Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 139-144 (2000)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187HPoroeilo o kongresuH XXVII. mednarodni kongres psihologije v Stockholmu na4 .vedskem in tamkaj.nja kognitivna nevroznanost4 ANJA POLJAN.EK*4 Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH XXVII. International Congress of Psychology in Stockholm,4Sweden, and cognitive neuroscience4 ANJA POLJAN.EK4 University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH Mednarodni kongresi psihologije imajo dolgo zgodovino. Prvega kongresa, ki je4potekal v Parizu leta 1889, so se udele.ili 203 psihologi iz 20 dr.av. Menda je dru.abni4program, ki je vkljueeval zakljueno slovesnost na eni od plo.eadi tedaj pravkar4postavljenega Eifflovega stolpa, takratne udele.ence navdu.il v tolik.ni meri, da so4ustanovili trajni odbor, ki skrbi za nadaljevanje velikih mednarodnih kongresovLeto.nji svetovni kongres psihologije je organiziralo .vedsko psiholo.ko zdru.enjeOdvijal se je od 23. do 28. julija na mednarodnem sejmi.eu v Stockholmu. Na4otvoritveni slovesnosti smo izvedeli, da se ga je udele.ilo vee kot 6000 psihologov4iz vee kot 80 dr.av, kar je rekordno .tevilo, ki je zaradi visoke kotizacije (in tudi4sicer.nje draginje na .vedskem) kar nekoliko presenetljivo. Poleg obieajnega4kongresnega gradiva so nam organizatorji ponudili soliden dru.abni program (zelo4zanimivo otvoritveno in zakljueno slovesnost ter sprejem v Modri dvorani mestne4hi.e, kjer sicer vsako leto poteka banket ob podelitvi Nobelovih nagrad). V easu4kongresa so se odvijali ogledi in predstavitve pomembnej.ih in.titutov in univerz na4 .vedskem in v sosednjih dr.avah, sreeanje mladih psihologov, sestanki mednarodnih4psiholo.kih zdru.enj ter razne delavnice in seminarji Organizatorji so se potrudili tudi pri sestavljanju znanstvenega programa. Okrog45000 prispevkov jim je uspelo spretno zgostiti v pet dni programa. Ee si obiskoval le4sekcije enega podroeja, se kljub veliki ponudbi sekcij navadno ni bilo treba odloeati4 *Naslov / address: asist. mag. Anja Poljan.ek, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: anja.poljansek@ff.uni-lj.siH 1404A. Poljan.ekH med vee kot tremi. Sekcije so se strogo dr.ale kongresnega urnika, kar je veasih4pomenilo, da si zaradi velike razdalje med prostori nekoliko zamudil njihov zaeetekKot se pogosto zgodi na veejih kongresih, kjer je treba prispevek s povzetkom prijaviti4vee kot leto dni prej, pa je tudi tokrat prihajalo do lukenj v programu posameznih4sekcij ali pa so nas avtorji prispevkov .e na zaeetku govora pripravili na majhne4spremembe vsebine prispevka. Prispevki so tako veeinoma predstavljali aktualne4raziskave in odkritja. Poslu.alci so lahko dobili pregled nad tem, kar se trenutno4dogaja v raziskovalnem in tudi aplikativnem krogu na posameznem podroeju4psihologije Glavni temi leto.njega kongresa sta bili posveeeni zdravju in povezaviHdiplomacije in psihologije. Prva tema je aktualna, ker se je v zadnjem stoletju4pojmovanje zdravja premaknilo od prvotnega osredotoeanja na mentalno zdravje k4povezovanju le-tega s somatskim zdravjem in boleznijo. V prihodnjem stoletju naj4bi bila vloga psihologije bolj kot na akutne bolezni vezana na kroniene bolezni in z4njimi povezan .ivljenjski stil ter bivalno in delovno okolje posameznika. Na kongresu4so udele.enci ovrednotili vlogo psihologov pri tak.ni obravnavi zdravja in psiholo.ke4dejavnike pri nastanku, diagnosticiranju, zdravljenju in prepreeevanju bolezni ter4pri rehabilitaciji bolnikov Druga tema je obravnavala prispevek psiholo.ke znanosti pri mednarodnih4pogajanjih, prepreeevanju konfliktov in zagotavljanju miru na svetu. Vsakodnevni4seminarji na to temo so bili posveeeni priznanemu diplomatu Dagu Hammarskjöldu,4generalnemu sekretarju Zdru.enih narodov v letih od 1953 do 1961, ki je med drugim4sodeloval pri prepreeevanju vojn, pogajanjih in operacijah Zdru.enih narodov na4Srednjem vzhodu, Kitajskem in v Kongu Kognitivna nevroznanost utrjuje svoj polo.aj4 V zadnjem easu se v psihologiji vse bolj uveljavlja kognitivno nevroznanstveni pristop,4o eemer je bilo veliko sli.ati tudi na kongresu. Ker bo po svetu (in, upajmo, tudi pri4nas) to eden vodilnih raziskovalnih pristopov v naslednjem stoletju, ga bom v4nadaljevanju v grobem predstavila, nato pa podala .e nekaj primerov raziskav, o4katerih smo sli.ali na vabljenih predavanjih Ljudje si .e od nekdaj prizadevamo razumeti povezavo med telesom in umom4(du.evnostjo). V zadnjem desetletju je k na.emu razumevanju te povezave veliko4doprinesla prav kognitivna nevroznanost, ki jo na eni strani zanimajo mentalne4funkcije (procesiranje, shranjevanje, priklic, integriranje informacij, presojanje,4prilagoditev reagiranja na okolje, zavest), na drugi strani pa njihova biolo.ka osnovaVeda povezuje spoznanja mnogih drugih ved, npr. (i) kognitivne znanosti, ki mo.gane4obravnava kot veliko mre.o med seboj gosto povezanih nevronov, ki procesira4informacijo, (ii) nevroznanosti, ki moeno napreduje pri odkrivanju molekularne4arhitekture, celienih lastnosti nevronov in mest ter naeinov prenosa informacij, in4 Poroeilo o kongresuH1414 (iii) kliniene nevroznanosti, ki na bolnikih s fokalnimi okvarami mo.ganov raziskuje4povezavo med posameznimi mo.ganskimi predeli in mentalnimi funkcijami. Z4razvojem raeunalni.ke tehnologije, elektronike, umetnih nevronskih mre. itd. vedno4bolj napreduje tudi kognitivna nevroznanost, saj so mo.ne vse bolj zapletene obdelave4podatkov in simulacije kompleksnih sistemov Razvoj kognitivne nevroznanosti pospe.ujejo tudi vedno bolj izpopolnjene4slikovne metode opazovanja strukture in delovanja mo.ganov. Pri razlagi biolo.kih4osnov mentalnih funkcij pomembno vlogo igrajo funkcionalne slikovne metode, s4katerimi lahko opazujemo, katera podroeja mo.ganov so aktivna pri opravljanju4neke kognitivne naloge. Tako lahko opazujemo pretok krvi v mo.ganih (npr. s4funkcionalno magnetno resonaneno tomografijo - fMRI, pozitronsko emisijsko4tomografijo - PET) ali spremembe v elektrienem in magnetnem polju (npr. z4elektroencefalografijo - EEG, metodami evociranih potencialov - ERP,4magnetoencefalografijo - MEG). Merske znaeilnosti teh metod se izbolj.ujejo: imajo4vse bolj.o prostorsko loeljivost, zato vse bolj nataneno zamejijo aktivne mo.ganske4predele. .tevilo raziskav, ki pri opisovanju mentalnih funkcij uporabljajo te metode,4nara.ea S slikovnimi metodami raziskovalci konsistentno podpirajo ugotovitve o4lateralizaciji kognitivnih procesov, o eemer je na kongresu govoril Kenneth Hugdahl4z Univerze v Bergnu na Norve.kem. Asimetrieno porazdelitev aktivnosti v mo.ganih4najdemo pri opravljanju mentalnih nalog, kot je npr. razumevanje pomena govorjenega4besedila, kjer je navadno aktivnej.a leva mo.ganska polobla. V zadnjem easu se4vedno bolj govori tudi o lateralizaciji funkcij, povezanih s eustvi. Tako je npr. emocionalna reaktivnost povezana z razlikami v aktivnosti obeh polobel. Osebe z4vi.jo aktivnostjo levega prefrontalnega korteksa veekrat poroeajo o pozitivnem4razpolo.enju in se pozitivneje odzivajo na odlomke filmov s pozitivno vsebino. Osebe4z vi.jo aktivnostjo istega predela na desni polobli ka.ejo prav nasproten profil4razpolo.enja in eustev (tudi depresivnost). Ka.e, da je z .emocionalno lateralizacijo.4povezano tudi delovanje amigdale, ki usmerja hitrost okrevanja po negativnih4dogodkih. S (trenutno .e zelo sve.imi) problemi nevronskih osnov eustvenega4delovanja se ukvarja t.i. afektivna nevroznanost Slikovne metode so pokazale, da obstaja tudi velika anatomska asimetrienost4mo.ganskih polobel (leva polobla je v primerjavi z desno pomaknjena nekoliko nazaj,4levi planum temporale, ki ga povezujemo z razumevanjem govora, je veeji od desnega,4polobli se ponekod razlikujeta tudi v vrsti nevrotransmiterjev in povezav med nevroni) Strukturne asimetrienosti obstajajo .e prenatalno, zato znanstveniki predpostavljajo,4da je tudi lateralizacija funkcij v precej.nji meri vrojena. Razlike med poloblama se4kasneje lahko spreminjajo, saj se nevronske povezave lahko reorganizirajo Zanimivo predavanje o pojavu reorganizacije mo.ganskih funkcij je pripravil4Niels Birbaumer z Univerze v Tübingenu v Nemeiji, ki se sicer ukvarja s klinieno4psihofiziologijo kroniene boleeine. V okviru zdravljenj boleein razlienih vrst z .bio-4 1424A. Poljan.ekH feedback. metodo njegova skupina razvija tudi zdravljenje boleein nevropatskega4izvora, npr. boleein fantomskih udov in drugih boleein, ki niso organskega izvora in4jih je zato te.ko zdraviti. Take boleeine so pogosto posledica tega, da na podroejih,4ki so bila prej odgovorna za sprejemanje somatosenzornih informacij iz prizadetega4dela telesa (npr. sredinca), po po.kodbah ni vee vnosa informacije in se tja naselijo4koneiei .ivcev, ki prena.ajo informacijo s sosednjih podroeij (npr. kazalca in prstanca) Ta pojav imenujemo kortikalna reorganizacija. V elove.kih mo.ganih se lahko razteza4vee centimetrov dalee. Primarni senzorni korteks po taki spremembi neustrezno4pretvarja periferno informacijo (npr. dra.enje kazalca), zato jo vi.ji kortikalni predeli4neustrezno interpretirajo kot boleeino (npr. boleeino v fantomskem sredincu). Tudi4boleeine v hrbtu so pogosto takega izvora. Da pomagajo bolnikom, strokovnjaki4 .ponastavijo. komunikacijo med primarnimi senzornimi in vi.jimi kortikalnimi4predeli. Pri tem uporabljajo tudi t.i. .nevrobiofeedback., kjer se oseba postopno4nauei vplivati na aktivnost doloeenih mo.ganskih predelov. Zanimivo je torej, da do4reorganizacije ne pride le po okvarah periferije, ampak do nje lahko privede tudi4ueenje (intenzivna vaja), kar priea o izredni plastienosti korteksa tudi pri odraslih4osebah. Predvsem primarni in sekundarni motorieni in senzorni kortikalni predeli so4dovzetni za spreminjanje organizacije svojih topografskih zemljevidov. Te ugotovitve4so pripeljale do razvoja novih metod rehabilitiranja bolnikov po po.kodbah,4amputacijah, mo.ganskih kapeh itd. Pri teh metodah ustrezno dra.enje .ivcev vzdr.uje4sestavo topografskih zemljevidov ali spro.i reorganizacijo preoblikovanih predelovZ .nevrobiofeedback. metodo se oseba lahko nauei regulirati tudi poeasne kortikalne4potenciale, kar naj bi v bodoee pomagalo pacientom z epilepsijo Slikovne metode znanstveniki najveekrat uporabljajo za preueevanje .ivene4osnove kognitivnih funkcij. Ena od funkcij, ki so trenutno pod drobnogledom, je4pozornost in njeni ueinki na druge kognitivne funkcije. Leslie Ungerleider z Na-4tional Institute of Mental Health v ZDA nam je predstavila, kaj vpliva na zaznavanje,4predvsem na procesiranje vidnih dra.ljajev v ekstrastriatnem vidnem korteksu. Njene4raziskave na .ivalih so odkrile precej novih funkcionalnih povezav med razlienimi4deli vidne poti in s tem izpopolnile model predelave vidnih informacij. Njena skupina4je s slikovnimi metodami .e pred easom utrdila obstoj dveh poti procesiranja vidne4informacije: okcipitoparietalne poti, ki predeluje informacijo o prostorskem polo.aju4predmeta, in okcipitotemporalne poti, ki predeluje informacijo o lastnostih predmeta4(njegovi barvi, orientaciji, vzorcu, obliki). Z natanenimi slikovnimi metodami so4pred kratkim ugotovili, da znotraj okcipitotemporalne poti lahko .e nadalje loeimo4predele, ki so specializirani za predelavo informacij o posameznih lastnostih predmetaVsako tako majhno podroeje naj bi bilo zadol.eno za obdelavo doloeene vrste4informacij, eno za obdelavo barve, drugo za obdelavo robov in povr.in ter povezavo4le-teh v sliko predmeta, tretje za obdelavo informacije o elove.kih obrazih, itdSkupina je ugotovila tudi, da so vsem povezavam od enostavnej.ih h kompleksnej.im4vidnim podroejem v korteksu dodane povratne povezave, kar potrjuje obstoj4 Poroeilo o kongresuH1434 mehanizmov vidnega procesiranja, ki delujejo .od zgoraj navzdol.. Kompleksni vidni4procesi vplivajo povratno na enostavne procese, zato na.e vidno zaznavanje ni odvisno4zgolj od lastnosti vidnih dra.ljajev, pae pa v veliki meri tudi od pozornosti in4spominskih dejavnikov. Z mno.ico raziskav s PET in fMRI je skupina opazovala,4katera podroeja mo.ganov so pri posamezni nalogi istoeasno aktivna. Vidna pozornost4se je izra.ala kot delovanje parietofrontalne kortikalne mre.e ob istoeasni aktivnosti4okcipitotemporalne poti (selektivna pozornost je zelo omejeno vplivala le na procese4znotraj posameznih predelov vidne poti, npr. samo znotraj podroeja, ki obdeluje4barvo predmeta). Pri nalogah delovnega spomina za vidne dra.ljaje se je aktivnosti4razlienih delov vidne poti prikljueila .e aktivnost vee prefrontalnih predelov. Z4nalogami, ki so zahtevale shranjevanje in priklic obrazov, so z opazovanjem aktivacije4 .tevilnih mo.ganskih predelov pri.li do zakljueka, da je pri starej.ih ljudeh4najverjetneje problem v shranjevanju obrazov in ne v njihovem prepoznavanju. Ta4skupina je odkrila tudi, da z intenzivno vajo nekega zaporedja gibov to zaporedje4dobi posebno mesto aktivacije v primarnem motorienem korteksu Veliko raziskav se ukvarja tudi z mehanizmi procesiranja jezika in glasbe, ki4sodi med najkompleksnej.e kognitivne funkcije. Mireille Besson s Centra za4raziskovanje v kognitivni nevroznanosti iz Marseilla v Franciji je predstavila nekaj4raziskav s tega podroeja, ki so preueevale, kaj pri poslu.anju glasbe ljudje prieakujejo,4da bodo sli.ali v naslednjem trenutku. Zanimivo je bilo odkritje, da so z ERP na.li4podobne elektrofiziolo.ke odzive mo.ganov na jezikovne in glasbene dra.ljaje, ki4so izstopali iz niza dra.ljajev (ko se je v skladbi pojavil neprieakovan nepravilen ton4ali v njenem besedilu neustrezna beseda). Osebam so predvajali odlomek arije iz4Bizetove opere Carmen. Pribli.no 400 ms po tistem, ko je pevka zapela neustrezno4besedo, je bilo moe zaslediti val N400, ki je pokazatelj, da je oseba predelala4semantiene vidike informacije, zdru.ila besede v smiselno celoto in ugotovila, da je4nekaj narobe. Ee je pevka zgre.ila ustrezen ton, pa se je pojavil val P600. Ta ustreza4valu, ki se pojavlja pri sintaktieno nepravilno zlo.enih stavkih. Avtorica je zakljueila,4da je procesiranje glasbene harmonije sorodno procesiranju jezikovne sintakseValove, ki se pojavljajo pri izstopajoeih dra.ljajih, je zasledila tako pri glasbenikih4kot pri ljudeh, ki se z glasbo ne ukvarjajo Navedla sem le vsebino nekaj predavanj s podroeja kognitivne nevroznanosti,4ki so govorila o preueevanju kognitivnih in afektivnih funkcij s slikovnimi in4elektrofiziolo.kimi metodami. Iz te predstavitve je morda eutiti trenutno prevladujoe4pogled v kognitivni nevroznanosti, da so mentalne funkcije lokalizirane. Preden4povsem zaupamo predstavljenim odkritjem, pa je dobro vedeti, da nekateri avtorji4(npr. Uttal, 2000) tak pogled na mentalno dejavnost eloveka kritizirajo. Mentalno4dejavnost je namree te.ko enoznaeno opredeliti. Mnogi menijo, da mo.gani vselej4delujejo kot celota in da ne smemo iskati ko.ekov, aktivnih v nekem trenutkuModularnost hipotetienih konstruktov, kot je npr. pozornost, je lahko le posledica4eksperimentalne paradigme. Pri doloeanju mo.ganskih podroeij aktivacije se moramo4 A. Poljan.ekH zavedati, da je interpretacija podatkov v veliki meri odvisna od tega, kje postavimo4statistieni kriterij odloeanja, ali je nek predel pomembno bolj dejaven ob doloeeni4nalogi, kot je dejaven v stanju mirovanja. Eetudi poskusi ustrezno poka.ejo, da je4doloeeno podroeje mo.ganov nujno dejavno pri izvajanju neke naloge, pa to .e ne4pomeni, da je tudi zadostno in da ni v proces vkljueenih .e mnogo drugih podroeijZa lokalizacijo funkcij je problematieno tudi povpreeevanje podatkov. Zaradi teh in4drugih te.av moramo biti pri zakljueevanju na podlagi rezultatov raziskav s slikovnimi4metodami zelo previdni Poudariti je potrebno, da kognitivni nevroznanstveniki svojih trditev navadno4ne zasnujejo le na podlagi ene vrste meritev. Odkritja, pridobljena s slikovnimi in4elektrofiziolo.kimi metodami, posku.ajo povezati z odkritji kognitivno psiholo.kih4ali psihofizikalnih raziskav, ki temeljijo na vedenjskih pokazateljih, z4nevropsiholo.kimi podatki, s .tudijami aktivnosti posameznih .ivenih celic v4mo.ganih .ivali, z raeunskimi modeli mentalnih funkcij, itd. Kadar gredo ugotovitve4razlienih raziskav v isto smer, smo lahko skoraj gotovi, da so raziskovalci na pravi4poti Literatura4 Uttal, W. (2000). On the limits of localization of cognitive processes in the brain. HotHScience (on-line revija), 25. 8. 2000. http://cognet.mit.edu/4 Prispelo/Received: 15. 09. 200a