoli v ta urad. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je Vsemogočni Bog nanagloma poklical k sebi preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in skrbno mater JOSEPHINE PEČJAK rojena MERTIČ ki je za vedno zatisnila svoje mile oči in nas zapustila dne 19. septembra 1934. Doma je bila iz vasi Sela, fara Hinje. K večnemu počitku smo jo položili dne 24. septembra 1934 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v času prevelike žalosti. Ravno tako lepa hvala vsem, ki so prišli ranjko pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri njej čuli in molili in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Lepa hvala članicam društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podružnici št. 25 SŽZ, ki so prišle molit ob krsti pokojne sosestre in za tako lepo spremstvo do groba. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so okrasili krsto drage ranjke in sicer: sestra Helen Pekoi in družina,'sestra Matilda Kastelic in družina, brat Mr. John Mertič, brat Louis Mertich in družina, sestra Johana Lužar in soprog, Barberton, O., Mr. inMrs. John Koprivec, Mr. John Pečjak in sin, Mr. in Mrs. Joe Pečjak, Saranac Rd., družina Andy Kovach, Mr. in Mrs. Loui.š Pečjak, družina Frank Pečjak, družina Joe Sadar, družina John Lube, družina John Skrainar, Mrs. Julia Kalan, Mr. in Mrs. Frank Krebel, družina John Mik-lavčič, družina Peter Vintar, družina Smole iz Norwood Rd., družina Anton Vidmar, Mary Sintich, Mary Vintar, družina Fr. Cimperman, Mrs. Mary Klun in družina, družina Joe Marzlikar, družina Fr. Turk, družina Ant. Kenik, družina John Stare, družina John Kromar E 63 St., družina Fr. Merhar, Mr. in Mrs. Tončka Jev-nik, družina James Slapnik Sr., družina Matija Zupančič iz West Park, družina Louis Prijatelj, Pintar Bros., Mr. Frank Sincik, Senior & Junior Chislers Club, od prijateljic iz West Park: Dudinac, Kovač, Komučar in Koželj, feloomfield Co., Employees, Mills Co., Employees, društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podružnica št. 25 SŽZ. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale za pokojno in sicer: — Mr. in Mrs. Peter Lužar iz Barberton, Ohio, družina Louis Mertich, Mrs. Hattie Pečjak, Mrs. Jennie Pekol, družina Fr. Sever, Mrs. Frances Zlatorepec in družina, družina John Sterlekar, Mrs. Mary Hrastar in družina, Mrs. Jennie Perušek, Mr. in Mrs. John Cimperman Jr., družina Chas. Skufca, Mr. in Mrs. John Rolek, Mr. Lawrence Krac, družina Anthony Lužar, družina Jim Nosek, Mrs. Mary Saletel, Mr. in Mrs. M. Basko, Mrs. J. Ambrožič, družina Jerry Mohar, družina Frank Vidmar, Mrs. Antonia Bradač, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Mr. in Mrs. Anthony Kromer, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mrs. Francess Koss, Mr. in Mrs. A. Koželj, družina Plut, Mr. in Mrs. Frank Ko-shak, Mr. in Mrs. James Mačerol, Mrs. Rose Urbančič, Mrs. Frances Modic, družina Ferdinand Mišic, Mr. Edward Možek, Mr. Tony Klewein, Mr. Anton Milavec, Miss Mary Somrak, Miss Josie Doles, Bloomfield Co., Employees, The Mills Co. Employees. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in sicer: Mr. John Miklavčič, Mr. Louis Mertič, Mr. Joe Unetič, Mr. Frank Vidmar, Mr. Anton Petkovšek, Mr. Gasper Mlakar, Mr. Dominik Dekleva, Mrs. Mary Hočevar, Mr. Frank Smole, Mr. John Česnik Jr., Mr. John Sever, Mr. John Terlep, Mr. N. Jacobucci. Iskrena hvala Mr. John Lube, Mr. John Louis Belle, Mr. Frank Plut, Mr. Louis Andolek za krasno petje v hiši na predvečer pokopa. Najprisrčnejše se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede ter za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Ravno tako lepa hvala Rev Anthony Winters in Rev. Andrew Andrey-u za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vso naklonjenost ob času žalosti in za tako lepo vodstvo pogreba. Ako smo pomotoma izpustili kako ime, prosimo, da" nam oprostite ter se vam prav tako iskreno zahvaljujemo. Ti pa, nad vse ljubljena in nikdar pozabljena soproga in blaga mati, si prestala trnjevo pot te solzne doline ter se zavedno ločila od nas; veseli se v nebeški slavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Med nami ostaneš vedno v toplem spominu, dokler nas Vsemogočni ne pokliče za Teboj. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Joseph Pečjak, soprog; Josephine, omožena Gerbeck, Helen, hčere; Joseph, Anthony, Edward, sinovi. Dolores Barbara, vnukinja. Tukaj zapušča dva brata in dve sestri, v Barbertonu pa eno sestro, v stari domovini dve sestri. Cleveland, Ohio, 20. oktobra 1934.