Ml ij.?'«' '-r. / ' # j .6 / /tl , /f — c * / V.-X(-n jtfrf/ltZfotC/C' -O /?/' ' ''jfett •///’ <.f ( Jj.>VS'K 'fl f Poštnina plaCana v gotovini Cena 2 di» Z Osvobodilno fronto v borbi in miru za blaginjo delovnega ljudstva Solkan, sokola 24. apriia 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto 11., štev. 9. Ob sedmi obletnici OF Leta, ki smo jih pravkar preživeli in ki jih Se živo čutimo, so po vsej svoji vsebini najsilnejši prelom v naši narodni zgodovini. Leta narodno osvobodilne borbe so zaključile pasivnost naše zgodovinske dejavnosti in pokazale novo pot slovenskemu narodu v luči bratstva in enotnosti vseh narodov Jugoslavije, v luči ustvarjanja nove družbene ureditve, zgodovinsko dogajanje naroda, ki se je boril s puSko v roki proti okupatorju in domačim izdajalcem in ki se danes bori proti vsem ostan kom stare miselnosti in nezdravim kapitalističnim metodam, v luči nove dobe brez izkoriščanja človeka po človeku. To veličino narodnega duha pa je začela kovati in kuje tudi danes v gospodarski borbi naša Osvobodilna fronta, ki je s svojo pravilno mobilizacijo vsega delovnega ljudstva jasno začrtala pot slovenskemu narodu. .Že takoj v svojem začetku je Osvobodilna fronta videla, da je za obstoj naroda potreben takojšen oborožen odpor proti okupatorju, ker so se le tako lahko sprostile zatrte sile zasužnjenega ljudstva. Jasna linija borbe Osvobodilne fronte, ki se je odražala v nacionalnem, kakor tudi v social nem prebujenju, je ljudske množice povezala v enotno odporno silo, ki je bila kos vsem težkočam, ki so stale pred njo. Ž njo smo lahko beležili v času narodno osvobodilne borbe tako velika junaštva in beležimo v času gospodarske izgradnje imena udarnikov, primere, kakršnih doslej še ni poznala naša zgodovina. Ker je bil ves zarjaveli birokratski aparat po zlomu stare Jugoslavije nesposoben za nadaljnje delo, se je OF v začetku tudi ta koj lotila ustanavljanja prvih odborov ljudske oblasti, ki so takoj spočetka imeli oblast v rokah in si ustvarilo avtoriteto. Tako z načel nim programom vojaških akcij, kakor tudi s kovanjem ljudske oblasti je OF pridobila ogromno moč in vsrkala vase vse pozitivne elemente ljudstva tako, da so bili vsi poizkusi zloma OF brezuspešni. Stopnjevanje terorja o d strani zunanjega in notranjega sovražnika je le še jasneje dokazovalo, da je pot naše Fronte pravilna in pra vična. Podirale so se vse barikade kapitalizma, ustvarjalo se je z načelno borbo novo življenje, dvigal se je kulturni nivo našega ljudstva, ki je začutilo, da je ono tisto, ki ustvarja in gradi ter da ni večje sile na svetu kakor je enotnost demokratičnega delovnega ljudstva. Razliko med tem, kar je bilo in kar prihaja, pa občutimo šele danes, ko vidimo prelom v miselnosti naših ljudi. Zavestno vključevanje v načrtno delo danes, ko gradimo naš petletni plan, zopet trdneje povezuje naše ljudstvo v Ko danes naši delavci v tovarnah z nadčloveškimi napori dvigajo in izpopolnjujejo proizvodnjo, se hkrati zavedajo. da ne krepijo s tem samo splošne gospodarske moči svoje države, temveč du tudi polagajo temelje tistemu ekonomskemu, družbenemu in političnemu razvoju, ki ho sposoben in je žo sposoben, prebroditi desetletja zaostalosti in kulturne teme ter iz-vojovati srečo in blaginjo vsega delovnega ljudstva. V ta zgodovinski razvoj jugoslovanskih narodov sc jo tudi primorsko ljudstvo pod FLRJ vključilo. Preželi borbenostjo in delovnim poletom dokazujejo, ko v prvomajskem tekmovanju presegajo postavljene norme, da jo gospodarska borba nujen zgodovinski razvoj pridobitev narodno osvobodilno borbe. Ni samo v tem, da je 1. maj v resnični svobodi delovno ljudstvo pripravljeno varova-1 jem historičnem poslovanju kot deti pridobitve, še več jo v tem, da te I iavski ruzred in postavljajo s tem no-pridobilve utrjujemo in jih razvjinmn ve temelje prav tako kakor so jih polagali tedaj, ko so zapustil) delo, uni dalje pri izvedbi našega petletnega plana, s katerim stopamo s trdnim korakom v socializem. Ostanke stare miselnosti in zastrupljevanja zavezniške vojne uprave, kj je hotela iz našega delovnega ljudstva ustvariti svoj stroj za izkoriščanje, je delavstvo z 'izpopolnjevanjem in stopnjevanjem proizvodnje v okviru svobodne Titove .Ingnsla vije prebrodilo. N; to samo delo, ki naj dviga njegov lastui življenjski položaj, temveč io to (tuli vloga delavskega razreda v naših demokratičnih organizacijah in sploh v našem političnem in vsem javnem življenju, torej sestavni del zgodovinske vlogo delavskega razreda. Zavedajo se, da ustrezajo z borbenostjo pri delu svo- Spored prvomajskih proslav goriškega okraja v Solkanu V gorškem okraju bomo leten praznovali prvi maj prvič popolnoma svobodni v FLi«H, Dne 6. maja bodo prireditve v Solkanu po naslediijein razporedu: Vso vasi, delovni kolektJVi in množične organizacije so začne ju ob 9. uri zbirati iu novem igrišču FD »Volga« v Solkanu (nasproti okrajno uprave Nurotiiie milico), FizkulturaUci, vojsko, mladinske delovne brigado, udarniki in delovni kolektivi z gradbišč, kjer bodo do 1. maja zgradili zadružne domove, so zberejo za formiranje sprevoda na Ulici IX. Korpusu pred KuUurmu domom. Ob 9. uri sc razvije s Srebrničevega trgu mimohod mimo tribuno prod okrajno upravo Narodno milice na igrišče Pl) »Volga«. Ob 10. uri se začnejo dopoldansko prireditve na igrišču 11) »Volga«, kjer bodo: pozdravni govori, proglasitev udarnikov, množični kulturno-uinotniškl nastop, nauJtop združenih pevskih zborov okraja nastop god^0. Temu sled jo flzkulturnl nastopi vseh športnih panog in Iger ter nastop vojske. Ob 12. url kosilo. Popoldne bo ob 19. uri na igrišču IT) »Volga« nogometna predtekma: Fl> »Volga«, Solkan — 11) Gorica II. Ob 15.30 nogometna tekma: SFD Udarnik, Kranj — FD Gorica 1. Med tekmami naotopujo motoristi. Od 14. me dalje bodo v dvomili Kulturnega doma predvajani filmi, zvečer pa so bo film predvajaj na prostem. Popoldne bo ljudsko rajanje. 1. maja zjutraj bo otvoritev prostorov okrajnega avtoiMMljetja. • Kot vstopnica na vse prireditve in na plesišče služi znak, ki ga bodo razpečavali krajevni odbori OF' že pred 1. majem (cona 20 din). Zim.mji udeleženci nuj se j>oslužijo vseh rednih prometnih zvez, avtobusov in vlakov; mobilizirajte tudi lauten j»revoz. V Ajdovščino bo vozil poseben vlak za povratek z odhodom lz Gorico dne 1. maja ob 23. uri. V smeri Sv. Lucija—TolnFn bo tudi vozil jKiseben vlak z odhodom iz Gorice 0|, 1.50 (to je deset minut pred 2. uro po polnoči), živel delavski praznik 1. maj! Naj živi demokratično delovno ljudstvo vsega sveta! OF. Ogromni napori, ki jih naš narod zalaga v obnovo in gospodarsko borbo, so dokaz, da je OF res vznikla iz najglobljih teženj delovnih množic, ki so jih gojile skozi desetletja, ko so bile zatirane. Vsa zaletavanja in klevete od strani angloameriškega imperializma in vatikanske politike, da bi zlomili borbenost in enotnost našega ljudstva, se bodo razbile ob granitni fronti, katere sedmo obletnico praznujemo 27. aprila. Ta dan je prav zato velik praznik slovenskega naroda in je tudi dan velikih zmag na gospodarskem področju. Na drugem kongresu OF v Ljubljani bomo pre gledali naše delo in si ga začrtali vnaprej, oboroženi z bogatimi iz kušnjami preteklosti. B. R. čevali okupatorjevo produkcijo, prejeli za puško in pohiteli v hribe osvobo-jevat narod, kj je bil zasužnjen 25 let ter ustvarjat novo državo. Ko naši kmetje do poslednjega kocka obdelujejo zemljo, ki je sedaj res postala njihova, ko snujejo zadruge, se množično aktivizirajo r vrstah OF, so si na jasnem, da stopajo' z vedrim, zaupanja polnim pogledom po -.vobodui poli v srečno bodočnost vso-delovnega ljudstva. Iu ko se naša delovna inteligenca udeležuje delovnega procesa v novi. državi in vsega njenega javnega življenja, ko sc otresa miselnosti starega sveta, lahko z vso jasnostjo spoznava, je združitev * delavci in kmeti v aarodno osvobodilni borbj hkrati idej-in družbeni prerod, ki ga je ona mina začela v tej borbi doživljati in ga še jasneje doživlja danes, ko ustvarjamo in grudimn. V Jugoslaviji napočila tista doba, ko se lahko sproščajo strokbvne in ustvarjalne sile vsukega delovnega človeka, ki ga več ne oklepajo verige starega sveta, »ve. zatiranja, izkoriščanja in nevednosti. Ko po jasno začrtani poti stopamo socializem, poglabljamo enotnost delovnega ljudstva in s tem ustvarjamo vse pogoje, da bomo res dosegli tisto blaginjo, ki si jo delovni človek v Titovi Jugoslaviji zasluži. Z velikinii zmagami na gospodarskem področju ter pod modrim vodstvom genialnega voditelja našega Tita Im naš delavec tovarni skupno s kmetom na polju inteligeiiloin v pisarni ustvaril novo življenje, življenje ljudstva, ki je krvjo kovalo in danes z napori kuje svoj zgodovinski razvoj. Tovarištvo v kolektivu LIi*A lz razprav na naših sestankih v leku prvomajskega tekmovanja, se je pokazalo, da je med delavstvom še mnogo talcih, ki nočejo razumeti cilja petletnega plana in luko v lekmova-nju ne prednjačijo; njihov odnos do dela je le pridobitvenoga značaja ter so za vsako drugo udejstvovanje nedostopni. So to nekateri godrnjači, ki sc ob vsako najmanjšo stvarco obregnejo in prikazujejo pojmovanje odnosov do dela in pojmovanje nafte s krvjo priborjene svobode čisto v napačnem smislu. Ta njihova slaba stran se je najbolj pokazala na našem predzadnjem sestanku, ko smo sklepali o dodatnih prostovoljnih urah za tiste tovariše, ki so na bolo-variju ali pa službeno odsotni. Kolektiv si je postavil nalogo, cla napravi določeno število prostovoljnih ur za vsakega delavca in nameščenca. Značilno je, da so bili ravno listi nezadovoljneži prvi, ki niso hoteli za svoje obolele tovariše napraviti par dodatnih prostovoljnih ur. Pravo razumevanje do skupnosti pa so pokazali na tem sestanku nekateri zavednejši delavci, ki so takoj predlagali, naj se žc v teku lega ledna napravi in preseže še manjkajoče predvidene prostovoljne ure v produkciji. Ta predlog je bil spre,ct z navdušenjem in odobravanjem. Tako bomo nadoknadili in presegli število prostovoljnih delovnih ur v proizvodnji B. S. Predkongresna plenum QF v g@ riškem okraju — prelomnica v delu ffrontovskih organizacij v Škodo delovnega človeka. Nujno je, da nam gospodarska podjetja, kakor vsak posameznik s (oni, ko Ke investicije razdolc (udi na vsakega posameznika, preidejo v delo |io normah. Na finančno politiko moramo gledati kol na enega izmed najvažnejših faktorjev našega gospodarskega razvoja. .Skr-iieti moramo pol (im odborov OK (er masovnih organizacij. da se rrdno ml. rajajo davki iz naših, podjetij ter vršijo pravilne davčne odmere olirtm-kom jn kmetom. Potrebno j«, d« prav prf odmeri davkov sodeluje pod vodstvom OK vse ljudstvo, to se pravi, da sc vrši odmera davkov na masovni demokratični način. Prnntovske organizacije morajo bit,; tiste, ki naj skrbijo, da se v posameznih vaseh davki v sorazmerju pravilno odmerijo ter pravočasno odvajajo. Izvajanje vseli teli nalog, tako gospodarskih kakor političnih pn je mogoče samo takrat, kadar so mi borimo za točno evidenco. Na podlagi operativne evidence je modnost hitrih oblastvenih operativnih ukrepov ter je na ta način nemogoče, da so plan kjerkoli ustavi. Tudi v vprašanjih nove trgovinske politike jn preskrbe delovnih ljudi jo potrebna s strani Irontovskih organizacij večja kontrola. Popolnoma na- ZASEDANJE OKRAJNE LJUDSKE SKUPŠČINE OKRAJA GORICA Dckivno predsedstvo Airoin Slovenije, z sleherni vasi sc ljudstvo pripravlja na II. kongres Osvobodilne Ironte JSlan'oziije, kateri ho na dan 7. obletnice njene ustanovitve v Ljubljani. Tudi delovne m mišice Slovenskega Primorja v času pred II. kongresom spoznavajo, da mora kongres prinesti v sleherno vas Slovenskega Primorja nov način dela in Muhe. t. j. preiti imirn iz borbe za priključitev in borbe pridi ZVII v borbo zn izvedbo gospodarskih nalog, t. j. izvršitev pctlctnrga plana. Tako močno, kakor je občutil ptimorskj narod sposobnost vodstva in organizacije W, je ni občutil nihče drugi, kajti zavoda se, da je liila edino OP tista, ki ga jo dokončno osvolsodila iz nacionalne zatiranosti in da lio OP tista, ki mu lio dvignila tudi nivo materialnega šivi jen ja. Okrajni plenum OF za Oorifiko dne, 19. aprila je jasno pokazal napake, ki SO jih krajevne trontovske organizacije vršile d« sedaj, kakor je pokazal tudi vehk delovni (Hitet, katerega je vodila OP. Sekretar Okrajnega odbora OK1 tov. Primožič Jože, je v svojem referatu predočil delo, ki ga je izvajala Osvobodilna Fronta v coni 11 pred priključitvijo. Z delom, katerega so izvršile ljudske množice pod vodstvom Irontovskih organizacij, so pokazale, da jim je izvajanje programa Osvobodilne Fronte naloga, ler da sc la naloga izvaja v njih lastno korist. Iz dosedanjega tlela organizacije OP je razvidno, da v vaseh, kjer so se skušali in kjer so uspeli vriniti se v razne odlMirc proti ljudski. elementi, delo Fronte n-i doseglo svojega uspeha, to se pravi, da so Irontovske organizacije polagale premalo važuosti na razkrinkavanje protiljudskih elementov. Da pn se ljudstvo strinja z odstranitvijo raznih špekulantov in nergačev, nam je dokazano g tem, da smo po vaseh dosegli skoraj 1tlO% udeležbo na voliščih za kandidate OP. To nam ponovno prikazuje enotnost naših ljudskih množic in popolno nasprotje z dtugimi kapitalističnimi državami, kakor je današnja Italija, kjer se etpi delovno ljudstvo na lit strank in mu onemogoča enotno borko proti skupnemu sovražniku. Izkušnje nam dokazujejo, da sta ustanovitev in razvoj OP' bila težka, toda ljudstvo, prekaljeno v borbi, je bilo sposobno ustvariti enotnost delovnih ljudi v OP takrat, ko ie spoznalo gnilobo voditeljev raznih strank v Jugoslaviji leta 1941., kakor v Italiji danes. Zadnji roeos v Ljubljani nam dokazuje, ka-o potrebno je v naših krajevnih sekretariatih OP na vasi. budno pazit) na izpade raznih plačancev Vatikana in anglo-amcriških imperialistov, ki hočejo izkoriščati težkoče našega gospodarstva iu ustvarjati med ljudstvom neraapoloženje do OP. Videli srno, da so tl špijonski agenti delali za denar, katerega je prigaralo naše ljudstvo, in kako so tudi izrabljali verska čustva poštenih Ijutli ter izkoriščali cerkve in s vrte podobice za sestajanje, to se pravi, da so skušal] zavajati našega poštenega človeka na najnesram-nejši način. Prav zato je potrebno napraviti prelomnico v delu jn budnosti naših krajevnih sekretarijalov Ironte In fron-tovskih organizacij. Vsepovsod je potrebno združevati politična vprašanja ■ gospodarskimi problemi, kajti pri izvajanja nagega petletnega plana brca tega >•' -ogoče pričakovati za-žcljenih Usi . pri tein, ko Mimo v prv,i po-lctki m v c* tiralj v goričkem okraju 172 milijonov dinarjev investicij, je trčim paziti, da sc bodo te investicije tudj pravilno in pravočasno izkoriščale. Že samo tn, da je večji do! investicij namenjen proizvajalnim panogam, nam dokazuje, kako jasna je lini.ja Fronte. In prav pri tem, pri izkoriščanju investicij je potrebna velika budnost članov OP, kajti zavedati •e moramo, da vsaka storjena nepravilno«! gre t škodo OP, to se pravi, Dne 11. oprilo jc zasedala okrajna ljudska skupščina, na kalen jc izvolila iz svoie srede okrajni izvršilni odbor. Izbrala si je najboljše in najaktivnejše, da bodo z večjo odgo-vornoslio in preudarnostjo reševali vsa vprašanja in vse probleme našega okraja. Okrajni Izvršilni odbor je sestavljen iz sledečih lovarišev: Primožič Jože, predsednik, Mozetič Anion, podpredsednik, Gorjan Jordan, tajnik, Beltram Cvetka, pov. za finance, Sosič Svelozar, pov. za trgovino in preskrbo, Dovžak Alojz, pov. za kmclijslvo in gozdarstvo. Čuk David, pov. za odsek za delo, Scbck Levin, pov. za prosveto, Jug Danica, pov. zn socialno skrbstvo in zdravstvo, Vižintin Milan, preds. planske komisije, Krpan Zorko, pov. zn personalne zadeve, Trnovce Andrej, pov. za obrt in industrijo in Hojak Voldi, pov. za komunalne zadeve. Vsi tovariši so bili med poslanci zelo poznani prav zaradi svojega dosedanjega požrtvovalnega deta, kot tudi sposobnosti pri reševanju vseh tudi težjih nalog, zato so bili soglasno in z navdušenim odobrava njem sprejeti. Na skupščini jc bil temeljito prc-diskutirnn okrojni plan, ki so ga po- slanci z odobravanjem sprejeli. O planu bomo še poročali. Tov. France Bevk, ki ni mogel prisostvovali skupščini je poslal skupščini naslednje pismo: Ker sem nujno zadržan, sc žal ne morem odzvati vašemu vabilu, da bi se udeležil I. rednega zasedanja Okrajnega ljudskega odbora za gori-ški okraj v Solkanu. Prosim vas zaradi tega, da izročite okrajni skupščini v mojem imenu nojtoplcjsc pozdrave, ki jih pošiljam t iskreno željo, dn bi bilo delo zasedanja plo-donosno in da bi sprejeti sklepi pomenili krepak doprinos k gospodarskemu napredku noriškega okraja v splošno zadovoljnost njegovega prebivalstva. V zavesti, da stojimo no nujkoč-Ijivrjši točki naše nove meje, naj bo naše skupno delo s čutom odgovornosti usmerjeno v to, da poglobimo in razširimo pridobitve noše borbe, okrepimo našo narodno in demokratično svobodo ter utrdimo vezi z našo skupno domovino Slovenijo in Jugoslavijo. SmrJ fašizmu — svobodo narodu! l judski poslanec, podpredsednik Prezidija l judske skupščine LRS France Bevk. Zaprisega okrajnih ljudskih poslancev počno je, da organizacije Fronte niso videle prebivalcev Krasa, k; so ostali brez Industrijskega blaga zato, ker je l>ila distribucija istega prepuščena n«, katerim birokratom. Pomoč, k j jo moralko nuditi odbori OP' ljudski oblatiti, |e osnovni predmet izboljšanja življenja delovnega človeka. D« odpravljamo napake nepravilnosti v pravem času, je naša dolžnost zato, da pokažemo nagim ljudskim množicam, da jo OP’ tista, ki hoče in s svojimi člani niova dosrči življenje, katerega jo vreden človek, ki je b|i pripravljen darovali svoje življenje za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Že v dosedanjem delu lahko vidimo, da tam, kjer jc liila OP na vasi sposobna voditi, gospodarsko in politično življenje, je bilo tem lažje razkrinkati protiljud-ske element«, ker je članstvo OP tudi spoznalo potrebo tesnega medsebojnega sodelovanja. J/ep primer nam dokazuje Dol - Predmeja, ki je r svojem predkongresnem tekmovanju dvorila dne 18. t. m. sraj zadružni doin, prvega v goriškem okraju in med prvimi v Sloveniji. Dolpredmejei so spoznali, kako nujno jim je potreben dom, v katerem se bo razvijalo vso kulturno in gospodarsko življenje vasi in iz katerega M) OP nadalje vodila delo in obnovo njihove porušeno vasi. V diskusiji posameznih delegatov plenuma, kakor delegatov za JI. kongres je bila nakazano mnogo konkretnih primerov, ki so dokazovati pomanjkljivosti v dosedanjem delu OP. Prav zato, ker Gradbeno podjetje Zid-grad nima šo postavljenih norm, so njihova dela neracijonalna in je njihova delovna sila ueracijonaino izkoriščena. Če pogledamo obnovo šolo v Predmeji, ki jo je gradil »Zigradc ter je Mio za to šolo investiranih 300.000 din, a kljub teinu otroci še vedno no morejo obiskovati pouka v za to primernih prostorih, nam to dokazuje, da se je radi nedosledno kontrole OP izkoriščalo naše investicije neracionalno. Da nam jn v skladiščih gradilišča Nove Goric« ležalo tek stili ja za pol milijona vrednosti, to dokazuje, da kontrola Fronte ni bila objektivna in zadostna. Kakor vse drugo nam je pri izvajanju planskih nalog potrebna tudi preobrazila naših ljudi. Osvobodilna Fronta jc bila sposobna v času ml ustanovitve do I. kongresa povesti delovne ljudi v horho za nacionalno svobodo, s pravilu« in pravočasno prevzgojo pa bo morala Fronta vodki prevzgojo množic tudi za socialno borbo. Prav radj tega jo potrebno v okviru ljudske prosvete dvigati nni« kulturo v smislu dela, to se pravi, da so morajo naše kulturno prireditve odražati v duhu časa. Ne smemo več dopuščati, da bi našo ženo prevzgajali ljudje, enaki onim, ki so pokazali svojo podlost na procesu v Ljubljani, ampak jo mora prevzgajati OP. Odbori Fronte morajo dajati organizacijam naših žena večjo pomoč in Imeti do njih pravilno razumevanj«, saj je naša žena — mati prva vzgojiteljica svojih otrok, to sc pravi, vzgojiteljica novih ljudi v novi Jugoslaviji. 8 takim delom nam bo omogočeno, da Mimo našo mladino v pionirskih in mladinskih organizacijah prevzgojili tako, da bo vsakdo lahko postal strokovnjak svojega dela in del verige petletnega plana. Napačno je, da odbori Fronle niso razumeli, kako nujno je potrebno našo mladino strokovno usposobiti tor so vsled tega ovirali mladincem, zaposlenim v L. I. P. A. Ajdovščina, da se strokovno izobrazijo. Misel, da vajence dalj časa dela z manjšo plačo je. nepravilna, kajti, nekoč bodo prav ti ljudje vrgli krivdo na nas, t er ne ho znal vršiti drugega dela, kakor prenašati deske, to pa zato, ker med nami še vedno vlada pohlep po denarju in ne pohlep po znanju. Po pridobljenih izkušnjah na gradilišču Nove Gorice odhaja mladina na druge delovne akcije Dim 12. aprila so odpotovale i goričkega kolodvora mladinsko delovne brigade Janeza Hr/liarja, Otona Žn-panciča in Jožeta Srebrniča, ki so zaključile svoj delovni rok druge izmene pri postavljanju glavnih temeljev Novo (Juriče. Za njihovo požrtvovalnost ter dobro |n kvalitetno delo so dobili od uprave gradilišea pohvalo in priznanje. Na svečanem mitingu, ki je bil na lizkullumem igr/šču, so mladinci in mladinke obljubili, da bodo vse izkušnje, ki so jih pridobili v času dvomesečnega bivanja na gradilišču, prenesli med kmetsko in delavsko mladino. Svoje mlado delovne moči pa bodo posvetili gradnji zadružnih domov. Zbranim delovnim udarnim mladinskim brigadam, ki so se poslavljale, so spregovorili Marjan Bertoncelj, član (»lavnega odbora LMS, kulturni brnita« pa je bila dvakrat pohvaljena. V teku dela si je pridobila izkušenj In so proti koncu vrgla s silnim zaletom na delo ter prekoračila normo za 30%. Tako si je pridobila naziv udarne in dvakrat pohvaljene brigade. Sekcijsko prehodno zastavico je prejel na mitingu tov. Frunc Fidel, najboljši in najbolj discipliniran mladinec, ki je prekoračil normo za <0%. Brigada je imela tudi 20 udarnikov: Frane Konda, Vida Žvokelj, Marija Sladič, Frane (ialovič, Silvo Umek, Alojz Pregelj, Ivan Klcnovar, Zdravka Peško, Frane Fjdel, Ivanka Turk, Miro Božiglav, Leopold Spetič, Stefan Mohorko, Jože' Blatnik, Alojz Koka), Janez Prašnikar, Pepca Vodopivec, Marija Premrl, Jožko Hrovatin in 20 pohvaljenih: Bruno Turk, Ljubo Majnik, Zofka Boštjančič. Joža Dakskobler, Ivica Duh. Franc Skok, štofan S ten ko. Kati šterk, Stefan vidno, g kakšnim veseljem mladina na gradilišču gradi in izpopolnjuje svoj« znanje iu fizične sile. Ob slovesu so na gradilišču brigade priredile tudi kulturni festival, na katerem so podale obračun svojega kulturno-prosvetnega dela in fizkul-turnega udejstvovanji. Prvomajsko tekmovanje na gradilišču Nove Gotice Na masovnem sestanku smo sprejel, tekmovanja iu sicer: da Itomo /manj šali zamujanje, da bomo zmanjšali oziroma odpravili neopravičene iz. ostanke, da bomo organizirali delo 100% v akordu, da bomo dosegli čim večje presežke norm, da bomo 100% vključeni v sindikat itd. 16. t. m. stiin imeli zopet sindikalni sestanek, na katerem smo pregledali politično situacijo doma iu v svetil. Ing. Slure pa nam je prikazal politični m gospodarski pomen gradnje Nove Gorice z ozirom na vsiljeno in krivično mejo. Seznanili smo se z gradnjo Nove Gorice. Spoznali sm na eni strani važnost Nove Gorice na drugi pa težkoče, katere iihs ča kajo iu katere Ikuiio morali prema gati. V eni izmed naslednjih točk nun je tov. predsednik poudaril važnost tekmovanja za celotno naše gospodarstvo in važnost tekmovanja pri gradnji cest v Novi Gorici. Tekmovalna komisija je zbrala potrebne podatke. Največ točk je dosegla mizar -,ka delavnica našega gradilišču, to j 'J 16 točk. Na drugem mestu je sku piiiu pri regulaciji Korena, (ločim i Mladinke prav nič ne zaostajajo za .svojimi tovariši v delovnih brigadah na zadnjem druga skupina na glavni memni cesti. lov. predsednik je najboljši sk.uk piui predal prehodno zastavico in jo po/val. da jo obdrži. Med posameznimi skupinami ja veliko zanimanje za tekmovanje, posamezne skupine so sklenile, da Icido zastavico vzele mizarski delavnici in jo zasadile na glavno mestno cesto ali pa na novo reguliran Koren. I. maja bomo s konkretnimi rev zultati tekmovanja proslavili pra/.nik lelovnega ljudstva. • S-e. V okviru prvomajskega tekmovanja Je apnenica »Rdeča zvezda« že prekoračila svoj štirimesečni plan Mladinke in mladinci tekmujejo, kdo bo bolj presegel norme relerent vek rije Janci Železnik in komandant Igor. ki so podali pregled njihovega uspešnega ustvarjalnega dela Os gradnji Novo Doric« v vseh panogah njihovega udejstvovanj«. Zahvalili so «« za njihovo požrtvovalnost in trud ter jim dali novih smernic na |sit, da Im njihovo delo v cbuoarciii kraju in na drugih republiških in zveznih akcijah lažje. Tekmovanj« med posamezniki, trojkami. četami in brigadami je rodilo obilne rodove. Posebno živahen razmah je zavzelo v zadnjih dveh dekadah. Le malenkostna je b|la razlika med njimi v vseh panogah tekmovanja. Brigadi »Janeza Hribarja« in »Otona Župančiča« sta si kmalu v začetku priborili naziv udarnih brigad. Primorska brigada »Jožeta Src- Veliko, A da željan, Alojz Marušič, Jakob Jemec, Alojz Potočar, Ludvik Kakos, Franc Kritin, Zvonka (Justin, Kanmir Moravec, Zdravka Kirn, Mara Jurca in Ivan Podboj. Tudi IV. »Hribarjeva« ima 18 udarnikov in 21 pohvaljenih. VI. »Župančičeva« ima 13 udarnikov in 18 pohvaljenih. Za nagrado »o ti najpo-žrtvovalnejši dobili udarniške značke in diplome. Razdeljena so bila tudi knjižna darila, darovana od štabov hrigail. Obračun dela znaš« 107.319 prostovoljnih delovnih ur. V sklopu zaključnega sekrijskega festivala jo bila prirejena tudi okusno urejena razstava. I« grafikonov, prostih spisov, umetniških kiparskih in slikarskih del iu stenčasov, s katerimi s« obogatili razstavo, je raz- Fredkongrestti plenum OF ,No stal sred; trga. Skoraj vsi Vipavci se z velikim veseljem udeležujejo prostovoljnega dela. Najbolj aktivni so organizacija Zveze borcev, AFŽ in mladina. Pri delu so inajpridnejši, ker vedo, da s tem pomagajo do čim prejšnje zgraditve doma, kar bo v korist vsakemu posamezniku in skupnosti. Že prvo nedeljo so bili vidni veliki uspehi. Zgodaj zjutraj so se zbrali in začeli podirati staro stavbo ter pripravili 2000 komadov streš- nikov in 25 m3 kamenja. Uspeh nabiralne aikeije je 23.000 din. Organizacija AFZ je v tn namen pripravila prireditev in dala 2000 dim; fiz-kuiltnrno društvo je priredilo tekmo, katere izkupiček 3000 din je dalo za gradnjo zadružnega doma. Na skupnem delu se je Zveza borcev zavezala za 5000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega je organizirala in že pripravila apnenico na Nanosu, ki bo dragi teden že gorela. Ko bo apnenica dajala dovolj apna, sc bodo še bolj oprijeli dela, se razdelili po grupah in delali vsak dan, dokler ne 1k> dom zgrajen. Pomanjkanje evidence in neredno poročanje je velika ovira pri delu Šc vedno boltije naša Okra jna uprava za gradnjo zadružnih domov na tem, da nima točnega pregleda nad delom samim, kot tudi ne nad materialom. Ne smemo sicer pripisovati nrav vse krivde upravi ker so bile krajevne uprave tudi že neštetokrat opozorjene na redno in točno pošiljanje poročil in statističnih podatkov O delu in vsem potrebnem. Doslej pa je bilo poročanje s strani gradihšč zelo površno, neredno in tudi pomanjkljivo. Slevilkc do sedaj storjenega dela bi nam lahko dale jasno sliko uspehov in bi nam služile tudi kot uspešno agitacijsko sredstvo pri gradnji domov. Že številka 35.710 prostovoljnih ur od začetka gradenj pa do 18. aprila v rtašem okraju marsikaj pove. Ge pa si ogledamo število prostovoljnih ur na gradilišču Dol—Predmeje, ki je od 5. marca do 10. aprila ugotovilo število 9061 prostovoljnih ur, od katerih je bilo le 1370 plačanih, vidimo, da je delovno ljudstvo Predmeje v primeri s celotno številko napravilo visok odstotek prostovoljnega dela. Uspeh tega pa je bil viden v nedeljo oh otvoritvi doma. Prav tako so lahko Medanci ponosni na svoje delo, saj so v času od 15. februarja do 20. marca napravili 7388 prostovoljnih ur polog 938 zidarskih ur. Če bi pridali k številkam na gradiliščih obeh krajev še vse delo v poslednjem času, ko se je še precej stopnjevalo, bi pač našli čudno in skoro neverjetno razliko med urami, storjenimi na enem teh gradilišč in med urami vseh ostalih. V novi Jugoslaviji ne manjka dela V gor iškem okraju primanjkuje približno 3000 delavcev, kljub temu, da se dnevno prijavljajo na posredovalnic; z« delo v Solkanu in v Ajdovščini. Samo v mesecu marcu se je vključilo v delovni proces polom posredovalnice za delo v Solkanu 276 moških in 209 žensk. Ko ugotavljamo potrebo po delovni sili samo v našem goriškem okraju, moramo gledati tudi aa možnost dotoka delovne sile e terena. Pri nas ni nikjer govor« o hrea|)08elnosti, pač pa o pomanjkanju delovnih sil. V naši neposredni bližin« onstran žice v Gorici pod Italijo 'pa so dnevno veča število broz|>o«eInMi; delavci željni dela in kruha so prisiljeni urezdelno postopati po mestu, kljub temu, da imajo mnogo porušenih stanovanj in hiš, t*rej smo sc borili s pušk o v roki s« svobodo, danes pa se borimo s kra m pom in lopato »a boljše življenje Na grudilišču zadružnega doma »Janka PremrlmVojka« v vasi Dol-Predmeja vidiš skoraj vsak dan, ob nedeljah pa sigurno, kuho pridno dela šestdesetletna ženica. Ivanka Vidič. »Zakaj delate tako urno in vestno?* jo vprušam. »O, veste tovariši« mi odgovori, »danes moramo delati, saj smo svobodni■ Kot smo se včasih borili proti našim nasprotnikom, fašistom, s puško v roki, se borimo danes s krampom in lopato, ko gradimo naš zadružni dom, gospodarsko in kulturno sredi* šče na vusi-« »Mati, kako pa sle se borili VI kot starti ženica?* »le (ukoj leta 1941. smo začeli delati. Vso moja družina se je vključila v Osvobodilno fronto. Doletela me je še celo taka čast, da so imeli v moji hišici sestanke znani junaki, kot so tovariši Vojko, Ferligob Hribar i. dr-Sama sem rada hodila na velika zborovanja in konference v Gornjo Branico, Planino, Lokavec in dragam, nato pa sem vse, kar sem tam slišala, izpovedala našim ženam.. Nekoč sem tudi Nemcem ukrotila zaboj streliva ter ga dala nekethu komandantu. Zelo ga je bil vesel, ker so prav takrat bili v škripcih za strelivo, »Ali imate kaj otrok?« »Da, imela sem sina- Bil je komandir lil. čete in sicer prvi Titov oficir v bataljona. Svoje mlado življenje le dal za svobodo in lepše življenje spomladi 1944. leta. Brez trpljcnjfi ni svobode! Veste, — ko sem zvedela, da je mol sin padel, sem postala še boli trdna- Res, ponosna sem nanj! Hči pa je bila ob nekem sovražnem napadu ranjena in je še danes v postelji. Veliko smo pretrpeli, pa kal zato, samo da smo danes svobodni, .laz sem dobro vedela, da mora biti tako.* Ob smrti svojega sina le napisala 5. aprila 1944 v »Partizanski dnevnik« pismo s pesmijo, ki jo je zložila ob tej priliki: »Jaz, žalostna mati malega Franceta, vas lego poztlravllam in se vam zahvaljujem. ker ste mojega sina sprem« Ivanka Vidic Ijali domov in ga lepo položili v grob. Za svobodo se je boril mol dragi, ljubi sin-Tovariši in tovarišice Nič se rte prestrašite tega, le boj naprej, boj naprej! »Kaj vse boste imeti v zedružnem domu?* se zanimam dalje. »O, veliko bomo imeli notri. Zadru• go, gostilno, razne obrtne delavnice, dvorano in čitalnico. No. pa saj že sami veste, kaj še.* »Kakšne knjige pa boste imeli v čitalnici?« »Hm, kakšne? Veste, take. ki nas bodo učile, kako moramo delali, kako moramo oiti vsi narodi enotni in ljubiti domovino ter podobno.« »Mati, do kdaj pa ste st postavili rok, da bo zgrajen vaš zadružni dom?* »Veste, mi vsi smo sklenili, da bo do 18. aprila. Hočemo biti res med prvimi-« In so res tudi bili. Pogled s Kostanjevice Mislim, da so sc na Kostanjevici srečala nasprotja kot nikjer drugje na svetu Za hrbtom zidovje samostana s svojo tajlnstveno od življenja odmaknjeno tišino, vsepovsod bodeča žica pravičnosti zapada, na levi napol izumrla Gorica, a na desni bučanje motorjev, drdranje jeklenih gosenic, pesem mladih grl, prvi življenja polni srčni utripi Nove Gorice. Nova glavna ulica bodočega središča Goriške se v ravni široki progi že beli sredi ravni. Po njej brne tlačile!, prostovoljne roke posipavajo pred njimi grušč, ki ga druge roke trgajo ne daleč v kamnolomu iz skalnatih pobočij. Pod Kostanjevico tja proti Kronbergu je volja-novega človeka izkopala strugo, da ukroti samovoljo potoka Korna, ki se danes še vije kot kača sredi njiv in polj, zbirajoč nesnago in smeti. Starejši udarniki že tlakujejo dno In se trudijo, da bi dohiteli mladino, ki podaljšuje pot, po kateri bo moral teči nagajivi potok z vsemi svojim! malimi pritoki števlnih studencev, ki so doslej ustvarjati vse polno mlakuž. Sredi ravnine se že kažejb obrisi bodočega parka, ob poteh se kopiči material -priprava za nove stavbe, ki jim bodo postavili temelje proti koncu maja. Ravnina je obscž.na, človek se v njej izgubi kot mravljinec — a vendar diha povsod na njej življenje. Volja in delo skupnosti dokazujeta z vsakim dnem bolj in bolj, kaj zmoreta. Pred mano ob samostanskem zidu trebi mlad človek s krampom grmičaste akacije, ki so se bile zajedle v majhno ravnino na pobočju. Rad hi si izkopal njivico kakih 10 do 20 m* veliko, za solato, radič, grah in morda celo za krompir. »Trdo delo!« dem bi se čudim. »Ali se sploh Izplača?« »O, se bo, se bo izplačalo, ko Izrujem vse korenine in počistim kamenje,« se mož nasloni na kramp; »Veste, pri roki bo ta košček zemlje, pri roki ženi. Svoje zemlje nimam, pa sl moram tako pomagati. Delavec sem. Zakaj bi moral kupovati vsak peteršiljček, ko pa si lahko pripravim vrtiček kar tu nedaleč od svojega stanovanja. Saj sem vprašal v samostanu, če bi m) odstopili košček na svojem vrtu, pa so odklonili. Se mojo kozo postrani gledajo, ko obira robidovje okrog samostana. Veste, to je tako: govoriti o krščanskem usmiljenju in dobrih delih je eno, biti dober in usmiljen pa drugo. No, pa kljub vsemu — svoj vrtiček bom imel. Le poglejte, kako lepo bo gledati od tu novo življenje tam spodaj. In kako bo šele lepo, ko bodo zrastle Iz tal nove stavbe in se bo kadilo iz dimnikov novih tovarn. Jo že kar vidim Novo Gorico! Ravne ulice, lepe hiše, po cestah vozovi okoličanov, ki bodo pripeljali svojo robo na trg in odpeljali domov, kar njim služi, to, na pobočju Kostanjevice, pa hišic« z vrtički, tam, poglejte tani, ob novi strugi bo park — v njem bo mrgolelo deee — tudi moj sinček bo med njim!...« »Ko bi val tako govorili, ko bi vsi tako verjeli!« sem vzdihnil. »Kaj zato, če kdo nekoliko pogodrnja!« me je poučil in pokazal s prstom: »Glejte, ali vidite tam ob glavni novi cesti tbtt kup zemlje na njivi? No, davi je gospodarica tiste njive vpila, da so ji pokončali kos njive, njej, ki je ves čas vojne tako držala za Slovence. Pa sem ji izračunal, koliko več bo njena njiva vredna, ko bo stala sredi novega mesta. Pa je nehala godrnjati bi le to je še želela, da bi čimprej mladina zravnala tisti kup zemlje. Mnogo ljudi še misli po starem, pa jih bomo morali s svojo pametjo spametovati. Počasi bodo le vsi prišli na našo pot. Spregledati ne zna vsak takoj!« »Zdaj pa tiho, mladi pojo!« >e nenadno prekinil In poslušal. Bližal se je večer In brigade so se vračale z dela. Njihov krepki korak je odmeval preko obmejnih žic tja naprej proti zapudu... Naloge okrajnega ljudskega odbora na področju kmetijstva Petletni kmetijski pian predvideva lijon jajc več kot * pi oteklem letu. veliko spremembo in zboljšanje kine« Čebelarstvo pa l»pdo obogatili za novih tijskcuu gospodarstva na Goriškem s pospeševanjem mehanične obdelave zemlje in uporabo sodobne znanosti in tehnike v kmetijski proizvodnji. To postavlja pred novoizvoljeni okrajni iz* vrsilni odbor ter krajevne ljudske odbore velike in odgovorne naloge. Okraj je namreč zelo obsežen in gospodarsko neenoten. Glavna panoga kmetijstva je živinoreja, ki ima zlasti ugodne pogoje za razvoj v alpskih predelih ter gorujevipavski dolini. Treba bo zlKiljšati trajne travnike in pašnike ter pridelovati več kritiških rastlin, ki bo* do dale dovolj krme za živino, hkrati pa bodo zaščitile zemljo pred vetrovi in poplavami. V južnih predalpskih predelih in v okolici Gorice zavzema važno mesto v kmetijstvu povrtnina, katera ima za« radi milega podnebja vse možnosti uspešnega razvoja. To ie potrebno tudi zaradi tega, da se krijejo potrebe po« vrtnine za prebivalstvo in delavske menze. Zato bo treba v teh predelih pospešiti vrtnarstvo in posvečati vso pozornost vinogradništvu In sadjarstvu, kjer so za to dani pogoji. V višinskih sončnih legali tudi dobro obrodi sadje, zlasti pa moramo v naših krajih pridelovati več priznanega samenskega krompirja, posebno na Grgarsketn in v srednjesoški dolini, med tern, ko so gorička Brda vsled svoje valovite in sončne lege izrazito sadiarsko-vino-gradniški predeli. Spodnievipavski okoliš in srednja Vipava pa lahko vrši kolobarjenje raznih kultur, predvsem v listih krajih, kjer ie milo podnebje in nima visoke burje. Tu uspeva dobro tudi koruza, pri kateri sc lahko z bolj* šhn semenom zviša hektarski donos. Nujno potrebna Pa je omejitev žitaric, da pridobimo zemljo za donosnejše kulture. S selekcijo živine in dobrimi pleme* njaki bomo v petletki po planu pre* segli predvojno stanje živinoreje ter dvignili produkcijo mleka za 20 000 hi več. kot je znašala leta 1947. Mleko bo Slo predvsem za predelavo v maslo in sir ter z,a potrošnjo širokih ljudskih množic. V ta namen bodo preusmerili poslovanje živinorejskih zadrug v Št. Vidu na Vipavskem in Ccpnvami. Ustanovili bodo tudi farme za prašičerejo. Perutninarstvo bodo povečali za 8600 glav in tako predvidoma dosegli 1 nsi- 380 panjev. Na planinah pod Čavnom bodo zboljšali 150 ha pašnikov ter 380 ha višinskih pašnikov v raznih drugih predelih. Z regulacijo gotovih predelov Vipave in nekaterih njenili pritokov bodo pridobili 120 ha orne zemlje. Tudi novo pridobljena zemlja na i.ijakit ho rodila desetkrat več kot prej. ko je rastla tam skoraj sama kisla krma. Traktorsko oranje se bo povečalo na 2500 ha, to ie za desetkrat več kot v preteklem letu. Zemljo bodo gnojili z umetnimi gnojili ter oorabili predvsem 700 vagonov raznih umetnih gnojil. Hektarski donos koruze se ho s teni zvišal za 25®/«. krmske rastline pa za 30 %. Nasade krompirja bodo povečali za 500 ha na račun omejitve žitaric, prav tako bodo povečali v okolici Go* rice površine posevkov povrtnine ter uredili tople grede, da bodo lahko oskr* bovali z zeleniavo in sočivlcm okoliške kraje in druga večja središča. V sadjarski!) predelili bodo nasadili 15.000 novih sadnih drevesc, predvsem tistiit vrst. ki so primerna vremenskim in terenskim prilikam dotičnili krajev. V predelili z milim podnebjem bodo gojili strnjene breskove nasade- Z um* nirn gnojenjem ter zatiranjem sadnih škodljivcev bodo dvignili pridelek sadja za 24%. V Levpi bodo zgradili dve modernin sadni sušilnici in prav tako dve v Brdih. V vinorodnih krajih bodo uvedli mehanizirano obdelavo vinogradov in zboljšali kletarstvo. Število trt bodo povečali za 11 milijonov sadik ter povečali produkcijo vina za 20.000 lil. potrošnjo grozdja pa za 100 %. Ustanavljali in pospeševali bodo kmečke delovne zadruge, katerim IkkIo nudili strokovno materialno pomoč ter potrebne kredite za popravila starili in za gradnjo novih gospodarskih objektov. kakor tudi za nabavo potrebnih strojev, kmečkega orodia in plemenske živine. Za splošen dvig kmetijstva bodo investirali 5 milijonov 544.000 din. Vse to bo znatno dvignilo življenjski stan* dard kmečkega delovnega ljudstva. Zato pa morajo okrajni izvršilni in krajevni ljudski odbori napeti vse sile za pravilno in pravočasno izvedbo pet* letnega plana. Za pravilno odmero davšeov l:nu osnovnih nalog novo izvoljenega okrutnega in vseh kralevnih ljudskih odborov je. da si ustvari dobre in trdne finančne osnove, kajti le s pravilnim in pravočasnim dotokom finančnih sred* ste v bodo lahko izvajali svoj petletni plan, obnovo, industrializacijo in elek* trilikudjo. Te svoje naloge se izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora Gorica dobro zaveda, te na prvi seji je posvetil finančnemu vprašanju vso pozornost in skrb. Zaveda pa se ludi, da je pravilna in sorazmerna obdavčitev posameznih davčnih zavezancev eden izmed osnovnih pogojev pravilnega dotoka sredstev. Na jasnem si moramo bili. da nič tako ne prizadene davčnega zavezanca kakor to. če je nepravično in naprarn drugim nesorazmerno obdavčen. Zavedajoč se tega dejstva, je naš novoizvo« lični IO odločno posegel v dosedanjo nepravilno izvedeno davčno kampanjo v našem okraju. Ugotovil je namreč, da se davčna kampanja ni izvajala tako. kot to za• hleva demokratičnost naše llttdskc oblasti. Davčne komisije< postavljene oil KI.O. so sklepale o davčni osnovi za zaprtipH vrati in so bile hkrati okrajna davčna komisila. ki dokončno sMcpa o dohodku davčnega zavezanca. Na masovnih sestankih ni nihče vprašal za pravilnost davčne osnove in sorazmerje med posameznimi davčnimi zavezane' Masovni sestanki so sicer bili. vendar le bila na njih davčnim zavezancem sporočena le višina dohodka Icot dokončen sklep okrajne davčne komisije. Naše ljudstvo le v največ primerih na teh sestankih molčalo in odšlo nezado• dov olječo domov. Da se le to lahko z go, dllo, so krivi tudi aktivisti množičnih organizacij, tako okrajni kot krajevni, kakor tudi odborniki K 1,0. ki niso znali pojasniti ljudstvu, kakšne so pravice, lii jih določa zakon in ustava, da bi se jih lahko poslužili in tako ie v začetku preprečili nepravilnosti pri odmeri dav kov. Tudi sestav krajevnih davčnih komisij ni hit povsod pravilen. Ljudje z nad 20 ha zemlje, ki so bili v nekaterih duvč» ilili komisijah, so pač delali po osebnih koristih, da so zaščitili sebe in sebi enake. Drugod so se zopet vrinili v davčne komisije strokovnjaki, specialisti in dobri poznavalci razmer, ki so na star. koru plen način hoteli obdavčevati ljudstvo. Zato iti čudno, če naleti* mo na primere, ko plača kmet. ki ima i’ Velikih Zabijali 5 lia zemlje, od ka* ter e /e 53 a niiv in 30 a vinograda> 2000 din davka, drugi v istem kraju pa ima skoraj 23 ha in lega 73 a niiv in 2 in pol ha vinograda pa plača samo IŠ00 din rlavka V Ajdovščini je davčna komisila določila davčna osnovo Kam• pare Alojzu, lastniku valjčnega mlina, dohodke na 14J3(dt din. medlem ko fe mlinarju ISožič Kristjana iz Surij. ki noseduje slar mlin na en kamen, določila 14.500 din dohodka Združenje kovinarjev v Ajdovščini je prijavilo dobičku 347.917 din. kar je komisija priznala- Toda združenju stavbenih in pohištvenih mizarjev v Starjah. Id je prijavilo samo 76-30H din dobička in le 222.472 din prometa, le določita davčno osnovo le na lOO.OOOdin, ko je moralo imeti podjetje najmanj 300.000 din dobička. Tudi zidarsko,pleskursko podjet* /e Kete Jožefa iz Ajdovščine izkazuje 20-314 din dobička in nad pol milijona prometa, dasi je pri sedmih kvalificiranih in še pet pomožnih delavcih doseglo neprimerno večji promet in dobiček; vendar pa je davčna komisija določila samo 60-000 din davčne osnove. To nesorazmerje pa le še večje med posameznimi KLO-i, ker so nekatere davčne komisija oportunistično obravnavale davčna vprašunja. S tem pa ni rečeno, da so bite vse davčne komisije slabe, kajti najdemo tudi take. ki so pravilno znale oceniti dohodke. Toda če še omenimo, da je finančni odsek 01.0 — Gorica v Solkanu pridružil kmetom, za katere predvideva zakon posebne olajšave in davčno lestvico, ki jih ščiti, še obrtnike, trgovce, gostilničarje in ostale davčne zavezance, za katere te olajšave ne veljajo, je slika nepravilnega poteka davčne kampan/e dovolj jasna. Iz vseh teh razlogov le Izvršilni od‘ bor 01,0 — Gorica razveljavil vso do* sedanjo odmero dohodnine in sklenil, da se ponovno izvrši no vseh KLO-jih in sicer na sledeč način; KLO-i takoj sestavilo, v kolikor tega še niso. sezname davčnih zavezancev in sicer posebcl za kmete in posebej za Naše žene za dvig g< Organizacija žena je uvidela nujnost in potrebo, da pomaga s svojo organizacijo pri dvigu gospodarstva na vasi. Zalo si je okrajni odl>or AFZ sestavil močno in razširjeno gospodarsko sekcijo, ki se bo bavila izključili) z gospodarskimi proldemi našega okraja. Na svoji seji je ob-ruvnavala vsa organizacijska vprašanja in sprejela vrsto |«nmemfinih sklepov, k: kažejo, da so se žene z vso resnostjo lotile dela. V delovnem načrt«, ki je bil sestavljen (M) daljšem razpravljanj« ao se žene zavezale za delo od 14. IV. do 14. VI.- Izvajale bodo veliko kampanjo. du 1»h1o kmetje napravili čim več pogodb za pridelek semenja. V krajih, kjer ne prhle v poštev pridelovanje večje količine semen, IksIu izvajale kampanjo, da bo vsak krnel pridelal vsaj tol'(ko semenja, kolikor ga rabi zase. Zavzele se bodo tildi ra to, da bodo vse kolektivne njive na jlmlje olnlelane in gojene, kot v Solkanu, Kozani. Cepovan*«, lokvah. Kronbergn m Brestju. obrtnike, trgovce, gostilničarje in ostale. Nato bo krajevna davčna komisila sltupno s finančnim odsekom sestavita predloge za dotični KLO in jih lat še /sli dan obravnavala na masovnih se-Stankih, kjer bo lahko vsak davčni za* vezanec svobodno stavil svoje predloge in pripombe tako zase kot za druge. Sele, ko bo masovni sestanek pretresel vse te predloge in jih odobril, jih bo okrajna dvačna komisija pregledala in eventuelno v nekaterih grobih primerih prilagodila ostalim KLO,jem. tako da bo v vsem okraja sorazmerno zmogljiva in pravična obdavčitev. Dol e g lega pa bo Izvršilni odbor 01.0 — Gorica vsemu poteku davčne odmere budno sledil in vsako nepravilnost tudi takoj popravljal. Ni pa dovolj, da sledi poteku davčne kampanje samo Izvršilni odbor, sodelovali mora pri lem vse prebivalstvo našega okraja, posebno pa aktivisti. O vsaki nepravilnosti mtr-rajo takoj obvestili IO 01.0 — Gorica v Solkanu, ki bo v vsakem takem primera zadevo takoj preiskat■ Prav tako je potrelmo, da na masovnih sestankih ljudstvo in aktivisti z diskusijo sodelu* jejo in poskrbijo, da bo naš delovni človek zaščiten, kot to predvideva za, kon in ustava. To je tudi eno osnovnih načel, ki naj vodi vse masovne sestanke no pravilni poti kakor je privedlo Izvršilni odbor do teh ukrepov. Brezpogojno na /e na teh masovnih sestankih razkrinkavali špekulante in saboterje naše petletke, ki se ne morejo vživeli v da-našnli čas in skušalo še vedno ribariti i* kalnem in živeti na račun skupnosti- is po darstva v okraju V Slovrencu lrodo v sporazumu s krajevnim ljudskim odi sirom skušale dobiti prastar za kolektivno gojenje kokoši, isto Istdo poskušale v samem Solkanu. V Solkanu se bo ustanovil aktiv, ki bo gojil povrtnino, prav tako tildi v Grgarju Posebi.o pozornost bodo posvečale teni«, cla se bo v jeseni sejalo čim več poziinske solate in radiča. V Grgarju bodo izboljšalo kakovost pridelanega kapusa, vrzot, repe itd. V Rrestju Istdo ustanovile sadjarski .aktiv, ki Ih« skrbel za čiščenj« drevja in sadik, prav tako se ls» ba-vil a trlo rejo Vrsto kokoši, ki jo sedaj goje v okraju, bodo zamenjale z lM»ljŠo štajersko pasmo. Vsi člani sekcije se zavežejo, da Istdo vodili nad vsem delom ločno evidenco rn kontrolo. Isiotak« Issto ■skrbeli za redno t4-dnevno izročanje, v slučaj« (»otrobe pa tudi večkrat. škropljenje drevja ob napravena času Več čehelariev se pritožuje, da jimi poginjajo čebele, ker so kmetije škropili sadno di-vje z arzenalom i« so se s tem zastrupile. No, (ta ne gre tu samo z-a to. da lo škoduje čebelam. Večkrat so bilj že ojmzorjcni sadjarji na to. kdaj naj škropijo sadno drevje. Arzenal uspešno učinkuje proti razpiui škodljivcem sadnega drevja le, če so škropi takoj po cvetju. A ko se Sktropi sadno drevje med cvetjem, sc s tem zelo zmanjša pridelek, ker »e s škropljenjem j »oškoduje cvetje samo. Celtele, kj nabirajo med l*» sadnem drevju, prinašajo sadjarju velike koristi, ker prinašajo cvetni prašek iz. cveta na cvet bi s torti oplojujejo ■•iidje, da obrodi. Zalo n ni sudjerejri nehajo s škropljenjem sadnega drevja ob nepravem času. ker s teni škodujejo sadjarstvu n čelielmrstvu. K. F. Za ndfcup sarija so žaba ji žr pripravi jr ni V Renčah pri Goniči so 10. t. m, iKi|«ešiK> za.kljiuii.lj štiridnevni praktični točaj 7-a odbiranje iu odpremo sad- Naš zadružni dom — ja. Tečaj, katerega je organizirala rc« (nililiška |»oslovo« zveza pot vodstvom ‘iniznanega sadjarskega strokovnjak«, ie obiskovalo krog 30 tečajnikov i« jweh sadjarskih krajev l*rimorsko. — Največ jih je b«h» iz Gorške im Ilirske IMatrice, kjer sadje na ji ud j impeva. Ta nov kador odbiraleev bo pri bodočo«« odkupu mnogo pri|X>mogei, da bo primorsko sadje zn dolili« še večji slove« na domačih in tujih tržiščih. Na Goriškem sc ho že v prihodnjem mesecu pričel odkup češenj. Odsek //« sadje in zelenjavo je že odredi zbirni ur twize im zbiralce, da Ik> odknip u-moteno potekal- V tanini delavnici *r> *«• izdelali 20.000 zbitih Okaport -(»lato - zalmjev, 8000 zbiralnih, 2000 zbitih % holamdokih zabojev, v zalogi ,|m imajo Se 5000 garnitur za plato-zalutje, kak« da bodo v neijkirtfj&em čaru še pred pričetkom odkir|»a izdelali tO.000 plato-zaboiev. Urejujejo ludi .»I »nežna »Madšoa in pusmiviiške prodore za odkup sadja pri okrajni |k«-slovui zvezj v Šempetru. Šolaj pa jo razvita trgovki« z zelen pa vo. Dnevno gre liz Seni|«e4ra nad 1200 kg radiča, solate im diru«o zelenjave, s katero iskrhujemo pi-edvisom gorišk« okraj, bjiUnljano iu (kroge okraje na 1'rimioT-skom središče gospodarstva Kronberg je počastil spomin svojih žrtev 2alna svečanost ob prekopu 23 borcev v Dorn bergli Danes, ko vlaga ljudstvo ogromne napore za svol gospodarski in kulturni dvig, sc obenem spominja tudi tistih, ki so postavljali temelje pridobitev NOB. Spominja sc žrtev, ki so padle od sovražne krogle okupatorja in domačih izdajalcev. Hvaležnost tem bor* cem, ki so padli za svobodo v borbah za pravično stvar, so izrazili tudi vaščani Kronberga. v čigar območju je padlo 25 najboljših sinov našega na* roda. Zveza borcev v vasi Kronberg sc je zavedala, da mora tem žrtvam posvečati vso tisto pažnjo. ki jo zasluži borec tako slavne borbe kakor Je bila naša. Slavnost, ki je bila dne* 18. t. m-, je to tudi dokazala. Okoli 1000 ljudi iz vseh okoliških vasi je prisostvovalo prekopu teh borcev v skupen grob na pokopališču. Dolg sprevod, ki se je vil od mesta izkopa pri Kronberškem gra« du do pokopališča, je izrazil vso tisto žalost ljudstva, ki jo čuti v zavesti, kako jim bi bili ti borci danes v pomoč pri gospodarski izgradnji. Banditska roka pa je posekala ta mlada življenja In jim ni dala uživati tistega, za kar so se borili. 25 borcev narodno osvobodilne bor* bc je v Kronbergu dobilo skupen grob. ki bo slaven spomenik v zgodovini slovenskega naroda. Z zastavo Kl\ za sta* Vo zvezne republike Jugoslavije in republike Slovenije ter italijansko zasta-« vo s peterokrako zvezdo so sc organi* zacijc poslovile od borcev. Pevski zbor iz Solkana je zapel pesem »Žrtvam« In ob koncu »Pesem svobodi«, katero so borci tako želeli in ki so sc zanjo borili s puško v roki. Godba na pihala Iz Šempasa je še povečala slovesnost- Član okrajnega izvršilnega odbora sc je poslovil od borcev in ob skupnem grobu žrtev v Imenu vsega ljudstva zagotovil, da bodo pridobitve njihove borbe očuvane, utrjene in da sc bodo te pridobitve razvijale, da bomo res do* segli blaginjo, za katero sc danes bori vse delovno ljudstvo Jugoslavije. Tov. Suzan« Marušič nfi več med nama Nesreča je iztrgala tovarišico Suzano iz naših vrst. Po treh letih je sledila svojemu možu, ki je padel pod zločinsko roko okupatorja aprila 1944. Bila je skrbna mati dveh nedoras* lih otrok in zelo požrtvovalna članica AF2. Prepeljana je bila z Doberdoba, kjer jo je zadela smrt. Na pogrebu srno ji Naro ce A K2 poklonile lep venec, enako AFŽ iz Nove vasi. 'L veliko udeležbo na pogrebu ob prenosu njenega trupča je ljudstvo po-Snslito sipomin n« lo zavedno ženo, k'i naj nam bo vsem zgled. Oftvorjena bo Glasbena šola v Novi Gorici Kulturno prosvetno delo v okraju Gorica je zelo živo- Delo sc odraža prav na vseli področjih kulturno prosvetnega dela. Prav gotovo so naj* večji uspehi v glasbenem življenju. saj je vsega 72 pevskih zborov in 6 godb na pihala (er več salonskih orkestrov. So pa pri delu še vedno težave. Najbolj občutno je pomanjkanje pevovodij iu dirigentov, zato zbori še niso na vi* šini in tudi še ni prave smeri pri izbiri programov za koncerte. Okrajno prosvetno poverjeništvo je zategadelj ustanovilo glasbeno šolo. ki bo v doglednem času usposobilo večje število kvalificiranih glasbenikov. Sola se bo odprla J. maja in bodo najprej sprejeti v šolo tisti, ki so že pričeli z glasbeno šolo v Gorici in Imajo že neka) glasbenega znanja. Poučevalo se bo teorijo. Instrumentalno glasbo in so* lopetje- Prostori za šolo se že obnav-lajo, obnovila sc bo tudi mala kon* ccrtna dvorana, kier bodo imeli gojenci svoje koncerte. Prav gotovo bo ta šola veliko pripomogla k dvigu glasbenega kadra, ko je danes v okraju Gorica na tem veliko poinanjkanic. R. I). Pričetek pouka na Glasbeni šoli Glasbena šola Šempeter — Nova Gorica sporoča, d.a se bo pričel pouk t. maja 1948 v prostorih poslopja d'i. gimnazije. Sprejeti bodo učenci, kt so že imeli pouk v glasbi. Vpisovanje l>o dne 29. aprila od 15. do 17. ure v učilnic« I. c razreda. Priglasijo naj se tud; učenci, ki nameravajo obiskovati glasbeno Solo v šolskem letu 1948-49. Vodstvo glasbeno šole. Dobra knjiga naj postane last vsakega delovnega človeka V Slovenskem Primorju je bila ljudstvu dolga leta pod fašistično Italijo onemogočena dobra slovenska knjiga. Danes v novi Jugoslaviji je to odpadlo in so naše knjigarne bogato založene z mnogimi, tudi- novimi knjigami, ki nam pomagajo pri splošnem dvigu kulturnega nivoja našega ljudstva. Poleg tega nam na Primorskem pomagajo v izoblikova nju slovenskega jezika. Zato pi čud no, . apr.: Dornberg ©fioiorilo Ministrstvo za finance LRS jc izdalo v »Zbirki finančnih priročnikov« bro* Suro »Proračuni krajevnih ljudskih odborov«. Brošura ic namenjena članom krajevnih ljudskih odborov in aktivistom Osvobodilne fronte. V brošuri bodo našli najpotrebnejša pojasnila o gospodarski dejavnosti ljudskih odborov, o sestavljanju planov in prora* čunov- Opozarjamo še posebej na brošuro štev. 2 z naslovom »Navodilo za pre* računavanje davka na dohodke deiav* cev, nameščencev in uslužbencev«, kjer lahko najdemo važna navodila. Zato priporočamo to brošuro kot nujno potreben pripomoček našim blagajnikom, kot tudi vsakemu članu delovnega kolektiva. Brošuro dobite v vsaki knjigarni po ceni din 10-—. centra v Vršac so odšli 4 člani grupo. Ti se bodo poleg prostovoljnega dela na posebnem tečaju usposobili za jadralec in padalec. Ze prvi mesec po priključitvi so si zaradi pomanjkanja prostorov pomagali s ustanovitvijo primitivno delavnico. l*rvi krožek je začel z dolom v temni kleti invalida pilota Borisa Trpina, ki jo zanesel med solkansko mladino veselje do modelarstva. V teh temnih prostorih so delali dva meseca in izgotovili 15 modelov. Da bi svoj delokrog še bolj razširili, so priredili propagandne razstave v Šempetru in Ajdovščini ter dve dobro obiskani modelarski razstavi v Sotkanugi raznimi drugimi prireditvami so si dobili nekaj denarnih sredstev; danes pa imajo žo primerno delavnico in prostor za sestanke. Mestni ljudski odbor in drugo organizacije so jim pomagale, ker so uvidele, kako resno so se oprijeli dela. Modelarji se tudi politično vzgajajo in izobražujejo. Pri tem bi jim moral tudi okrajni odbor LMS nudita več pomoči. Z vztrajnostjo, tovarištvom in pravo disciplino bo fizkultura ustvarjala novega človeka. • PLANINCI! V nedeljo 25. t. m. ob 13. uri se bo vršila v Solkanu v šolskih prostorih skupščina vseh primorskih PAD (planinsko alpinističnih društev). Ker je skupščina velike važnosti, prosimo, da se je udeleže vsi ljubitelji tega lepega športa. Vsem planincem pa kličemo »Zdravo« in nasvidenje v nedeljo. Odbor. PREKLIC Za neveljavne proglašamo: člansko izkaznico OP št. 308112, na ime Bratina Anton; člansko izkaznice OF št. 270897, na ime Bratina Vincenc; članako izkaznico OF St. 283830, na ime Volka Marija por. Bratin«', val trije iz Stomažev pri Ajdovščini št. 36. ZAHVALA Vsem, ki ste ml ob tragični izgubi mojega srčno ljubljenega, nepozabnega braita Lojzeta Sirka stali ob strani, mi lajšali gorje ,z monoj sočustvovati, obsuli njegov grob s cvetjem in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, kakor vsem masovnem organizacijam in blljanski godbi se prav fekreno zahvaljujem. Hievnik. 6. aprila 1948. Žalujoč?, sestra DANICA ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so ob izguhi prerano umrlega sina In brota Cvetka Lekan Izkazali svoje sožalje. Pcuebno Pa se zahvaljujemo prijateljem m prijateljicam, ki so darovali cvetje in prečastitemu župniku in pevskemu društvu ter vsem, ki ate ga spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. Loke, 15. aprila 1948. Žaliijo&r družin* LEBAN soboto.