KOMUINE V ŠTEVILKAH
BOLNIŠKE POSTELJE
Podatki za ta grafikon so iz Statističnega letopisa Zveznega zavoda za sta-tistiko in kažejo stanje na dan 31. decerabra 1.1955. Pri izračunavanju števila prebivalstva na eno postcljo so bile upoštevane samo postelje, ki so nameščcne po bolnišnicah.
Med mcsii z več kakor 80 (isoč prebivalcev odpade v Ljubljani najmanj pre-bivalcev na eno bolniško posteljo (53). medtein ko morala Skoplje (105) in Split (104) zaradi  manjše  bolnišnicne  zmogljivosli  fečunati  z znatno  večjim  številom.
Zagreb (64), Novi Sad (66), Sarnjevo (72) in Beograd (79) so približno v ena-kem položaju.
Od mest, ki niso upoštevana v tej anketi, ker ne ustre/ajo jm> velikosti, ima Celje 24 prebivalcev na bolnisko posteljo, PiiJj 29, Tnzla pa 36 prehivalceT.
S takim proučevunjem grafikona j>a ne dobimo realne sFike. Jugoslovansko povpre?,jc za 1.1955 je znašalo priblizpo 260 prebivalcfev na bolniško posteljo. Cpoštevati raoramo, tla bol:iiškc pos(cl.}e v mesfniii bolnišnicah ne slnžijo samo prebivalstvn teh mcst. To se posebno lahko rečs za večja mesta, jker je v njih največ bolnišnic s klinikami in specialistično službo, tako da prihejajo vanje pogosto bolniki iz vse republike.
Zaradi popolnejšega pregleda objavljamo podatke tudi za druga mesta, ki jth zajema Stnfistični letopis:
Kragujevac (61), Niš (66). Priština (?4), Subotica (117), Zrenjanin (66), Dubrov-uik (45), Karlovae (?6), Osijek (5?). Pnlj (29), Reka (40). Olje (24). Maribor (63). Banja Luka (53), Mostar (93). Tuzla (36), Titograd (65), Nikši? f70). Zenica (81) in Bitolj (127).                              '                                                   '