AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 142 CLEVELAND, 0. MONDAY MORNING, JUNE 17, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Nemci so zavzeli Verdun Maginot črta je zlomljena Nemci so prekoračili reko Reno vzpričo topovskega ognja iz Maginot linije. — V Parizu pripravljajo versajsko palačo za Hitlerja. NAJNOVEJŠEVESTI FRANCOSKA VLADA JE ODSTOPILA Bordeaux, 1 7. junija. - Danes zjutraj (v pon-deljelc), se je sestala nova francoska vlada, kateri načeljuje 84 letni maršal Petain, da določi nadalj-ne korake vlade potem, ko je odstopila vlada pre-mierja Reynauda. Reynaud je odstopil, kakor je zagrozil da bo, če vlada ne sprejme odločitve, da se "bori do konca." Novi francoski minister zunanjih zadev, Paul Badouin, je takoj poklical k sebi francoskega in španskega poslanika in jima izročil tajne dokumente. Včeraj, v nedeljo, se je vršilo skoro ves dan posvetovanje vladnega kabineta. Proti večeru je premier Reynaud naznanil, da odstopi. Kakor se govori, Reynaudov kabinet odstopil potem, ko se je razpravljalo o nujni poslanici, ki jo je poslal angleški premier Churchill, ki se nahaja nekje v Franciji. Vsebina poslanice ni znana, toda vsekakor mora biti zelo važna. Vsak čas se pričakuje, da bo francoska vlada podala izjavo, če se bo armada borila naprej, ali se bo podala Hitlerju. Bordeaux, 16. jun. — Nem- . ška armada se je zagnala preko reke Rene, naravnost v ogenj topov iz Maginot linije. 100 milj .zapadno od taga kraja so pa nemške čete prekoračile reko Seine. Francozi se branijo z vso furijo, toda očividno brez uspeha. Nekje v Franciji so se sestali k dolgemu posvetovanju predsednik francoske republike, Le-brun, premier Reynaud, vrhovni poveljnik Weygand, admiral Darlan in poveljnik zračne floti-le, Vuillemin. Posvetovali so še glede kritičnega položaja in baje sklenili, da Francija ne bo sprejela premirja brez Anglije. Na kraju, kjer so nemške čete prebrodile reko Reno, kakih 40 milj severno od Basla, Švica, so Francozi razstrelili velik nasip, da bi ta kraj poplavili. Toda kljub temu niso mogli pregnati Nemcev s tega kraja. Na kak način so Nemci tukaj prešli preko Rene, ni znano, toda vojaški strokovnjaki trdijo, da so napravili s tem neverjetno drzen čin, ki si ga podstopijo samo ljudje, ki jim ni nič za življenje. Medtem, ko so nemške čete napadle Maginot linijo severno od Švicarske meje, se pa bliža druga nemška armada od za-padne strani, da pride Maginot liniji za hrbet. Ob Rokavskem prelivu prodirajo Nemci južno od pristanišča Havre. Toda tukaj jih Francozi precej zadržujejo. * Berlin, 16. jun. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so čete zavzele Verdun, največjo francosko trdnjavo, s čemer je neizogiben padec Maginot linije samo vprašanje časa. Glede govorice, da boi Nemčija sklenila poseben mir z Francijo, trdijo nemški vladni krogi, da o tem ni nobenega vprašanja in nemška armada bo zasledovala sovražnika, dokler ga popolnoma ne stre. Glede stališča francoske armade pravijo Nemci, da morajo zdaj Francozi zbrati svojo razkropljeno armado južno od Pariza, obenem morajo dati vso pomoč Maginot liniji in tretjič postaviti se morajo proti Italiji v Alpah. Nemško časopisje slavi armado, ki je v 10 dneh dosegla več uspehov kot kajzerjeva armada v zadnji vojni v štirih letih. ♦ Paris, 16. jun. — Nemške zastave vihrajo skoro na vseh važnejših pariških poslopjih. Razvile so jih avstrijske čete, katere je Hitler najprej poslal v Pariz. Da je Hitler dal to čast ravno avstrijskim četam, je hotel s tem izpolniti svojo grožnjo od 30. januarja, ko je govoril francoskemu premierju Daladierju: "Monsieur Daladier, Vi boste še spoznali moje Avstrijce, ko bo prišel čas!" To je bil odgovor na premierjeve besede, s katerimi je obžaloval usodo Avstrije, rojstne dežele Hitlerja. Zdaj se nahajajo v Parizu samo avstrijske predstraže, ostale nemške divizije so pa hitele naprej v boj brez odpočitka. Go- j vori se, da pripravljajo zgodovinsko versajsko palačo za Hit-! lerja, ki pride baje v kratkem' sem. i Kdor pride zdaj v Pariz, skoro ne bi poznal prejšnjega živahnega mesta. Do 70 odstotkov prebivalstva je zbežalo iz mesta. Na hotelu Grillon, od koder je nekoč govoril predsednik Wilson francoskemu narodu, vihra svastika. Enako vihra svastika raz Eifelov stolp, raz Are de Triomphe, pod katerim leži nepoznani vojak iz zadnje vojne, raz mestne hiše in drugih poslopij- Vsa gledišča so zaprta in samo dve kavarni poslujeta. Toda po devetih zvečer ne sme biti nihče od civilnega prebivalstva na ulici. i -0- Na obisku | V soboto nas je obiskala dru- , žina Mr. in Mrs. Martin Urbenk :iz Gleasonton, Pa. Obiskali so tudi Ivančičevo družino na 1241 E. 61st St. V Clevelandu jim je (bilo prav všeč. Hvala za obisk! Rop v lekarni j Danes zjutraj je neznan ban-,dit oropal lekarnafjo Noah \Brody, na 7533 St. Clair Ave. ; in mu odnesel $50. MOSKVA, 16. junija,—Sovjetska vlada je danes uradno naznanila, da sta se podali Estonija in Latvija ruski zahtevi, da sme poslati vojaštvo preko njiju ozemlja. Latvija in Estonija sta pripravljeni sestaviti nove vlade, ki bodo prijazne ruski politiki. Rusija bo takoj poslala vojaštvo v neomenjenem številu v ti dve državi. BASEL, 17. junija.—Nemške mehanizirane čete so glasom najnovejših poročil skoro popolnoma obkolile Maginot linijo. Za njenim hrbtom so dospele že 50 milj do švicarske meje. BORDEAUX, 17. junija,— Hitlerjeva armada, 150 divizij, broječa do 2,000,000 mož, ,se vali od Pariza vzhodno, da popolnoma obkoli Maginot linijo. Z gotovostjo se trdi, da je francosko poveljstvo na skrivnem vzelo skoro že vse vojake iz Maginot linije in jih poslalo k ostali armadi. Maginot linijo je branilo do pol milijona mož. Po mestu se je danes zjutraj raznesla govorica, da so ponehali vsi boji med nemško in francosko armado. NEW YORK, 17. junija,—Denes zjutraj je poročala neka francoska radijska postaja, da so francoski letalci popolnoma razdejali industrijski del italijanskega mesta Turin. — Danes zjutraj se tudi poroča iz Francije, da je odstopila romunska vlada premierja Tatarescu. -o- Nemčija bo zasedla Islandijo Stockholm, 17. junija.—Razne vesti javljajo, da namerava Nemčija zasesti otok Islandijo, ki se nahaja 500 milj od Škotske. Od tukaj bi potem napadala Anglijo. V ta namen je odposlala Nemčija večje število vojaštva v Norveško. Nekateri so mnenja, da se je to zgodilo radi ruske okupacije Litvinske. Nemčija je poslala ojačenja v vsa važnejša norveška mesta, kot Oslo, Bergen, Trondjem in Stavanger. Kot znano, je Anglija takoj zasedla Islandijo, ko je vpadel Hitler v Norveško. Tri evropske države so se oglasile z denarjem in plačale Zed. državam na dolg Rusija je zasedla Litvo Predsednik Litvinske, Antanas Smetona, je zbežal v Berlin pred ruskimi četami. Med diplomati se govori, da je pohod Rusije na Litvinsko znamenje, da se Sovjetija utrjuje proti Nem- v • • • cijl. Washington, 15. jun. — Samo tri evropske države so-se-spomnile svojih obligacij napram Zed. državam. Finska je plačala v polnem, kakor se je obvezala, da bo plačevala vsak termin. Druga država je Romunska, ki je ponudila $100,000, kot prvo plačilo na svoj dolg od leta 1932. Madžarska je pa plača $9,828 na svoj dolg. Ostalih, devet evropskih držav ni plačalo nič. Finski poslanik Procope je odplačal $159,298, kakor znaša odplačilo po dvakrat na leto, čeprav je ameriški kongres dovo- ---—i Senat je sprejel predlog proti propagandi v armadi in mornarici glasoval za predlog, ki določa posebno stroge kazni glede proti-ameriške propagande v mornarici in armadi in ki določa registracijo in odtise prstov nedr-žavljanov. Zbornica je tudi sprejela dodatek, ki določa ostre kazni proti onim, ki se ne bi registrirali. Predlog bo poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. Senator Connally jz Texas je govoril, da bo ta postava zlasti namenjena proti tujezemski propagandi v ameriški armadi, mornarici in obrežni straži. Namenjena je proti komunistom in drugim, ki propagirajo padec ameriškega sistema vlade. Kdor bi šču,val v armadi ali mornarici za nepokorščino, nelojalnost, upor in protiv v službi, bo kaznovan z $10,000 globe in 10 let zaporom. Postava vsebuje točke za deportacijo nedržav-ljanov, ki se pregreše zoper to postavo, če bo predlog sprejet v obeh zbornicah, se bodo morali vsi nedržavljani registrirati in vzelo se bo odtise njih prstov. --o- Senat je odobril velike vsote za relif Washington. — Po petdnevni debati je senat sprejel relifno predlogo ter isto poslal v poslansko zbornico v odobritev. Vsega skupaj je senat odobril $1,224,-791,357. V tem je zapopadena tudi vsota $50,000,000, kar bo lahko potrošil predsednik za nakup zdravil in raznih potrebščin ter jih poslal potom Rdečega križa beguncem v Evropo. Rusija ne pusti Turški napovedati vojne Ankara, Turška. — Turška vlada je naznanila vsem tuje-zemskim zastopnikom, da ostane zadržanje Turške nespremenjeno, to je, da za enkrat še ne bo šla v vojno. To sporočilo je prišlo v javnost takoj zatem, ko je dobila Turčija besedo iz Moskve, da Sovjetija raje vidi, da Turška ne gre v vojno, ker ne želi, da se raztegne vojna tudi na Balkan. V diplomatskih krogih se je takoj začelo govoriti, da vlada nnnnlAii Nemčijo in Italijo glede Balkana. Turška ima z zavezniki pogodbo, da jim bo šla na pomoč takoj, če bi bili napadeni v Sredozemskem morju. Obenem ima pa pogodba določbo, da Turška ne bo šla v vojno proti Rusiji. -o- Prometna nesreča Trije moški in ena ženska so bili sinoči ubiti v North Royal-ton v bližini Clevelanda, ko sta na cestnem križišču trčila dva avtomobila. Ubiti so bili: Peter Gorupec, Mrs. Susan Stro-pel, Anton Tossman in George Junich. Težke poškodbe so pa dobili: Emil Gojrupec, Helen Gorupec, Daniel Zenimec in Ernest Fegis. Gorupec, katerega dom je na 10413 Almira Ave. se je z družino vračal s piknika, ko je. privozil od stranske ceste avtomobil, v katerem so bili štirje mladi mladi fantje: Junich, Tossman, Zenimec in Fegis. Kot pravi policija, bi bil moral avtomobil, v katerem so se vozili ti fantje, na križišču ustaviti. Rim, 16. jun. — Italijanski viri poročajo, da italijanske čete prodirajo v provinco Savoy na južni švicarski meji. Ob istem času se pa poroča, da so francoski zrakoplovci bombardirali več italijanskih mest, pri čemer je bilo ubitih 11 oseb in 52 jih je bilo ranjenih. Italijanske čete so baje prodrle že precej daleč v francosko ozemlje in da skušajo obkoliti Nico ob Rivieri. Druga italijanska kolona pa prodira v provirt co Savoy, katero je Italija itak vedno zahtevala zase. štiri italijanske divizije prodirajo tukaj, katerih premikanje se pa drži strogo tajno. Ob morju prodirajo laške čete le počasi, ker je prostor ozek in imajo Francozi tukaj močno obrambo. Uradno se poroča, da je zavezniška mornarica streljala na Genovo, letalci so pa bombardirali včeraj Turin in Benetke. Italijanska podmornica' je poto- pila angleško križarko Calypso v Sredozemskem morju. Zavezniški letalci so poleteli nad Rimom, kjer so metali letake z napisi: "Francija nima ničesar proti vam! Položite orožje in Francija bo storila isto! ženske Italije! Nihče ni napadel Italije! Vaši sinovi in možje vas niso. zapustili, da bi branili domovino, šli so, cU zadostijo želji enega samega človeka. V. zmagi ali porazu, trpeli boste glad in pomanjkanje ter suženjstvo." * Alexandria, 15. jun. — Na egiptovski-libijski meji se poroča o hudih bojih med italijanskimi četami. Angleži so vzeli Italijanom trdnjavi Capruzzo in Maddalena. Angleški letalci neprestano bombardirajo italijanske postojanke v Eritreji. Dasi je Egipt prekinil diplomatske zveze z Italijo, pa ne bo napovedal vojne Italiji, dokler Italija ne bo napadla egiptovskega ozemlja. V koliko nas bodo novi davki prizadeli Predsednik Roosevelt je obljubil zaveznikom vso pomoč razen v vojaštvu Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je odgovoril na zadnji apel francoskega premierja za nadaljno pomoč Franciji, da se bo podvojilo pošiljanje municije, toda edino kongres lahko odloči, da se da tudi pomoč v vojaštvu. Dokler se bodo Francozi borili za svojo svobodo, je rekel Roosevelt, so lahko zagotovljeni, da se jim bo poslalo vedno več letal, topov in municije iz Zed. držav. "Toda," je poudarjal Roosevelt, "ta obljuba ne vsebuje vo-jaSlce pomoči. Samo kongres Slovenci se postavijo Na Colinwoodski višji šoli je letos graduiralo nič manj kot 108 naših mladih Slovencev in Slovenk. In izmed teh jih je bilo 19 odličnjakov. Vseh graduiran-cev je bilo pa 504. Seja staršev in članov Danes ob šestih je seja članov mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Ob 7:30 je pa seja staršev. Več važnih stvari je na programu, zato je potrebno, da sfe vsi udeležijo. ima moč to dovoliti." To je bilo prvič, da je Roosevelt sploh omenil pomoč v vojaštvu zaveznikom. Predno je Roosevelt podal to izjavo, se je dolgo razgovar-jal z francoskim in angleškim poslanikom. Nekateri senatorji so se takoj oglasili in rekli, da Rooseveltove besede kažejo, da bi takoj poslal vojaštvo v Francijo, če bi imel to moč. Drugi pa zopet trdijo, da prav to kaže, da Roosevelt ne misli peljati armade v Francijo, ker je določno izjavil, da je to stvar kongresa, ki tega ne bo nikdar dovolil. Važna seja Jutri večer se vrši v sobi št. 4 SND mesečna seja Slavčkov. Starši so prošeni, da se udeleže, če jim je obstoj zbora kaj pri srcu. Starše se tudi prosi, da pošiljajo otroke k pevskim vajam, ki se vrše ob času počitnic ob četrtkih ob dveh popoldne. Pobiranje asesmenta Danes zvečer bo od G do 7 v stari šoli sv. Vida pobirala ases-ment tajnica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. lil, da Finski deset let ni treba plačati nič na dolg. Romunska, dolguje Zed. državam $14,128,-181 in zdaj je ponudila $100,000 'pod pogojem, da se napravi med obema vladama novo pogodbo za odplačevanje. Finski poslanik je rekel, da je njegova domovina hvaležna kongresu Zed. držav, ki vidi težaven položaj dežele, ker je podaljšal rok za odplačilo na dolg. Toda Finska se ravna no princi-j pu, je rekel poslanik, da izpolni i svoje obligacije kljub vsem |težkočam radi zadnje vojne. )-- Z italijanske fronte I Berlin, 16. jun. —, Poroča se. da je pribežal v Nemčijo pred-'sednik Litvinske republike, Smetona, ki ga je spremljalo več njegovih kabinetnih uradnikov. V Berlinu niso videti posebno razburjeni radi ruske invazije v I Litvo, toda v Stockholmu so pre-I pričani, da je Rusija izsilila iz j Litve prost prehod ruskih čet j samo zato, da bo lahko postavila pol milijona vojakov na nemško mejo. Iz zanesljivih virov se'poroča, da bo Sovjetija ojačila svoje igarnizije v Litvi, Estoniji in jLatviji, v treh baltiških provincah, V Skandinaviji se govori, da se Moskva že kesa svoje zveze z Nemčijo, ki se je ugnezdila v Skandinaviji proti volji Rusije. Da se ta zveza krha, kaže to, da Rusija zbira vojaštvo ob nemški meji na Poljskem. V bal-j tiskih provincah se že splošno ; govori, da bo Rusija kmalu napovedala vojno Nemčiji. Značilno je tudi to, da je Rusija poslala svoje čete na Litvinsko takoj zatem, ko sta dospela v Moskvo j francoski in angleški poslanik. Ko je Rusija izročila Litvi ultimat, da ji dovoli prost prehod (ruskih čet čez nj#no ozemlje, ni niti čakala na odgovor; ampak je 'takoj poslala svoje čete tje. Washington, D. C.—V nasled- b njem je v kratkem razloženo, v c koliko bo prizadeta povprečna s družina po novih davkih, ki bo- 1 do skoro gotovo odobreni v kon- a gresu. t r Pričenši s 1. julijem se bo po- r dražil gazolin za pol centa pri j galonu. Davki na cigare in cigarete se bodo zvišali za 16 1/3 centa, kar se bo čutilo najbrže v C tudi pri prodaji na drobno. ' Davki na žvečilni tobak se ne bodo zvišali, ker se tega tobaka vedno manj kupuje. Vsi federalni prodajni davki, ] ki so bili naloženi pred leti sa- ] mo "začasno" in že štirikrat od|l takrat ponovljeni, se bodo po- ] daljšali do leta 1945 ter se pri tem še zvišali za 10 odstotkov. : Vse vstopnine za gledišča, ki so v ceni več kot 31 centov, se bodo po 1. juliju zvišale za 10 odstotkov. Federalni davki se bodo zvišali za ne manj kot 10 odstotkov na sledeče predmete: ( samokrese, avtna gumasta ko-' lesa, tube, toaletne potrebščine, j avtomobile in njih dele, radije, mehanične ledenice, na olje za j mazanje, igralne karte, žve-plenke, vina, žganje in pivo. Dohodninski davki, ki bodo; plačljivi 15. marca prihodnjega leta, se bodo avtomatično zvišali za 10 odstotkov in to posameznikom in korporaci-jam. Vsaka oseba, ki zasluži na leto $800 ali več, 'bo morala predložiti davčno polo in če ni-1 ma odvisnih ali drugih izjem, I bo morala plačati davek na dohodke od dohodkov nad $800. Vsaka oženjena oseba, ki zasluži $2,000 ali več na leto, bo morala predložiti davčno polo in plačati davek nad to vsoto, ako nima izjem. Vsaka korporacija, ki ima či- stih dohodkov do $5,000 na leto, bo morala plačati davke ( 131/2 odstotka, prej je bilo 121/2. Vrhu tega bo plačala pa še 10 odstotkov super-davka, to je še 10 odstotkov več, kot znese pravi davek. Če ne bo senat kaj spremenil, potem bo vsaka oženjena oseba imela $400 za vsako odvisno osebo v družini kot izjemo za dohodninski davek. Kar se tiče social security davkov, ne bo nobene spremembe, ker to nima z obrambenim programom, radi česar bodo davki, nobene stike. Novi davki bodo prizadeli vse, vsaj skoro vse, tudi bogate. Kdor, na primer, zasluži čistega na leto $5,000,000 in je oženjen, pa mu ni treba skrbeti za odvisne osebe, bo moral plačati davka v vsoti $3,916,-547.60. No, takih ni dosti v Ameriki, so pa le. AMERIŠKA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto >7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 'J.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months, Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year. $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clash matter January 5th, 1909, at the Post Office ftt Cleveland. Ohio, under4 the Act of March 3d. 1878. No. 142 Mon., June 17, 1940 Kaj je Hitlerjev načrt? (Izvirno poročilo iz Ljubljane) I Ustvariti veličino Nemčije na ruševinah slovanstva. To Nemčijo obdati z jeklenim obročem vazalnih držav, kar bi pomenilo zavojevanje vse Evrope; zasesti vsa vodilna mesta v upra- s vah drugih kontinentov to je s usužniti nemški volji ves svet. ^ Ko bo to doseženo, uvesti nov r socialni red: razred nemških gospodarjev, Herrenvolk in raz- r red sužnjev. Uničiti vse vere, g kajti Bog je lahko samo eden— g nemški bog; voditelj pa samo i eden, nemški voditelj, za sedaj j Hitler. Pri tem je, treba postopati tako radikalno, z vsemi i sredstvi, brez vesti, da bo na < tleh ves svet in da bo obstoj te : nemške moči zasiguran naj- 1 manj 1,000 let. Če bi se ta načrt ponesrečil, mora z Nemčijo : vred propasti vsa Evropa, po ; možnosti ves svet. To so glavni obrisi Hitlerje- < vega cilja. Razložil jih je že v knjigi "Mein Kampf"—brali smo jo in nismo je hoteli razumeti, ker se nam je zdela blazna, nesmiselna. Danes vidimo, da je Hitler uresničil že veliko teh načrtov. Če jih pregledamo z vidika njegovega končnega smotra in z vidika napovedane metode, se moramo zgroziti: Blaznež, satan je na delu, naša propast je neizogibna, če se mu ob 12. uri ne upremo z vsemi močmi! Načrt o zavojevanju Evrope je delal že leta 1923, Rausch-ning ga popisuje po predavanjih na nekem zborovanju ta-ko-le: "Ustvarili bomo enoten blok V sredi bo bronasto jedro, veli. ka .centralna država. Češka Moravska, Avstrija, zapadna Poljska bodo del te centralne države. (Ta del načrta je že izvedel). Okoli tega bloka bo obroč malih in srednjih vazalnih držav, ki bodo tvorile železno okovje velike Nemčije. Baltiške države, do skrajne etnografske meje stisnjena in od severnega morja odrezana Polj ska (že!), povečana Madžarska (deloma že), Srbija posebej, Hrvatska posebej (o Sloveniji ne govori. Ali nas je pritegnil k Avstriji ali prodal Italijanom), zmanjšana Rumunska (!), na več pokrajin razdeljena Ukrajina, ruske države na jugi^ in Kavkazu—to bo bodoča konfederacija Rajha, kjer naj bi Nemčija imela vso oblast. Na severu Finska kot vogal in steber, na jugovzhodu Georgi-ja, Kavkaz kot drugi steber. (Približno tako karto so širili Nemci že med zadnjo vojno). "Vse to pa bo cementirano s skupno armado, skupnim gospodarstvom, skupnim valutnim sistemom, s skupno zunanjo politiko. Toda ta konglomerat bi ne imel bodočnosti in bi bil zapisan propadu, če bi ne imel že v naprej določenega programa v raznarodovanju, v iztrebljanju narodov. Zato smo si smernice te uničevalne politike že začrtali. Resnica je, da je za belo nordijsko raso največja nevarnost v ogromni ploditvi slovanskih in orijental-skih narodov, ki kakor vsa nižja plemena nadomeščajo pomanjkanje kvalitete s kvantiteto, to se pravi z rodovitnostjo svojih žen. Povojna boljševiška agrarna politika, to je razkosanje vele-posestev na male kmečke kolonije, je to ploditev še povečala v nevarni meri. Treba bo torej zopet iztrgati male slovanske kmete, ki so po svoji naravi tlačanski, in jih postaviti v položaj neposedujočih proletarcev, da se bo tako zmanjšala njih plodovitost. Rodovitna zemlja bo morala preiti v roke novega razreda—razreda nemških gospodarjev. V vsem vzhodnem prostoru ima samo Nemec pravico do veleposestva. Pokrajina s tujim plemenom bo morala zopet postati dežela tlačanov, poljskih dninarjev in tovarniških delavcev (drugje Hitler izrecno pravi: nekvalificiranih)." Še dalje, popisuje Rausch-ning, kako so si Hitler in njegova družba zamislili gospodar-ko in politično oblast na račun lovanske krvi in zemlje: "Ne rre torej zato, da bi ustvarili love kolonije v notranjosti Nemčije. Kolonizacija se bo norala izvršiti le na etnografsko tujem prostoru, to se pravi ! zavojevanjem novega državnega ozemlja. Ne malih kolon, impak kolonije veleposestni-tov. Vsa veleposestva, ki so jih razkosale agrarne reforme ver sajskih držav, bo treba zopet sdružiti in jih izročiti nemškim dastelinom; tu gre zlasti za ve-ika posestva na vzhodu." (Ali niso začeli s to politiko že po Rajha. sudetski katastrofi? In prese-itev tirolskih, baltiških Nemcev?!) "Mala posestva v Nemčiji bodo združili, uvedli obdelovanje s stroji in ustanovili tovarne. Razlaščeni posestniki pa bodo dobili v dedno last obnovljena veleposestva na novi Slovanski zemlji. Tako bo nemški kmet e posestnik ali kvalifificiran industrijski delavec poljska dela pa bodo opravljali tujerodni dninarji za prav nizko plačo. (Poznamo že k o 1 o n i z i r a n je poljskih in čeških kmetov, sezonskih delavcev). Še dalje so že leta 1932 kovali načrte na naš račun: dobesedno "Ploditev Slovanov je treba iztrebiti. To je prvi cilj. Drugi cilj: Ustvariti razred nemških gospodarjev, in jih popolnoma ukoreniniti. Nemška elita je poklicana, da postane elita gospodarjev vse Evrope in knočno vsega sveta." Kako se bo ta priviligirani razred ukoreninjal. Z biološko selekcijo—nobene zveze in ploditve s tujerodcem. (To so že uvedli na Poljskem); s socijal no preureditvijo — uničiti je treba buržuazijo prav tako kakor delavstvo; z omejitvijo iz obraževanja. Hitler je rekel: "Imeti bo treba pogum, da se bomo lahko vrnili k sistematič ni nevednosti in poganstvu Kultura in veda sta vedno predstavljali nevarnost za gospodujoči razred. (Zato zapirajo šole na Češkem in Poljskem) Toda svoboden dostop do izo brazbe je bil še bolj nevaren ohranitvi suženjskega i-azreda V izobrazbi in znanosti moramo sopet dati značaj tajne kultu re, ki je pridržana le privilegi rančem. Samo zato ceno bo znanost zopet zabila svojo pr votno vlogo—dajati gospodar jem sredstva za gospodovanjt nad človeško in nadčloveško naravo'' (Šele ko beremo za ohranitev kulture; če jo izgubi mo, čaka ves svet popolna pro past). Omenjeno zborovanje je za ki j učil Hitler tako-le: "Kar govorimo tukaj, mora ostati strogo tajno. Kar sem slišal o naši vzhodni politiki odobravam vse. Toda dragi to variši, eno morate pred vsem imeti pred očmi : "Do svetovne oblasti ne bomo prišli, dokler ne bomo imeli prej v svojem središču jedra solidne moči. Jedro 80 do 100 milijonov Nemcev, ki tvorij kompaktno enoto. Za to bo moj prvi cilj ustavritev tega jedra po katerem ne bomo samo nepremagljivi, ampak bomo za vse večne čase v odločilni premoči nad vsemi evropskimi narodi. To navsezadnje niti ne bo tako težko. K temu jedru spada Avstrija. Prišla bo sama po sebi. K temu jedru spada tudi Češka in Moravska in zapadne pokrajine Poljske, do nekaterih prirodnih strateških mest. (Sedaj razumemo, zakaj so Nemci dopuščali ostanek neke Poljske —da ustvarijo vazalno državo kot Slovaško). Tudi Baltiške slovljen. še marca meseca nas je povabil zastopnik, brat Akurzij in naročil, da se organiziramo za tak izlet za dan 14. julija, čas od takrat je hitro minul in sedaj je še samo nekaj tedno včasa do 14. julija. Med tem časom smo poizvedovali radi cen po železnici in dobili odziv da se lahko udeležimo tega izleta za ceno tje in nazaj samo $6.25 do Chicaga in potem še 55c, taka cena je obljubljena in pri tem bo ostalo v kolikor se razvidi sedaj. Mogoče, da bomo imeli pri tem še druge ugodnosti namreč, da bo ista cena veljala za tri dni: Od petka do ponedeljka ali pa od sobote do torka. Natančno o tem bomo še poročali. Za danes je glavno to, da je cena omenjena in da vedo tisti, ki se želijo izleta udeležiti. O podobnemu izletu je že pisala) tudi Mrs. Albina Novak v smislu S. ž. Zveze, kar pa ni nikakor v nobene nasprotstvu z izletoma vičeni biti deležni tudi višjega x priznanja kakor tudi boljšo ce-). no za mleko kot drugi, ki jim ni mar, da dajo najboljše svojim odjemalcem. Največji problem mlekarske ,e obrti je, da bi odjemalci upo-^ števali in znali ceniti vse to ogromno delo in kako se1 pazi 0 vsepovsod, da se jim zadovolj-0 no postreže. Res je težko v be-l" sedah dopovedati r e s ni č n o ;p I , ^ vrednost, katere nam dopnna-| šajo k splošnemu zdravju far-marji in podjetja, kjer so si lf zaslužili biti deležni pečata "Approved Dairies." ,a Po mojem mnenju ni hrane, - na katero se bolj pazi in kateri Ue da več pozornosti kot ravno ~~ mleko. Zato lahko verujete, da n je mleko zares najbolj izpopol-njena hrana za otroke kot sta-rej še. Pomnite, kadar zdravnik priporoča materi, da naj pre-meni na druge vrste mleko, on !a ne misli, da mleko, katerega ste '.e rabili, ni dobro, ampak to po-Hmeni, da' je mleko več vrst in P' nekatero bolj bogate vsebine kot drugo. In ravno zato bi ^ morali paziti, da dobivamo za e" našo rabo mleko, ki je na po-krovčku zapisano "Approved a Dairies" in potem se lahko za-■a nesete, da dobivate najboljše izmed vseh vrst. j (Nadaljevanje prihodnjič) -o- J! Romanje v Lemont ij - r/d Mnogi čakajo na tale poziv. u I Ko smo lansko leto romali v Le-o- mont k praznovanju blagoslovi-[i- tve vogelnega kamna franči-škanskega samostana, smo že io takrat obljubili, da bomo šli tudi [i- takrat, ko bo samostan blago- Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Na dan kinčanja grobov se je ukaj poročila mladenka Agnes ■Jančar iz 30. ceste. Mladenič Anthony Mroski ji je obljubil, da jo bo spremljal v bodočem življenju. želimo jima kar največ sreče ^ zakonu. Iz tukajšnje višje šole so gra-iuirali sledeči naši fantje in dekleta: Mary Baraga, Angeline Mahnič, Mary Pogačar, Mary škapin, Madeline Urbas, Jennie Tomažič; za posebno pridnost pa sta bili odlikovani Rozi škrjanec In Sylvia žiberna. Fantje so pa sledeči: Frank Jere, Joseph Se-ražin, Mike Rutar in Frank Zore. Iz naše farne šole pa so izšli sledeči: Louise Boughton, Eve-yn Debevec, Emma Jere, Dorothy Novak, June Reising, Pav-ine Seražin, Bernardine Urbas, •Jeanie Znidaršič, Louise Zore, John Novak, Robert Klinar, John Kurjan in John Krumpal. Na Oberlin Business kolegiju pa je graduirala mladenka Vic-;oria Kumše. Vsem tam našim mladim fantom in dekletom čestitamo k njihovim uspehom in pridnosti ter upamo ni želimo, da bodo ostali še za naprej prav dobri in pridni ter v ponos svojim staršem in vsej slovenski naselbini. V tukajšnji blonišnici se nahajati Mrs. Louse Matičič in Mrs. Ludvik Petkovšek, ml. Obe sta prestali težki operaciji. Operirana je bila tudi Mrs. Angela Koz j an in se še sedaj nahaja v zdravniški oskrbi. Vsem tem našim rojakinjam želimo, da bi se čim prej prav dobro pozdravile. Precej časa sta na bolniški listi tudi rojaka Lovrenc Jemc in Anton černilec. Rane, ki sta ji dobila po nesreči, se jima le počasi celijo. Jemc je poškodovan na nogi in čirnilec pa na roki. Upamo, da se bosta tudi ta dva naša rojaka kaj kmalu pozdravila. {$ verjamete al' pa ne mtnm»t»m»»w»»mmmnt»wm Na prostoru, kjer se križajo Waterloo Rd., in 156. cesta, je stal neke jasne mesečne noči zelo navdahnjen pijanček in vpil gori proti mesecu: "Kaj boš ti, ki si komaj vsak mesec enkrat okrogel, jaz pa vsak dan!" države bo treba priključiti, saj I je bil vladujoči razred stoletja nemški. (Zakaj je pristal na koncesiji Rusije, nam bo jasno pozneje). "Kadar bomo hoteli ustvariti svoj veliki nemški Rajh v njegovem definitivnem obsegu, bo naša dolžnost, da pokončamo te narode. Ni razloga, ki bi nas pri tem oviral. Naša doba nam daje vsa tehnična sredstva, da bomo razmeroma z lahkoto uresničili te presaditvene načrte. Povojni čas je izzval notranje preseljevanje ljudi—proti temu je naš pokret neznatna zc malenkost. Češko-moravsko ko-tlino bomo kolonizirali z nem- n( škimi kmeti. (To se že vrši).Ne 'Presadili' bomo Čehe in druge S€ Slovane iz teh vzhodnih pokra- n. jin v Sibirijo in Volinijo (tudi ki to je že v teku na Poljskem). y Nakazali jim bomo 'rezerve' v Nc novih konfederativnih državah V( Rajha. d (Dalje prihodnjič.) 21 -o- Alice Meglich: Velike spremembe v naš rj dobrobit o , - p Mnogi se še dobro spominja- e mo časov, ko ni bilo avtomobi- 0 : lov in tovornih avtomobilov pač ^ i pa se je vozilo s konji in vozovi, k ■ Groceristi, mesarji in mlekarji n i so dovažali na dom, nekateri v F • odprtih vozovih, drugi zopet v d 3 zaprtih, itd. Izmed vseh pa r - imamo najbolj v spominu mlekarske vozove, ki so bili vsako r - jutro prvi na cesti in se je sli-1 c - šalo že od daleč: klopati, klop i 3 in glas voznika: "hoooo!" Po- \ . tem zopet: "giddap . . » To je t i bila jutranja pesem, ki je pa t - popolnoma minila v sedanjih i a modernih časih. Toda, sedaj je M e v tem pogledu vse drugače. Mo- ■ n derni tovorni vozovi so napra- ; vili dovoz vse lažji in mirnejši, < ii kakor tudi v vseh ozirih sani-J' o tarnejši. i- Dalje se tudi prav dobro spo- e minjamo, ko smo šli sami ali 1- poslali otroke naravnost v mle- e karno po mleko s "pelco" in t- mlekar (v največjih slučajih s- mlekarica, te so bile zelo pri- : Ine) so nam postregle kar z je- e mačo iz posode (kante). Takrat > se ni gledalo na to, če dobijo i. nekateri več smetane kot dru- 1- ?i, ker takrat ni bilo sredstev, i- da bi se enakomerno delilo. >- Vse mleko je bilo v enakih po- ). 3odah in razredu. Kako čudovito se je vse izbo- j Ijšalo za konsumente. Sedaj je v'se pod strogimi zdravstveni- 10 t mi predpisi in oblasti v katerih področje spada mlekarstvo, so pazno na delu, da se ravna po predpisih. Ko vidimo na seda-t< njih steklenicah s katerimi se . je popolnoma odpravila nekda-o lja pelca ali druge vrste poso-da, točno zaznajnavano kakšne kvalitete je mleko, smo sigurni, da je ravno iste vrste kot je na pokrovčku zapisano. V današ-ljih časih pridejo inšpektorji od zravstvenih oblasti do mle-karjev in vzamejo s seboj vzo-m rec mleka, katerega potem v la-boratoriju preizkusijo, da za-gotovijo ako je prave vrste. : m Kdo je vedel za take preizkušnje leta nazaj? Edino na )0 kar se je pazilo, je bilo, da je ■ij bilo mleko čisto in prave toplica ne. Mnogokrat se je pripetilo, )0 nezaželjeno, namreč, da se je j0 farmarju mleko pokvarilo ta čas, ko ga je dovažal do mle-a> karjev in to največkrat v po-e_ letnem času, ko je bila huda ia vročina. Kaj je bilo drugega e_ za storiti, kot vrniti mleko far-a- marju in biti ves dan brez mle-30 ka za odjemalce kakor tudi faria mar brez plače. Kako hudo je e- bilo za vse stranke in to najdi večkrat takrat, ko je bilo manj ie mleka in ko je bila trgovina za ih mleko največja, to je v poletju, e- Tudi potem, ko so začeli do-ci važati mleko na dom v steklenice cah, ni bilo še modernih nači-/o nov, da bi bilo mleko pravilno ke urejeno, da se ni takoj spridi- Slovenijo nam hočejo ukrasti H "Danes, ko je Nemčija dosegla svoje meje, ko je vstala p< srbska nadebudna nacija, se je politično ekonomsko življe- si nje Obdonavja spremenilo in stremi po svoji naravni nacio- ti nalni ureditvi. Predstavlja se v treh različnih ekonomskih n političnih tvorbah: srbski, nemški in italijanski. Iz tega n razloga se zahteva čimprejšnja združitev Kranjske z Itali- p jo, ne da bi se kakorkoli spreminjalo madžarske ali nemške v: meje. Ko se enkrat močno uredi venetsko-nemški promet rr 7 Benetkami in Trstom po aneksiji Kranjske, se vpostavi med Srbi, Hrvati in Italijani v Jadranskem morju mir." v Tako modruje "veliki učenjak" in nadaljuje: "To je v potrebno razumeti, kajti še danes so mnogi prepričani iz s: samega čustva o italijanstvu Dalmacije in slovanstvu Kranj- u ske." n Vneti italijanski patriot pohvali tudi pesnika D'An- d nunzia, ki je zavzel Reko: "D'Annunzio se je izkazal kot t velik politični genij, toda bil je preveč pesnika, da bi do dna 11 čutil ekonomijo narodov in da bi razumel italijansko jugo- 8 slovanski problem. Imel je moč, da je položil Reko v roke o Italije, ko je rivendiciral italijanstvo tega mesta. Tega ni z razumej nihče, kajti drugače ne bi prišlo do absurdne kon- r cepcije, da se je prej cveitoče mesto razkrojilo na dvoje." s Nato obrne možak svoj glas zopet do Srbov: "Jugoslo- \ vansko srce ne sme biti v Kranjski. Ono, ki se je rodilo srbsko, bije močno v Beogradu, v krepkem mestu in polnem j življenja, nadkriljuje v prihodnjosti Dunaj, ker'so njegovi i sinovi polni življenja. Resni Srbi bodo govorili Hrvatom, i Bolgarom in Madžarom in Rim bo v njihovi bližini; njih di- l plomacije bodo rešile skupno zadevo. Jasno je, da je najbolj trpeča zona ona, kjer živijo prebivalci Hrvatske in 1 Kranjske in dokazuje, da ti dve jugoslovanski ljudstvi ne ] moreta živeti skupno v kraljevini SHS ker v Ljubljani doni ; krik "Živijo Jugoslavija," v Zagrebu pa "Živijo Hrvatska." ; "Julijska razmejitev in srbsko-hrvatska je smrtno pretrgala vse žile, ki so v&zale Kranjsko na Julijo (Krajino) in Hrvatsko na'Miadžarsko. Julija je to malo čutila, ker je pri-tisnjena na Italijo. Ali uboga Kranjska, podvržena med Italijo in Nemčijo ter Trstom, čuti anemijo v svojih žilah. Njeno gospodarstvo je zrušeno, isto velja za Hrvatsko. Julija in Trst sta uničena in samo zato vse ta bogata fantazija in velikodušna skrb Italije za blagostanje Kranjske in Hrvatske." In tu se mož spozabi ter žali Slovence in njihove voditelje: "Nerazumno sovraštvo, ki je neutemeljeno in ki ga ni bilo, ustvarjeno od Avstrije kot inštrument njenega vladanja,, je stoletja napolnjevalo Slovence in Italijane v Venetu. (In kdo neti to sovraštvo danes v našem Primorju? op. ured.) In na eno še danes zatemnuje pogled evropskih diplomacij in posebno pogled "liderjev" slovenskih intrigan-tov, ki so še vedno pod vplivom habsburške narkoze." Potem "veliki učenjak" nakratko prereže mejo med Slovenci in Hrvati, ko pravi: "Le Hrvatska more ostati s Srbijo v isti državi, naslonjeni na Hrvatsko. Toda Kranjski, ki je toliko let živela z Obdonavjem in ki se morda danes boji nordijskega Nemca, ne ostane drugega, kot združitev s svojo učiteljico Rimom, ki ji je dala početek življenja, ko ji je dala Kristusovo vero." To je najnesramnejše mesto pisca, ki hoče našo celo vero vpreči v italijanski voz, čeprav nam ta vera v prvi vrsti nalaga, da ostanemo zvesti sebi in svoji svobodi ter svojemu dostojanstvu svobodnega slovenskega naroda. Le dušno bolan človek more zapisati kaj takega, kot je ,v naslednjem stavku: "Duce, ki mu Ljubljana in bratska . Srbija pomaga, razpolaga z osjo Rim-Berlin, to je čudovita osnova evropskega zdravja (?), ki naj odstrani patološko stanje Kranjske, katero sili Slovence k tarnanju s krikom "Živijo Jugoslavija" in Hrvate s krikom "Živijo Hrvatska." On (duce) more prve (Slovence) prav lahko pripeljati v sožitje z Italijani., ki jih srčno pričakuje s svojimi Galci, Langobardi in Saraceni, Somiti in Lukanci, ki žive srečno (?) že več stoletij na polotoku." Zares je ganljivo in človek bi se stopil v solzah same hvaležnosti, da nam gospod pisec daje tako pravico do usode, ki so jo bili deležni Langobardi in Saraceni. In da smatra ta visoki "znanstvenik" "iKranjce" tako neumne, da bodo poljubili palico, ki šviga že nad njihovo krvjo ob Soči, je dokaz, da imamo opravka z norostjo teorije o življenskem prostoru velikih narodov. Resnična tendenca italijanskih apostolov o življenskem prostoru italijanskega naroda pa ni le Kranjska, marveč cela Jugoslavija, kar dokazuje razprava v reviji "L Impero," ki ji je dodan tudi jasen zemljevid. Posest Slovenije sili prirodno vsakega tujca k nadaljnemu osvajanju na severu in jugoslovanskem jugu. Tega se zaveda tudi pisatelj "Carniola Italiana," ki danes še dela poklone pred Hrvati in Srbi, toda če bi enkrat prišel potom Slovenije v njihovo bližino, bi začel zopet dokazovati, da spada "upravičeno" tudi Hrvatska in Srbija k Italiji. Pisateljeva teza: La Carniole 1 italiana (Kranjska jej italijanska) bi še nekaj držala, če bi šlo za luno in zvezde in! ne za zemljo, ki je last narodov, ki sami odločujejo o svoji usodi. i lz teh treh člankov lahko vidimo, kaj čaka Slovenijo, če zmagata v Evropi Hitler in Mussolini. Prispeli smo na širok, odprt prostor med šotori. V gostih vrstah so stali bojevniki naokoli. Najbrž zborovalni prostor, sem zasodil, indijanski parlament. Dostojanstveno so stopili poglavarji na sredo in sedli. Nekaj bojevnikov, menda starešine, je pristopilo, sedli so poglavarjem nasproti v polkrogu. Nisem se dolgo obiral, kar sedel sem in mignil tudi Bobu, naj sede za menoj. Komančem moja drznost ni ugajala. "Zakaj je sedel beli človek?" je vprašal Tokeihun. "Zakaj bi naj ne smel sesti?" "Obtoženec mora stati pred sodniki." Prezirno sem zamahnil z roko. "Zakaj me mislijo rdeči bojevniki soditi? Saj bo vendar Old Shattered nje sodil." Niti trenili niso njihovi nepremični obrazi. Pa na njihovih kretnjah sem opazil, da jih je moj odgovor iznenadil. Tokeihun je odgovoril: "Beli mož govori šaljivo! Pa naj sedi! Ampak zakaj je osvobodil črnega moža in ga vzel s seboj na kraj posvetovanja? A-li ne ve, da nigger ne sme sedeti vpričo rdečega moža?" "črni mož je moj služabnik. Ako mu zapovem, bo sedel, pa če stoji poleg tudi tisoč rdečih poglavarjev. Pripravljen sem. Posvetovanje naj se začne!" Predrzen je bil moj nastop. Pa le brezobzirna predrznost me je utegnila rešiti, čim predrzne je sem nastopal, seveda ne da bi Komanče žalil, tem bolj je zaleglo pri teh divjakih. Ubogljivost in plahost bi bila moja poguba. In zasedanje se je začelo. Tokeihun je poiskal svoj u-mazani calumet, si ga počasi in dostojanstveno nadeval, pokadil predpisane obredne dime in dal pipo sosedu. Vsi so kadili, meni pa pipe niso dali. Po tem uvodnem obredu je Tokeihun vstal in začel svoj govor. V družbi s tujci je Indijanec molčeč ali vsaj redkobeseden. je bilo črno ko oglje. Malo jih je bilo izprva in rdeči možje so jih gostoljubno sprejeli v svoje wigwjame. Toda prinesli s,o s| seboj ognjeno orožje in ognjeno vodo, prinesli so druge bogove in tuje duhovne.* Izdajstvo so prinesli v deželo, mnogo bolezni in pa smrt. In vse več jih je prišlo črez veliko vodo, njihov jezik je bil lažniv in njihovi noži so bili ostri.- Rdeči možje so jim verjeli, pa beli so jih pre-varili. Izročiti so morali belim svoje dežele, kjer ležijo grobovi njihovih pradedov, beli so jih pregnali iz njihovih wigwamov.in lovišč. In če so se branili, so jih beli pobili. In da bi jih laže pobili, so sejali belokožci razpor med rdeče rodove, ki morajo u-mirati, kakor umira coyot na preriji. Zato naj bodo prokleti belokožci, prokleti tolikokrat, kolikor je zvezd na nebu in listja na drevju!" Glasno pritrjevanje so žele To-keihunove grozeče besede. Pomolčal je pa nadaljeval: "Eden teh belokožcev je prišel v wigwame Komančev. Ta človek ima barvo belih lažnivcev in govori jezik izdajalcev. Pa rdeči možje bodo poslušali njegove besede in ga pravično sodili. Naj govori!" Sedel je. Za njim so po vrsti še drugi trije poglavarji. Vsak izmed njih je govoril približno isto in pozval mene, naj odgovorim. Med njihovimi predavanji sem vzel list papirja iz žepa in poskusil narisati obraze poglavarjev z bojevniki in šotori v ozadju. Poglavarji so povedali, kar so mislili povedati. Tokeihun pa je pokazal na mene in dejal: "Kaj počenja beli mož, medtem ko govorijo poglavarji Komančev?" Vstal sem in mu dal list. "Veliki poglavar rodu Racur-ro naj sam pogleda, kaj sem počenjal !" Strme je gledal Tokeihun list. "Uff —.!" je kriknil. "Uff —! Uff —-! Uff —-!" so vzklikali njegovi trije tova- 1940 JUNE KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi. 23.—Dom.zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade. 29.—M odern Crusaders št. 45 SDZ ima ples na Glenridge pikniških prostoi'ih, Green Rd. Johnny Pecon orkester. 30.—Farni piknik fare sv. Kristine na cerkvenih prostorih. 30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi. JULIJ 4.—Pour Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi. 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 14.—Wickliffe Fire Dept. piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 21.—Društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ priredi izlet v Madison, O. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-vvoodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 28.—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.—Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga iftia piknik na Stuškovih farmah. 4.—Skupni piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze na Novakovih prostorih, Bar-berton, O. 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. OKTOBER 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Wash- ington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na'Holmes Ave. 26—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- —Herpelje.' — Na strmem klancu pod Sv. (Socerbom so popustile zavore na vozu,, ki ga je vodil Just-Sancin, star 29 ljet. Ko je skušal voz ustaviti je padel pod "kolesa in zadobil težke poškodbe. Japonska legenda Kjer pa je treba, razvije vse riši poglavarji, ko so videli pa-svoje govorniške zmožnosti. In i pir, govorniška nadarjenost indijanskega poglavar j a prav nič ne zaostaja za gostobesednostjo recimo kakega evropskega parlamentarca. Med indijanskimi po- j glavarji je mnogo takih, ki kar j slovijo po svojih govorniških' zmožnostih. Nikjer se niso učili retorike, pa v svojih govorih poznajo in uporabljajo vse go-i vorniške trike in navade in se kosajo z najboljšimi govorniki kulturnih dežel. Pestra bujnost njihovih govorov spominja živo na izrazito pestrost orientalskih jezikov. Tokeihun je seveda začel z običajnim uvodom, ki je Indijancu vsikdar pri roki, kadar govori 'zoptir bdlega človUka, namreč s splošno obtožbo zoper belo pleme. Govoril je glasno, da ga je lahko vsa družba čula. Vse je pozorno molčalo. "Beli človek naj posluša, kajti Tokeihun, poglavar Komančev bo govoril. Mnogo mnogo solne je že zašlo, odkar so rdeči ljudje sami živeli med obema velikima vodama. Postavili so si mesta, sadili so drevje, hodili so na lov. Njihov je bil solnčni žarek, njihov je ibil dež, njihova last sc bila jezera, njihova last rake, njihov je bil gozd, njihova gorovja in prerije in savane širn« zemlje. Žene so imeli in hčerke, brate, sestre, sinove in otroke, Srečni so bili. Pa prišli so belokožci. Njihova polt je bila bela ko sneg, k; In Tokeihun je ,povedal: "To je velika medicina! Beli mož je začaral duše Komančev na tole belo kožo! Tule sedi Tokeihun, tule so njegovi trije bratje in tamle stojijo bojevniki in šotori —. Kaj bo belokožec storil s tole kožo?" "Rdeči mož bo koj videl, kaj bom storil." Vzel sem mu papir in ga še pokazal Komančem, ki so stali za menoj, vsi so osupli gledali preprosto risbo. Nato pa sem list zmečkal v kroglico in jo stlačil v puškino cev. "Tokeihun," sem začel, "sam si dejal, da sem začaral vaše duše na tole belo kožo. In glej, sedaj tičijo te vaše duše v puškini cevi! Ali jih naj izstrelim v zrak, da se bodo razleteli na vse štiri vetrove in da nikdar ne bodo živele v večnih loviščih vaših pradedov?" Moje besede so delovale naravnost strašno. Poglavarji in bojevniki, vse je planilo na noge, eden sam krik groze je zadonel po zborovanju. Skoraj preveč uspeha! Brž sem jih pomiril. "Rdeči možje naj lepo mirno sedijo in naj kadijo z menoj pipo miru! če bodo moji bratje, jim bom vrnil njihove duše." Jadrno so spet sedli. Tokeihun je prijel za pipo. Na misel mi je prišla vrago-lija, ki bi morebiti rdečkarje še bolj omehčala. Dalje prihodnjič Veliko vojaško dvo-motrno letalo "Douglas" izdelka je treščilo na zemljo v bližini zrakoplovnega pristana v Los Angeles. Pri tej nesreči so bile ubite štiri osebe. Letalo je stalo $110,000 in je bilo na, poskušnji vožnji. V irskem pristanišču Galmv. »e je vkrcilc, na ameriško ladjo, President Roosevelt, krog 7.20 Amerikaneev, da se odpeljejo v-Zed. difyve,da selško'umaknejo vojni nevarnosti. ■ ■ ; ; Ko je jesenski veter cefral poslednje liste z dreves in je pihal po strniščih, se je kmet šo-gu ulegel, da bo umrl, in v prvih dneh zime je šla tudi njegova žena za njim. Ona ni nerada zapustila zemlje, zakaj življenje je bilo zanjo trdo in ja-ko grenko in vedela je, da pride zdaj v veliki mir in pokoj. Vendar ji je bilo bridko pri srcu, da bosta v tej grenkobi življenja ostala sama dva njena otroka, dva fantka, ki ju je bila doslej mogla braniti spričo trdot slehernega dneva. In tako se je žena borila s smrtjo, ki jo je hotela odrešiti, borila se je dan za dnem in uro za uro. Toda nekega večera, ko so svečeniki udarjali na veliki zvon templja, jo je vendar čutila, kako je stala pri njenem ležišču in zavedala se je, da ne bo brez nje nič več odšla iz hiše. Tedaj je še enkrat po-vzdognila svoj, že pojemajoči glas k boginji Kvanoni, ki se zavzema za otroke in izročila ji je v varstvo svoja dva fantka, ki sta plaho ždela v kotu, tresoč se ko dve mladi živalci spričo bližine smrti. A dozdevalo se je, ko da bi boginja Kvanon v tej uri zatis-nila oči in ko da nič ne vidi trpljenja, ki je zadelo oba otroka Ostala sta sama v mali, ubogi koči, kjer so ponoči stokale lesene stene, kadar je brila burja. Ljudje so prišli in rekli: "Vajini starši so nam dolžni proso še od zadnje žetve!" Fantka sta molčala. Saj nista vedela, kaj da je dolg. Videla sta le, kako so se moški ozi rali po tesni bajti, kako so vzeli skrinjo, majhno posodo in lonce in so vse odnesli. In zve čer je bila hiša prazna, tako prazna, kakor da bi jo bil veter pome tel. Na tleh sta čepela oba fantiča. Povešenih oči sta Zrla v plapolajoči ogenj na ognjišču, ki jy je mogel komaj ogreti, tako je bil slaboten. In ko je uga snil poslednji plamenček, sta razprostrla svojo tanko odejo in odela z njo svojo borna telesca in sta skušala zaspati. Močno sta se tiščala drug drugega in sta občutila drug drugega drhtenje. Starejši, Saki, je zašepetal: "Vzemi več odeje, bratec, tebe tako tako zebe!" "Nič me ne zebe," je odvrnil mali Sito in zobki so mu zaškle-petali. "Ne, zares me le malo zebe, kar ti se zavij." Zjutraj se je hudemu mrazu pridružila še lakota. A sklede in skrinje so bili drugi odnesli in niti zrnca riža ni bilo v hiši. Otrokai sta odšla k vaškemu glavarju: "O-Omo," sta zaprosila, "daj nama dve skledici riža!" "Ali plačata?" je O-Omo vprašal in njegovi debeli prsti so žvenketali z novci v žepu. "Ne moreva, gospod," je dejal Saki, "nimava nič denarja, oda od staršev imava odejo." "Pokaži jo, mogoče je vredna nekaj prgišč riša." Ogledal si je ubogo odejo, se ozrl na posode z rižem, ki so stale priprav-jene za goste, in dal jima "je najmanjšo. Fantka sta prekrižala roke na prsih in se hvaležno priklonila. Počenila sta na prag in medtem ko sta jedla, sta videla, kako padajo velike snežinke. Potem sta počasi odšla. Visoko na hribu je stala soha boginje Kvanone, ki ljubi otro ke. Saki je vedel za pot. Toda pot je bila težka, sneg je že na debelo zapadel in bilo je hudo mrzlo. Otroka sta trepetala, zakaj oblekici sta bili že prepere-i in nista nič greli. Nič nista vedela, kako dolgto sta hbdila. Saki je tiho govoril o boginji, ki sedi v templju in se v svojem usmiljenju zavzema za ljudi, ko so utrujeni. Otroka sta bila j ako trudna-Komaj sta še čutila mraz. Saki je pripovedoval malemu bratcu Situ o cveticah, ki rastejo poleti pred boginjo, o belih cveticah, ki v njih bivajo duše majhnih otrok. Pripovedoval mu je vse tiste prisrčne legende, katieriht ga je bila mati naučila in vse tiste drobne pesemce o smehljajočih se pomladnih dneh, ki pridejo nli zemljo. In smehljaje sta počivala otroka na poslednjem klancu pred templjem. Tedaj je pristopila boginja k njima in je pokrila oba trepetajoča otroka s svojim belim plaščem, ki sta pod njim pozabila na življenje. In ko je prišla pomlad, so spet vzcvetele bele rože pred Kvanono, katera ljubi otroke in sprejema ljudi, kadar so utrujeni. A kolikorkrat se je v krčmi na vznbžju hriba ulegel kak gost pod tanko odejo obeh otrok, je zaslišal, kako sta šepetala drobna glasova: "Vzemi več odeje, tebe tako tako zebe!" "Nič me ne zebe, bratec, le kar ti se odeni . . ." -o- IZ DOMOVINE —Iz Bolgarije bomo uvozili turščico. Te dni je bila podpisana uredba o uvozu 5000 vagonov turščice, ki se ne bo ocarini-la. Na ta način naj se onemogoči navijanje cen turščici in krije vsa domača potreba po tem blagu. Prizad je prvih 200 vagonov turščice v Bolgariji že naročil. —Prva tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. V Rakovici je bila pred dnevi slovesno odprta prva tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. Tvornica bo izdelala na leto več tisoč tovornih avtomobilov, pozneje pa bo izdelovala tudi potniške avtomobile. —Nova grobova. Na Mariborski c. 5 v Celju je umrl 71 letni vratar pri Rakuschu Rozman Maks. Na Dobravi je izdihnila 67 letna zasebnica Zupane Marija. MALI OGLASI Oddajo se 4 sobe, kopališče, vse udobnosti. Vpraša se na 1052 E. 63rd St. •(143) Sobo išče Moški išče sobo pri mirni družini, najraje med 53. in 62. cesto, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. V najem se odda tri lepe sobe spodaj; brez malih otrok; mlad par; starejši imajo prednost. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. zgo-rej med 6 in 7 zvečer na »tevil-ki (suite) 2. (142) Išče se dekle za hišna opravila, ki ima v tem izkušnje; ostane čez noč; nič pranja ali kuhanja; plača $7 na teden. Pokličite YEllow-stone 7466._(142) Priletna ženska se išče za hišna dela na farmi. Zglasiti se je do 2. ure popoldne na 1097 E. 64th St., zgo-rej, spredaj. (143) Lep krompir! Naprodaj imam kakih 15 bušljev krompirja za seme po ja-ko nizki ceni. Frank Mullec, 16811 Waterloo Rd., tel. KEn-more 3294. (142) Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stano $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, 3tane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in catvini. Zavarujem hiše, trgovine in šjpe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmpre 4221. (143) Odda se v najem tri lepe sobe, nanovo dekoxirane. Vprašajte na 955 E. 67th St. (142) WINNET0U F« nemJkem Intnlki K. M*y» /safetyV of your investment TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 ST. CLAIR AVENUE Na sliki vidimo razvaline francoske bolnišnice — po-rodišnice — katero so razdejale nacijske bombe. Poročilo ne pove koliko je bilo ubitih ali ranjenih pri tem napadu. HELENA HALUSCHKA: jj Sin dveh očetov Teta Ivana je prijela moža za roko: \ "Gernot, daj sem sekiro!" t Gemot je dvigal roko, da bi * udaril; žena se ni umeknila niti ' za las in ni trenila z očesom, to- 1 da njene široko razprte oči so 1 žalostno zrle v njegove. Izmek- š niti se je hotel tem očem in roka 5 se mu je tresla pod njeno dlanjo, t ki jo je čutil kakor težko breme. 1 "Gernot, daj sem sekiro!", J Veliko, dolgo telo se je zamajalo, sekira je zdrknila na. tla. i Kakor da je, zdaj izginil urok, so ! ljudje priskočili, da bi pomagali, nekateri s senenimi vilami, drugi s ikrepelci, ženske pa s kamni v rokah. A teta Ivana jih je osorno nagnala : "Pojdite domov, za tega moža jamčim jaz!" Ljudje so jo poslušali pri priči. Potem je teta Ivana prijela pijanca za rame in ga upognila proti tlom, k psu: "Poglej, kaj si naredil!" V Stopovih očeh je še plam-telo življenje. Zdelo se je, da nekaj išče. Teta Ivana je pokleknila obenj in si položila njegovo glavo na krilo. Stop je še škušal pomahljati, dvignil je o-či k svoji gospodinji in v tem skoraj človeškem pogledu mu je ugasnilo življenje. "Pojdi zdaj!" je ukazala teta Ivana možu. Obrisal s?i je pot' s čela in se, vid'eti je bilo, popolnoma streznil. Zmajal je z glavo kakor človek, ki ne razume. In je odšel. J l_l UUljUUULIUUUUL J Volbenk tisti večer ni spregovoril nobene basede več. Ni se z i domačimi razburjal zaradi do- : godka, niti ga ni bolelo, da je njih ljubljeni Stop tako žalostno končal, tudi mu ni bilo za hvalo, ker se je vedel tako viteško. Vse to ni bilo bistveno. Ta zunanji dogodek ga je zanimal tem manj, ker se ni bil niti za hip zavedal nevarnosti. Vnaprej je vedel, da se nič ne bo zgodilo. Da pa je šlo nekaj nevidnega, skrivnostno pričujočega zi njim in teto, to ga je plašilo. Začutil je bližino skritega Boga, katerega je zaman iskal v zvezdah, katerega je mogel le slutiti v veličastvu luči. Rob njegovega plašča se ga je dotaknil in prešinila ga je sveta groza prvega srečanja. čas se je že močno nagnil na jesen. Listje rahlo, prazno še-L lesti v vetru, sonce sveti mehko l in vlažno, ne greje več, toda pre- ' čudno nežno je in pozlačeno. I- , van meni, da takega sonca ne bo videl nikjer več. Oči se mu l polnijo z debelimi solzami — prišel je zadnji dan počitnic. Po želji babice naj bi mu napra-e vili nocoj še lepo slovo. Pri ve- v čer j i naj bi slovesno svetile vi- h 1 soke sveče v srebrnih svečnikih d e in teta Ivana je zvlekla iz skrinj n stari porcelan in ga razpostavi- d x la po pisano vezenem prtu. Tem- t 3 nordeče dalije gore v tej ubra- z ni pesmi beline in srebra in nad r vsem sanja nežno pozlačena svet- i ; loba sveč. Babica se je oblekla < praznično. Njena rjava, trdo i - zlikana svilena obleka zašumi I I pri slehernem gibu —.rokavi se č I končujejo v bele čipke, pokrita i pa je v prelepo čepico iz tila. 1 Teta Ivana je oblekla temnoze- 1 I leno baržunasto obleko z zlati- < mi čipkami. Rožamarija pa se ] je pokazala v svojem prvem dolgem krilu, časih se zaplete va- : nje z nogami. Celo stara dekla hodi ponosno okoli mize in govori mešanico nemščine in francoščine. Godli so, peli in deklamirali in ko je Ivan izpil drugi kozarec novošatelca, je objel Volbenka okoli vratu in mu kar na lepem ' prisegal večno zvestobo. In babica, ki ga je tudi nekoliko srknila, je spregovorila fantom: | "Prvič: Izpolnjujte v življenju vedno najprej svojo trenot-no dolžnost! Pometajte pred E svojim pragom — vse drugo pri-r de samo po sebi. Drugič: Bodite zvesti najprej svojim najbližjim. Bodite dobri sinovi, dobri bratje, dobri očetje, potem boste tudi pošteni državljani. Tretjič: človeka spoštujte, boljši je ko njegova dela, a varujte se ga, kadar nastopa v množicah ! četrtič: Ne jemljite sebe in drugih le preveč resno. Prevelika resnoba še ni globina in tuhtanje še ne mišljenje. Eno dobro delo velja več ko deset modrih izrekov! Petič: Spoštujte Boga, čast in domovino! Bodite pogumni in pripravljeni, da zastavite za te dobrine svoje življenje, kajti življenje je šele tedaj vredno, da ga živiš če ima v sebi vrednote, višje od življenja samega. In, dragi otroci, spoštujte ženo in ljubezen!" Volbenk je takoj dejal, da se bo brž zaljubil. Toda babica je odkimala z glavo. "Ljubiti in zaljubiti se je dvoje. In takoj, to tudi ni prav. Znati moramo _ čakati. Kdor zna čakati, nava- I dno tudi prav zadene." | Zjutraj so ga zaman čakali z zajtrkom. Teta Ivana je rah- po: 10 potrkala na njegova vrata in i ko se ni nihče oglasil, je vstopila. Ivan je popolnoma oblečen _ sedel ob oknu, si podpiral glavo z rokami in spal. Lase in roke je imel vlažne od jutrnje rose. Prebedeti je bil hotel to zadnjo noč, da bi se zavedal, da je še tukaj, kakor je rekel; toda dremec ga je premogel in zdaj ga je zeblo. Tedaj je vzela teta Ivana njegovo glavo v svoje tople dlani in mu rekla: "Ivan, ljubček moj!" Fant je začutil, da je pri tem kanila njena solza po njegovih licih. Nekaj ur kasneje se je odpeljal. Rožamarija mu je ovila roko okoli vratu in ponudila lice v poljub. Komaj se ga je drznil dotekniti in ves je zardel. Vsi so ga malo pospremili in mu mahali, dokler voz ni izginil. Doma so se izogibali, pogledati drug drugega, ker so vsem silile solze v oči. Samo Rožamarija se je čisto odkrito skušala s staro deklo, katera bo huje jo- ■ kala. Zdaj se je začelo drugačno življenje. Jesen je nastopila in priprav-. ljali so se na zimo. Pomagala • je vsa družina razen strica. Obi- > rali so sadje, ga prebirali, vku-■ havali in vsa vas je dišala po • jabolkih, češpljah in medu. Po-! tem so odprli omare z zimsko i obleko, jo prezračili, sprašili in - prekrojili — in zdaj je dišalo . po sivki in naftalinu. Potem spet - so prihajale ženske in otroci iz - vasi in okolice in kakor vsako - leto jemali od tete Ivane zimske ti darove: obleko, kozarce vkuha-j nega sadja, pletenine in mnogo i- drugega. Nikdo ni vedel, odkod i- teta jemlje vse to bogastvo. A t- znala je mojstrsko varčevati in d nikdar ji ni prišel košček blaga > ali kriiha v nič. Pri tolikšnem a delu ni nikdo utegnil počivati o in se igrati in neredko je Vol- 11 benk do smrti utrujen padel zve-;e čer v posteljo. In dosti se je na-;a učil. če ga je prej dražilo, ko so i. kmetje tako umerjeno oprav* s- ljali poljska dela, je zdaj vedel, i- da naglica in sila nista nkidar prida. Delo se mu ni zdelo več I- nadležna postranska zadeva v a- življenju, temveč poglavitna in la prijetna stvar, ki je povrh tudi o- plačilo obenem. Tem prijetnejši n- so bili zdaj trenotki oddiha in požirek studenčnice je bil krepili čilo, ki ga Volbenk/ prej sploh ec ni poznal. ca Tudi šola se je spet pričela in m s tem vsakdanja vožnja v mesto, a- Tako prijetno je zeblo zjutraj v k- stari poštni kočiji, ko so se vozili v mesto. In zvečer, ko so se e- vračali s tega velikega potova->t- nja, je Pavel vedno že vrh klan-gd ca trdil, da duha vas. Ni je duri- hal, toda že je mežikala s svojimi rdečimi lučmi iz doline, tudi ej če je goro in plan odevala gosta [o- megla. Od vrha so konji radi »ri dirjali, čutili so hlev. Okoli u-ni šes je žvižgal veter in na daleč se je razlegalo ukanje, ki so se >o- z njim vračajoči se fantje na-ij- znanjali: io- Juhuhuhu! In včasi se je jasno kakor od-in mev oglasilo odspod: /e- Juhuhuhu! ih- Rožamarija! In potem je rolo- malo rdeče se bleščeče oko pro-io- ti križpotu — bila je velika hle-vna svetilka, ki je s teto Ivano in čakala na otroke. Bodi sneg bodi dež, luč je bila vedno na svo-iv- jem mestu in z njo je prihajala ne topla hiša in — mati. lje če gre dež, ima teta Ivana co-viš kle na nogah in Volbenk ima od posebno rad njihovo klopotanje po pesku na vrtni poti. Saj ga že- sploh vse veseli,* tudi kadeči se mokri plašči, ki jih suše v kuhi-se nji, ogenj in pokljanje polen in je plamen; všeč mu je tudi babica, in kadar se razburja, ker imajo oj, fantje mokre noge; vesel je čo-mo kolade, ki ga vsak večer čaka /a- na nočni omarici za povečerek; vesel je sonca in dežrja, dela in ali počitka. V duši mu cvete večna pomlad. Sam ne ve zakaj. S stricem sta zelo prijatelja _______________i in po duši sorodna. Rada si pripovedujeta svoje misli, največ na nedeljskih izletih. j "Stric, čemu hodiš peš, ko i-maš vendar voz?" "Ako lahko hodiš, ni prav, če se voziš." "Saj bi si prihranil s tem mnogo časa." "Nič ne de, pa zato prej vsta-nem. Tudi se ne maram pomeh-kužiti." "Ali ti je udobje zoprno?" "Da, če me spravlja ob .notranje Vrednote." "No, potem moraš reči, da je tudi telefon nemoralen." "Gotovo, in tisk in radio in vsa šara, ki nam je tako olajšala besedo, da je prišla že ob sleherni pomen. Zgubila je svoj trdni smisel in z njim so se raztegnili in omajali tudi pojmi. Ali mi moreš povedati, kaj pomenja danes beseda 'krepost'? Ne smej se, prosim! Vem, kaj hočeš reči: Krepost je stara devica s psičkom in rožnim vencem! Ds je pa mogla nekoč beseda kre- post obuditi na primer podobo Parsivala, to so ljudje ob telefonu, radiu in tiskarskem stroju pozabili. Ali morda veš, kaj pomenja beseda 'čast'? Ali še vedo to naši trgovci, naši vele-kapitalisti, časnikarji in diplomati? In kdo je kriv? Pisalni stroj, ki je tako pocenil obljube, olajšal barantanje in laž." "Da, stric, toda tudi ti sam se voziš z železnico in ne bi šel v Rim peš!" (Dalje prihodnjič) Prijatel's Pharmacy ' SLOVENSKA LEKARNA | Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. ROGEL DRY CLEANING 6526 ST. CLAIR AVE. Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj kot novo. HRANILNE VLOGE V Philadelphia so splavili 35 tonsko bojno ladjo Washington. Na mali sliki je 15 letna Virginia Marshall iz Spokane, ki je krstila to novo ladjo. ■ / V šli so smrtni pasti. — Slika nam kaže angleškega častnika, ki pomaga ranjencu na angleško bojno ladjo, ki ga bo odpeljala na varno. Ta vojak je eden izmed tisoče ranjencev, ki so bili obkoljeni v Flandriji. NAZNANILO IN ZAHVALA Tem potom naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je odšel po večno plačilo naš dobri oče, očim, stari oče in brat Joseph Laurich ki je za vedno zatisnil svoje blage oči dne 21. maja, 1940, v starosti 70 let. Položili smo ga k večnemu počitku na pokopališče Kalvarijo iz cerkve sv. Kristine v Euclidu. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. A. L. Bombachu za ganljive cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepo urejeni zadnji sprevod ter vso uslugo. Najlepša hvala za lepe vence, ki so jih položili ob krsti dragega pokojnika sledeči: Mr. in Mrs. Anton Tomšič Sr., Mr. in Mrs. John Mavsar in družina, Mr. in Mrs. Tony Tomšič Jr. in družina, Mr. in Mrs. Anton Laurich in družina, Mr, in Mrs. W. J. Jedacek, National Federation Postoffice Clerks, Local No. 72, Employees of Assembly Department of Warner and Swasey Co., Miss Dorothy Baytosh. Srčna hvala za darove za sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše pokojnega in sicer: Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine, Mr. in Mrs. Anton Tomšič Sr., Mr. in Mrs. John Mavsar, Mr. John Per-par, Mrs. Mary Hochevar, Miss Lillian Banko, Mr. in Mrs. John Jamnik, Mr. in Mrs. Frank Novsak, Mr. in Mrs. Louis Lustic, Mr. in Mrs. Leo Stefancic (Kelso), Mr. in Mrs. L. Debevec, E. 147th St.; Mr. in Mrs. J. Perme in družina, Mr. in Mrs. Wisoky, Mr. Joe Kon-cilija, Mr. in Mrs. John Vidensek, Mrs. Anna Boldan. Najlepša hvala za avtomobile, ki so jih dali na razpolago: Mr. Anton Tomsic Sr., Mrs. Rose Praznik, Mrs. Joseph Koncilija, Mr. George Miklusev. " Iskrena zahvala nosilcem krste od društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva Dvor Baraga, št. 1317 Reda Katoliških Borštnarjev, ki so nosili krsto in položili pokojnika k zadnjemu počitku. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so prišli blagega pokojnika kropit in ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Ljubi oče, spočijte se pod zeleno rušo in prosite pri Bogu za nas, da se enkrat vsi snidemo nad zvezdami! Žalujoči ostali: Anna Ivane, Frances Rutar, Mary Miklusev, hčere; William, Joseph in Frank Laurich, sinovi; Victor, pastorek in sedem vnukov; Anton Laurich, Ruffs- dale, Pa», brat; Anna Tomsic, Geneva, O., sestra in ena sestra v stari domovini, i Cleveland, O., 17. junija, 1940. V ..........' - —' -......- - "'•"■fS tu_■'.......— n V BLAG SPOMIN r DANES, NA 17. JUNIJA JE s MINILO DEVET LET, KAR d JE UMRLA MOJA HCl s Angela Diendl < Bol mi stiska srce ob spominu na Tebe, Angela, nadvse 1 ljubljena hči moja. Odšla si v cvetju mladosti in me pustila v neizrekljivi žalosti in tugi. ( Kratka je bila Tvoja zemeljska ] pot, a trnjeva. Okusila si vse 1 bridkosti življenja, a vse je mi- 1 nilo. Naj Ti sveti rajska zarja < sreče tam na nebeških livadah. Ob Tvojem grobu Ti v neizmer- ' ni boli kličem : "Angela, nebe- ] ško sonce naj Ti sije na Tvoj , mirni dom! ; Ko bi ljubezen mogla želo ' smrti streti, bi Tebi, Angela, še ; ne bilo treba trohneti. Žalujoča in večno Te ljubeča Tvoja mati MARY MODRIJAN Cleveland, O., 17. junija, 1940.