Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Slavljenje Papeževega zlato-mašništva v Ljubljani. Slovesnost Papeževega zlatomaš-ništva v Ljubljani postala je v resnici veličastna. Starega leta večer bilo je mesto ljubljansko — pa tudi mnogo krajev v okolici in po vsi deželi krasno razsvit-ljeno. V Ljubljani odlikovala se je posebno razsvitljava frančiškanskega samostana. V mraku prej zvonilo se je po vseh cerkvah cele dežele po pol ure. — Novega leta dan bila je dopoludne, ne glede na druge mestne cerkve, velika cerkvena slovesnost v škofijski cerkvi sv. Nikolaja. — Ob pol 10. uri imel je slovesno, prazniku primerno pridigo prečastiti gospod kanonik in vodja seminiški dr. Kulavic, ki je z vedno skazano spretnostjo risal pomen papeštva in pa odlične lastnosti sv. očeta Leona XIII.
Po pridigi peli so milostljivi knezoškof dr. Misija slovesno sveto mašo, pri kateri so bili navzoči večinoma vsi dostojanstveniki v Ljubljani bivajoči.
Za večer ob pol 6. uri priredil je slavnostni odbor v resnici veličastno veselico v redutni dvorani, pri kateri je prijazno sodelovala tudi godba domačega peš-pol&a št. 17.
___    6-----
____   7   ____
Redutna dvorana bila je polna najodličnejšega ljubljanskega občinstva, izmed katerega omenjamo samo p. n. gg. knezoškofa dr. Misija, deželnega predsednika barona Winklerja s soprogo, deželnega glavarja grofa T h urna, dva generala, dva polkovnika, načelnike vseh tukajšnjih uradov, državne in deželne poslance, stolni kapitel. mestnega župana Grassellija in podžupana Petri čiča, oo. frančiškane, zastopnike in zastopnice domačega plemstva, izmed domačega meščanstva vseh vrst pa toliko, da je bila dvorana v vseh prostorih prenapolnjena.
Slovesnost pričela se je s primernim nagovorom prelata dr. Čebašeka, ki je s živo besedo opisaval pomen slavnosti. Potem pela se je s spremstvom godbe Papeževa himna, pri kateri sta se odlikovala posebno še samopevca Meden in Dečman. Tej krasni skladbi Forsterjevi sledil je slavnostni govor, katerega je z izredno spretnostjo sostavil in govoril člen slavnostnega odbora, vodja Fr. P o vse, opisujoč zlasti izredne znanstvene zmožnosti in zasluge modrega učenjaka in vladarja Papeža Leona XIII., njegove zasluge za človeško družbo sploh, izrekoma tudi za misijone v oddaljenih krajih sveta. — Potem sledil je krasni moški zbor wKedo je mar" s spremstvom vojaške godbe. Potem nastopil je kanonik Kluu ter je v kratkem, krepkem govoru opisal velikanske zasluge vladajoče naše cesarske rodbine Habsburške za krščansko vero in cerkev ter sklepa z besedami cesarske pesmi. — Pri teh besedah vzdigne se vse občinstvo, godba pa zagode cesarsko pesem, katero navzoči stoje pozdravljajo z živahnimi živio-klici.
Konečno nastopi milostljivi knezoškof dr. Misija sam na oder govorniški, se zahvaluje slavnostnemu odboru, vsem sodelujočim in navzočim za čast in ljubezen skazano svetemu očeta, — omenja dalje o pomenu svete cerkve, da ni sistema, temveč živ organizem, čegar dejanski člen mora biti vsak kristijan, da postane deležen njenih milosti.
Konečno gospod knezoškof naznanja, da so sv. oče vsled naznanila današnje svečanosti blagovolili brzojavno podeliti vsem danes tukaj navzvočim svoj apostolski blagoslov.
S tem bila je končana sijajna slovesnost. — Po vsi naši deželi slavil se je ta izreden praznik — bolj ali manj sijajno.
— V tukajšnji podkovski šoli vršila se je dne 27. decembra pred c. kr. izpraševalno komisijo skušnja iz podkovstva za take kovače, kateri niso obiskavali pod-kovske šole.
Oglasilo se jih je 13, — vprvič napravilo je skušnjo 10 kovačev, 3 pa so jo ponavljali. Bilo je 9 Kranjcev, 4 pa štajarski Slovenci.
S povoljnim vspehom prestalo je skušnjo desec kovačev, dva moreta ponavljati skušnjo decembra 1888. leta, eden kovač pa obiskavati šolo, ako hoče še dalje pečati se s podkovstvom.
Dne 28. decembra pa podvrgli so se skušnji iz podkovstva in ogledovanja  klavne živine in mesa.    Učenci
tukajšnje podkovske šole. Vsi so bili Kranjci ter dobivali podporo od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe. Po vspehu se vrstijo ti učenci tako-le: Markelj Martin iz Zatičine, Zaje Janez iz Dola, Betica Jakob iz Blok, Dolčič Jože iz Zadobrove, Proj Florijan iz Kranja. Ponavljal je pa tudi skušnjo iz ogledovanja klavne živine in mesa posestnik France Babnik iz Bizovika ter skušnjo prestal z povoljnim vspehom.
—  Čitalnica ljubljanska priredi ta predpust veselice dne 7. in 21. januarija, ter 1. in 9. februarija. Pred svečnico je sijajen (Vodnikov) ples, druga večera pa so veselice s petjem, igrami in plesnimi vajami.
—  Za notarskega namestnika v Radoljici imenovan je gosp. not. kandidat Aleksander Hudovernik, po očetu svojem Eadoljčan, na mesto uže delj časa bole-hajočega notarja Hoffmann-a.
—  Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo snopič 27. — Povodom novega leta priporočamo vsem rojakom to domačo zbirko.
—  Državni poslanec dr. vitez Tonkli ponesrečil se je minulega tedna v torek, ko se je vračal od svojega posestva na Vrtovinu. Konji, nezadostno vpreženi, zvrnili so voz in doktor padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko pod ramenom ter se lahko poškodoval na glavi. Nadejamo se, da zasluženi rodoljub slovenski prav kmalu zopet okreva, da se vsaj zborovanja državnega zbora koj začetkom more vdeležiti.
—  ^Slovenski pravnik", ki je izhajal uže leta 1881, 1882 in 1883, začel je z novim letom zopet izhajati. Vrednikin založnik gosp. deželni poslanec dr. Mosche, dobil je za nadaljevanje tega lista zopet zadostno duševne podpore. Priporočamo toraj ta slovenski strokovni list, ki nam je neobhodno potreben, ako hočemo, da se vresniči slovensko uradovanje — vsem izobraženim rojakom najgorkeje. List, ki obsega po dve tiskani poli v osmerki, stane na leto samo 4 gold.
— Šola za umetno štikanje v Ljubljani je dovoljena, ker je tudi finančno ministerstvo pritrdilo predlogu na-učnega ministerstva. — Šola prične se bržčas o veliki noči.
—  V Banjiluki obešen je bil dne 20. decembra Božo Mandič, morilec našega neustrašenega rojaka V. Laha, ki je kot misijonar šel v Bosno.
—  Gosp. Perše, nadsodnijski svetovalec in državni pravdnik pri c. kr. deželni sodniji ljubljanski, prosil je za upokojenje.