¿fe Tango osvaja ,'i n i £ r27 »Tajni« obisk ministrice Mariestelle Gelmini včeraj v Trstu /7 V Štandrežu so vsestranskemu prosvetnemu delavcu Damjanu Paulinu izročili Klas za zasluge in za premočrtnost /i 24 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 1. DECEMBRA 2009 Št. 284 (19.683) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Gledališče, 1. december J • • v skrajni čas za pogodbe Marjan Kemperle »Srečno!« je včeraj po koncu srečanja na sedežu generalnega konzulata v Trstu minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš zaželel Andreju Ber-donu, izrednemu upravitelju Slovenskega stalnega gledališča. »Upajmo!« mu je ta odvrnil. Pol ure kasneje se je Berdon z upraviteljskim kolegom Paolom Marchesijem v Kulturnem domu srečal z igralskim kadrom. Tema pogovora: nove pogodbe. Konec prejšnjega tedna sta za pogodbene ponudbe izvedeli tehnika in administracija, kot zaposlenim v teh oddelkih preprosto pravijo v teatru. Dogovora sinoči še ni bilo. Vse bodo morali prerešetati še sindikati. Prvi krog: danes. Danes pa je že 1. december, dan, ki je prvotno veljal za termin, ko bi se morala nova, čeprav okrnjena gledališka sezona začeti. Izredna upravitelja sta v štirinajstih dneh opravila veliko delo. Sestanek na generalnem konzulatu s slovenskima ministroma je zaokrožil njun krog srečanj v iskanju zagotovil. Sedaj je na vrsti verjetno še najtrši oreh. Kajti ljudje so iz krvi in mesa in morajo živeti, gledališča brez ljudi pa ne more biti, ker brez njih ne more živeti. Časa za pogodbeni dogovor je malo. Nad glavo gledališča visita letos bolj kot kdajkoli težka pogoja, brez katerih bi gledališče bilo ob zadnji del državnega prispevka iz sklada za prireditve: 4 tisoč delovnih dni in 100 predstav. Podpis pogodb je odločilen za izpolnitev obeh pogojev. Zato tisti »Srečno!« ministra Žekša ne velja samo pooblaščencu Berdonu, velja vsemu gledališču. TRST - Srečanje na generalnem konzulatu Republike Slovenije Ministra Žekš in Širca z upraviteljema o krizi SSG Zagotovila predstavnikov slovenske države - Sedaj pogajanja za pogodbe DEMOKRATSKA STRANKA - Stališče poslancev in senatorjev »Finančna kriza je lahko spodbuda za reforme v slovenski manjšini« TRST - Demokratska stranka je mnenja, da bi lahko huda finančna kriza spodbudila novo organiziranost slovenske manjšine. To je bilo slišati na včerajšnji novinarski konferenci senatorjev in poslancev ter deželne strankine tajnice Debore Serracchiani (foto KROMA), ki je tudi evropska poslanka. Senatorka Tamara Blažina je napovedala dodatna prizadevanja demokratov v poslanski zbornici za ohranitev državnih prispevkov manjšini. Pohvalila je Slovenijo, ki je tudi v splošni finančni stiski ohranila enake prispevke za italijansko manjšino v Istri. Na 3. strani TRST - Reševanje krize Slovenskega stalnega gledališča je bilo v ospredju sestanka na generalnem konzulatu Republike Slovenije, ki so se ga udeležili minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, ministrica za kulturo Majda Širca, izredna upravitelja Slovenskega stalnega gledališča Andrej Berdon in Paolo Marchesi, predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Što-ka (SSO) ter predstavnik igralcev Vladimir Jurc. Po srečanju pa sta se Berdon in Marchesi srečala z igralci, da bi se domenili za pogodbe, brez katerih nova sezona ne more začeti. Na 6. strani Avstrijsko ustavno sodišče spet o dvojezičnih tablah Na 2. strani Confcommercio na • • I V V« • v „ javni skupščini v Trstu Na 4. strani V Trstu odprli tovarno jeklenih vrvi Na 4. strani Priziv Občine Dolina proti uplinjevalniku Na 8. strani Kotalkarji Vipave spet brez strehe nad glavo Na 23. strani Goriško gospodarstvo kaže znake okrevanja Na 24. strani ŠVICA - Večina proti gradnji minaretov Rezultat referenduma razburil muslimanski svet BERN - Rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so se Švicarji izrekli proti gradnji minaretov v tej alpski državi, dviguje precej prahu, predvsem v muslimanskem svetu. Medtem ko muslimani poudarjajo, da izid predstavlja švicarsko mržnjo do islama, pa se švicarska vlada trudi pojasnjevati, da nikakor ne gre za zavračanje muslimanske skupnosti. Kritično so se odzvali tudi ZN, EU, Svet Evrope in Vatikan, skrajnodesničarske stranke po Evropi pa so izid ljudskega glasovanja v Švici pozdravile. To je v Italiji naredila Severna liga, ki meni, da bi Švicarji morali biti Italijanom za zgled. Na 28. in 29. strani 2 Torek, 1. decembra 2009 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Manjšinske pravice Ustavno sodišče spet razpravlja o dvojezičnih krajevnih napisih Gre za protiustavne slovenske mini table, ki sta jih na nemške pritrdila Haider in Dorfler CELOVEC - Ustavno sodišče, ki je včeraj na Dunaju začelo jesensko zasedanje, se bo spet lotilo nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Ustavni sodniki bodo preverili primer krajevne table Pliberka po pritožbi v zvezi s prehitro vožnjo. Na eni od naslednjih sej pa jih čaka še obravnava pritožbe državnih ombudsmanov, katero je sodišče prejelo pred nedav-nim.Ombudsmani v njej zahtevajo razveljavitev odredbe okrajnega glavarstva Velikovec za kraje Drveša vas, Pliberk in Žvabek, predmet pa so mini-tablice v slovenskem jeziku, ki sta jih na velike table z modrim robom in s krajevnim imenom z velikimi nemškimi črkami pritrdila pokojni deželni glavar Jörg Haider in njegov naslednik Gerhard Dörfler, takrat še kot referent za deželne ceste. Že decembra leta 2005 je Ustavno sodišče razsodilo, da so dodate mini-ta-blice v slovenskem jeziku protizakonite. Po sedanji odredbi pa dodatne tablice sploh niso predvidene, tiste prej pritrjene pod krajevno tablo, pa so zdaj pritrjene pod velikim nemškim napisom na tabli. V tem vidijo ombudsmani nadaljnji poskus deželnih oblasti, da razveljavijo pravno razlago ustavnega sodišča. V zvezi z dvojezičnimi napisi se je ob podelitvi avstrijske ustavne nagrade konsenzni skupini včeraj na Dunaju oglesil nekdanji predsednik ustavnega sodišča Karl Korinek. V pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung je dejal, da na Koroškem deželne oblasti kršijo manjšinske pravice in da si dežela, v kateri so živeli nekateri njegovi predniki, s takšnimi dejanji ustvarja slab ugled v mednarodni javnosti. V zvezi z nagrado, ki jo bo izročil konsenzni skupini, pa je Korinek dejal, da si jo je zaslužila zaradi prizadevanj za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel preko meja Koroške in preko interesnih skupin. Nagrada naj bi bila znak za vse, ki so zadolženi za reševanje tega problema, je ob tem dokaj jasno kritiziral avstrijsko vlado oz. avstrijski parlament, da kljub jasnim razsodbam ustavnega sodišča še vedno ni novega zakona, čeprav je rok že zdavnaj potekel. »Rešitev« kot je predlaga sedanji deželni glavar Gerhard Dörfler, 25-od-stotni prag za postavitev tabel, kot jo je odredil leta 1976 tedanji avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky, je Korinek jasno zavrnil. Poudaril je, da so si ustavni sodniki pri svojih razsodbah natančno pogledali Avstrijsko državno pogodbo in pri tem ugotovili, da so 25 odstotkov sicer Protiustavna krajevna tabla v Pliberku s pripneto mini-tablico v slovenščini ARHIV predlagali Britanci, ostale tri zavezniške je še pristavil Korinek, ki je še menil, da zvezni kancler Wolfgang Schüssel in tešile pa so to odklonile. »25 odstotkov je so bili doslej najbliže rešitvi leta 2006 s danji koroških deželni glavar Jörg Haider. torej vsekakor previsoko za neko rešitev,« predlogom, ki sta ga predložila tedanji Ivan Lukan SLOVENIJA - Predsednik slovenske vlade predlog sprejel Sindikati za sestanek pri premierju Pahorju LJUBLJANA - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je včeraj v imenu vseh sedmih reprezentativnih sindikalnih central premieru Borutu Pahorju predlagal čim prejšnji sestanek. Na njem bi mu predali in pojasnili zahteve, ki so jih sprejeli v soboto na demonstracijah v Ljubljani, so sporočili iz ZSSS. Pahor je zagotovil, da bo predstavnike sindikatov sprejel. Po njegovem mnenju pa se je treba odločiti, ali zaradi zvišane minimalne plače napotiti delodajalce k odločitvi, da odpustijo določeno število zaposlenih ali pa celo preselijo tovarne tja, kjer so stroški dela manjši. Interes Slovenije - ta je po premierovi oceni še vedno država, ki je nad povprečjem po uspešnosti boja z brezposelnostjo - ni odpuščanje delavcev in zapiranje tovarn. Vlada si želi trend naraščanja brezposelnosti obrniti v drugo smer, čeprav ga je mogoče pričakovati še v prvi polovici leta 2010. Dušan Semolič Trg dela mora postati fleksibilnejši, dogovor o tem pa naj bi dosegli na pogajanjih z delodajalci in sindikati, je dejal Pahor. Fleksibilnost na trgu delovne sile ter dogovor o novi minimalni plači, ki mora biti po njegovem mnenju vzdržna, bo tudi del izstopne strategije, ki jo bo pripravila krizna skupina ministrov pod vodstvom Mitje Gasparija. Predstavniki sindikatov - ZSSS, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, KS 90, KNSS Neod- visnost, Pergama, Alternative in Solidarnosti - so na sobotnih demonstracijah zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto in umik nekaterih zanje spornih predlogov glede pokojninske reforme. Ob tem so opozorili tudi na odsotnost socialnega dialoga, ki naj bi bil po trditvah nekaterih predstavnikov delojemalcev na najnižji točki. Sindikati so zaradi nezadovoljstva z vladnim besedilom izhodišč za socialni sporazum za leti 2010 in 2011 protestno zapustili sejo Ekonomsko socialnega sveta 13. novembra. Zeljo, da se vrnejo za pogajalsko mizo in nadaljujejo razpravo o vprašanjih vzajemnega interesa, je minuli teden izrazil predsednik vlade Borut Pahor. Kot je včeraj pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki bo z decembrom prevzel mesto predsedujočega Ekonomsko socialnemu svetu, naj bi se vse tri strani znova srečale predvidoma prihodnji petek. (STA) V Bazovici srečanje o zemljepisni informaciji BAZOVICA - Učno-naturalistična pot v Bazovici je včeraj gostila strokovni sestanek o uporabi mobilnega zemljepisno-informativnega sistema v sklopu čezmejnega sodelovanja. Šlo je za izmenjavo izkušenj med tržaškim in goriškim gozdnim inšpektoratom in Zavodom za gozdove Republike Slovenije (sežanska podružnica). O dejavnosti in izkušnjah obeh ustanov sta poročala Bogdan Magajna in Alessandro Sgambati. Omenjeni čezmejni projekt, ki ga do leta 2013 financira Evropska unija, izvaja deželna oblast iz Valencie (Španija). Od danes cenejši dizel v Sloveniji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji se bodo danes le deloma spremenile. Za skoraj pol odstotka se bo pocenilo dizelsko gorivo in za dober odstotek kurilno olje, medtem ko bo treba za bencin odšteti toliko kot zdaj. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 0,005 evra na 1,056 evra za liter, kurilnega olja pa za 0,007 evra na 0,610 evra za liter, so včeraj sporočili iz Petrola. Za neosvinčeni 95-oktanski bencin bo tako kot doslej treba odšteti 1,125 evra za liter, prav tako bo cena 98-oktanskega bencina ostala pri 1,143 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Zaradi nove gripe smrtna žrtev še na Jesenicah JESENICE - V Splošni bolnišnici (SB) Jesenice je včeraj zaradi zapletov s pandemsko gripo umrla 89-let-na bolnica, ki je imela tudi kronično bolezen. Na Jesenicah trenutno zdravijo sedem oseb, ki imajo po-trejo okužbo z novo gripo ali pa sum nanjo. Med njimi je pet otrok, pri dveh je okužba z virusom nove gripe potrjena, pri ostalih treh pa gre za sum na okužbo z virusom pam-demske gripe. V bolnišnici zdravijo tudi dva odrasla, enemu pomagajo dihati z respiratorjem. V nedeljo so o dveh smrtih zaradi nove gripe poročali iz SB Slovenj Gradec in iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V noči na ponedeljek je zaradi zapletov z novo gripo umrl že drugi bolnik v SB Slovenj Gradec, včeraj okoli 13. ure pa je umrl en kronični bolnik v Murski Soboti. Še dva bolnika sta že sredi novembra zaradi zapletov z novo gripo umrla v UKC Ljubljana. EVROPSKA UNIJA - Srečanje s Pahorjem SLOVENIJA - Nove vinjete so modre barve Prvi predsednik EU Van Vinjete za leto 2010 Rompuy danes v Sloveniji že na prodajnih mestih Kako ravnati z vinjeto How ta use the vignette BRUSELJ - Prvi stalni predsednik EU Herman Van Rompuy bo danes - na dan uveljavitve Lizbonske pogodbe - na obisku v Sloveniji. Sestal se bo predsednikom vlade Borutom Pahorjem, predvidoma pa bo imel tudi kratek vljudnostni pogovor s predsednikom republike Danilom Turkom. Po včerajšnjem obisku v Koebenha-vnu bo to njegova druga pot v tujino po imenovanju. Položaj stalnega predsednika Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji držav in vlad članic EU, uvaja Lizbonska pogodba, s katero Evropski svet tudi postane ena sedmih institucij EU; sedaj je teh pet. Van Rompuy bo novo funkcijo formalno prevzel šele 1. januarja, vendar se že pripravlja na prevzem novih nalog in tako se bosta s Pahorjem predvidoma pogovarjala predvsem o prihodnjem delovanju Evropskega sveta. To bo Van Rompuyev drugi obisk v tujini po izvolitvi na vodilni položaj v EU. Pred tem je bil včeraj v sklopu priprav na decembrsko mednarodno podnebno konferenco na obisku v Koebenhavnu, kjer se je sestal s predsednikom danske vlade Lar-som Loekkejem Rasmussenom. Po obisku v Ljubljani se bo v Milanu srečal še s predsednikom italijanske vlade Silviom Ber-lusconijem. Konec leta 2008 je bil imenovan za predsednika belgijske vlade, potem ko so Belgijo 18 mesecev zaznamovale napetosti med flamsko in francosko govorečo skupnostjo. Na tem položaju mu je uspelo strani znova spraviti za pogajalsko mizo na pogovore o odprtih vprašanjih ter izboljšati odnose med Flamci in Valonci. Njegovi zagovorniki v tekmi za predsednika EU so menili, da so prav te izkušnje iz njega ustvarile idealnega kandidata, saj bo njegovo delo temeljilo na prizadevanjih po dogovoru med posameznimi članicami povezave. Njegovi kritiki pa opozarjajo prav na to, da je državo vodil le enajst mesecev, ter menijo, da so ga velike države, kot sta Francija in Nemčija, podprle prav zato, ker mu primanjkuje izkušenj ali zvezdniškega statusa, ki bi utegnil zasenčiti njihove nacionalne voditelje. (STA) LJUBLJANA - Družba za avtoceste v RS (Dars) je do včeraj iz Ce-tisove tiskarne prejela skupaj 2,6 milijona kosov vinjet za osebna vozila ter 185.000 vinjet za motorna kolesa za leto 2010 in jih že poslala na prodajna mesta. Prodaja bo stekla danes. Letna vinjeta za osebna vozila stane 95 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Za motorna kolesa pa bo mogoče kupiti letne (47,50 evra), polletne (25 evrov) in tedenske vinjete (7,50 evra). Nove vinjete so modre barve, oranžne pa bodo vzete iz prodaje. Ne glede na to pa so veljavne do izteka: tedenske torej sedem zaporednih dni od vključno dneva, ko so luknjane, mesečne pa mesec dni, pojasnjujejo na Darsu. Letna vinjeta je vezana na koledarsko leto, velja pa 14 mesecev, konkretno za leto 2010 torej od 1. decembra 2009 do 31. januarja 2011. Polletna vinjeta za osebna vozila, ki sicer od 1. julija ni več v prodaji, velja šest zaporednih mesecev od dneva nakupa. Če je bil nakup opravljen 30. junija, torej velja še do vključno 30. decembra. Letna za leto 2009 pa velja do vključno 31. januarja 2010. Dars je skoraj celotno količino doslej prejetih vinjet že predal pooblaščenim trgovcem doma in v tujini. Do konca decembra pričakuje še pet dobav vinjet za osebna vozila v skupni količini 4,7 milijona kosov. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 1. decembra 2009 3 JAVNE FINANCE - Demokratska stranka zelo kritična do proračuna Berlusconijeve vlade »Tudi Slovenci financiramo most za Sicilijo in krijemo proračunsko luknjo Catanie« Senatorka Blažina opozorila na hudo finančno stisko slovenskih kulturnih ustanov TRST - Berlusconijeva vlada se je v finančno-proračunskem zakonu za prihodnje leto sistemsko odločila za krčenje izdatkov, a z nekaterimi »svetlimi« izjemami. Vlada je z milijardni-mi vsotami financirala gradnjo mostu med Kalabrijo in Sicilijo, iz državnega proračuna bo tudi krila ogromni primanjkljaj, ki ga je ustvarila Občina Catania. Med tistimi, ki bodo financirali most in občino na Siciliji, so tudi pripadniki slovenske manjšine, ki jih proračun dvakrat prizadene. Kot državljane Italije in kot pripadnike manjšinske skupnosti, ki ji država krči več kot milijon evrov prispevkov. Te ugotovitve smo slišali na včerajšnji novinarski konferenci Demokratske stranke, ki so se je - poleg deželne tajnice Debore Serracchiani -udeležili senatorji in poslanci iz naše dežele. Deželna tajnica, ki je tudi evropska poslanka, je navedla tri politične prioritete Demokratske stranke v tem proračunu: novi finančni odnosi med Rimom in FJK, boj vsaj za delno ohranitev skladov za Trst in Gorico ter enaki državni prispevki za slovensko manjšino. Senatorka Tamara Blažina je napovedala, da bo njena stranka tudi v poslanski zbornici, podobno kot v senatu, zahtevala enake prispevke za Slovence kot v letu 2008 (Prodijeva vlada). »Ti prispevki so enaki od leta 2001, kar pomeni, da vsako leto izgubijo na vrednosti. Zaradi splošne krize za Slovence ne zahtevamo višjih prispevkov, pač pa enake vsote, ki jim vlada oporeka,« je poudarila senatorka. Njena stranka računa, da se bo ponovil lanskoletni scenarij, ko je vlada manjšini najprej vzela milijon evrov, potem pa ga je februarja »vrnila«. To je sicer možno, ni pa za to nobenih zagotovil. Blažina je pohvalila Slovenijo, ki je, kljub splošni krizi, ohranila enake državne prispevke za italijansko manjšino v Istri in ožigosala Deželo FJK, ki je finančno izničila sklad za Slovence. In prav na račun Dežele je bilo včeraj slišati največ kritik in pripomb. Serracchiani je očitala predsedniku Renzu Tondu, da pasivno sprejema stalno finančno obubožanje FJK, »ki se je odpovedala vlogi samostojne upravne dežele«. Za razliko od Veneta, ki je udaril po mizi in dosegel marsikatero finančno olajšavo. Molči tudi deželna Severna liga, »ki si sicer z besedami prizadeva za federalizem, de- jansko pa sprejema, da se v zvezi s FJK izvaja federalizem, a v nasprotno smer in torej v korist centralne oblasti na škodo lokalne«. Goriški poslanec Alessandro Ma-ran je pričakoval finančno izničenje skladov za Trst in Gorico, v zameno za to pa bi morala vlada vsaj nekoliko omejiti davčne razlike med Italijo na eni ter Slovenijo in Avstrijo na drugi strani. Tudi na tem področju je FJK nema opazovalka dogajanj, kar postavlja pod vprašaj njeno vlogo v severovzhodnem območju Italije. Poslanca Ivano Strizzolo in Etto-re Rosato glede finančnih odnosov z Rimom ne vidita druge poti kot ponovni priziv Dežele na ustavno sodišče. Tondo bi se moral po mnenju demokratov pri tem zgledovati po svojem predhodniku Riccardu Illyju, ki je zagrozil z odstopom, če bi centralna oblast obdržala v državnih blagajni ves davčni priliv od pokojnin INPS iz Fur-lanije-Julijske krajine. S.T. Poslanci in senatorji iz FJK Demokratske stranke skupaj z deželno tajnico in evroposlanko Deboro Serracchiani KROMA DRŽAVNI PRISPEVKI - Mnenje Tamare Blažina »Manjšina brez prioritet« Huda finančna kriza bi po mnenju slovenske senatorke lahko spodbudila razmislek o TRST - »Slovenska manjšina bi morala v tem kriznem obdobju resno razmisliti o svoji organiziranosti, o svojih prioritetah in tudi o odpravi dvojnikov,« pravi senatorka Tamara Blažina. Pri takšni analizi bi gotovo doživeli kakšno neprijetno presenečenje, vztrajati na stari poti pa ne pelje nikamor in je lahko tudi precej škodljivo za vse, dodaja parlamentarka Demokratske stranke. Blažina se noče spuščati v oceno predloga porazdelitve državnih prispevkov za leto 2010, za katerega je pristojna predvsem posvetovalna komisija Furlanije-Julij-ske krajine za Slovence. Reforme v manjšini so vsekakor po njenem mnenju neobhodno potrebne, žal pa jih še ni videti na obzorju. Za to sta poklicana Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. »Gre vendarle tudi za iztočnice njunih zadnjih Odbornik Roberto Molinaro in ravnatelj odborništva Giuliano Abate KROMA nasi organiziranosti kongresov in za sklepe njune programske konference. Potreben je pogum. Kar se Demokratske stranke tiče, smo odločno na strani reform v manjšini in bomo prispevali k njihovemu izvajanju,« je na včerajšnji novinarski konferenci še povedala slovenska senatorka. Deželni odbornik Roberto Molinaro medtem še ni sklical seje posvetovalne komisije za Slovence, ki se mora opredeliti o predlogu razdelitve državnih prispevkov za prihodnje leto. Odbornik je računal, da bo komisija že na zadnji seji ocenila predloge deželne uprave (naravnani so na predlog državnega proračuna 2010), za to še kar zahtevno in delikatno opravilo si je komisija vzela še nekaj dni razmisleka. Mnenje posvetovalne komisije, ki jo vodi Molinaro, je obvezno, ni pa obvezujoče, tako da bo sklepe v vsakem primeru na koncu sprejela deželna vlada. LESA - Slovesnost v spomin na aprila umrlega vsestranskega kulturnika Glasbeni poklon Antonu Birtiču Svečanost je organiziralo Kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom SKGZ, ZSKD in Občine Grmek Na nedeljski spominski slovesnosti so zapeli tudi Beneški fantje, ki jih je Birtič ustanovil leta 1952 NM LESA - Več kot 150 ljudi se je v nedeljo zbralo v telovadnici na Lesah (občina Grmek), da bi se poklonilo spominu priljubljenega glasbenika, pedagoga, skladatelja, pesnika in publicista Antona Birtiča - Beneškega iz Mečane v občini Špeter, ki je umrl 4. aprila letos. Posebno spominsko svečanost, na kateri je imela glavno vlogo glasba, je priredilo Kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom SKGZ, ZSKD in Občine Grmek. Po uvodnem pozdravi predsednika KD Ivan Trinko Mihe Obita so bili na vrsti glasbeniki. Nastopili so učenci špetrske Glasbene Matice in ansambel Beneški fantje, ki ga je sam Birtič ustanovil leta 1952 in bil nato dolgo let njegov član. Nekaj pesmi je zapel tudi zbor Matajur, ki ga je prav tako ustanovil in vodil pokojni beneški glasbenik. Anton Birtič je vse svoje življenje poučeval igranje harmonike in zapisoval ter izvajal beneške narodne pesmi. Zelo znan je bil tudi v Sloveniji, kjer so njegove priredbe ljudskih pesmi in skladb za harmoniko zelo priljubljene. (NM) ŠPETER - V četrtek Tretji večer kulturnih dni ŠPETER - Po dveh novembrskih srečanjih se v četrtek nadaljuje letošnji ciklus predavanj »Beneški kulturni dnevi« na temo »Odkrivajmo našo zgodovino«, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm. Na prvih dveh večerih so slovenski in italijanski predavatelji številnemu občinstvu, ki se je zbralo v občinski dvorani v Špetru, spregovorili o prazgodovini in rimski dobi v Nadiških dolinah in okolici ter v Posočju in Vipavski dolini, zdaj pa bo na vrsti zgodnji srednji vek. Tako kot običajno bo eno predavanje v italijanščini, drugo pa v slovenščini in bo poskrbljeno za simultano prevajanje. Arheologinja Angela Borzacconi bo predstavila zgodnji srednji vek v Nadiških dolinah v luči novih odkritij, za njo pa bo prišla na vrsto Zvezdana Modrijan z Inštituta za arheologijo ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno predavanje nosi naslov »Na poti med Nori-kom in Italijo: Tonovcov grad v pozni antiki«. Srečanje se bo začelo ob 18.30. (NM) 4 Torek, 1. decembra 2009 GOSPODARSTVO CONFCOMMERCIO - Javna skupščina tržaške stanovske organizacije trgovcev Za poživitev široke porabe je nujna davčna razbremenitev Izrazito negativen obračun gibanja tržaškega trgovskega in storitvenega sektorja r TRST - »Po naših ugotovitvah je pokrizno oživljanje gospodarstva počasno in bomo prišli v leto 2010 na manj živahen način od tistega, ki ga pričakuje rimska vlada. Tremonti pravi, da bo bruto domači proizvod prihodnje leto zrasel za 1,1 do 1,2 odstotka, medtem ko smo mi veliko bolj previdni in predvidevamo, da rast le okrog 0,7-odstotna,« je na včerajšnji javni skupščini tržaške pokrajinske organizacije trgovcev Conf-commercio povedal direktor študijskega urada nacionalnega Confcommercia Mariano Bella. Po njegovih besedah bo Italija »izšla iz te krize tako, kot je vanjo zašla - s spremenjenim dohodkom in zelo nizko osebno porabo«. Javna skupščina tržaških trgovcev na Pomorski postaji - pred katero so zaradi upada prodaje protestirali upravitelji prodajaln tobačnih izdelkov - je včeraj popoldne potekala pod naslovom Moč gospodarstva za politiko na strani podjetij in storitev, osrednji gost zborovanja pa je bil nacionalni predsednik organizacije Carlo Sangalli. Gostitelj, predsednik tržaškega Confcommercia Antonio Paoletti je po pozdravih predstavnikov lokalnih uprav orisal razmere v tržaškem storitvenem sektorju, ki ga tako kot v vsej državi pesti trajajoča kriza osebne porabe, kar povzroča zastoj v vlaganjih in postopno omejevanje porabe družin na neobhodno potrebne dobrine. Stanovsko združenje se zato zavzema za spodbujanje porabe s konkretnimi ukrepi, kot so davčna razbremenitev trinajstih plač pri srednje-nižjih dohodkih, spodbujanje inovativnosti storitvenih podjetij, ki zaradi svoje specifičnosti potrebujejo posebne instrumente za rast konkurenčnosti. Na koncu je Paoletti opozoril še na nove možnosti lokalnega razvoja, ki jih lahko zagotovita načrtovani morski park in vzpostavitev neke vrste silikonske doline na območju nekdanje žaveljske rafinerije. Storitveno gospodarstvo - steber nacionalnega in tržaškega gospodarstva se naslavlja analiza študijskega centra Confcommercia, ki jo je povzel direktor Mariano Bella in kot splošno ugotovitev navedel, da so lokalna oziroma deželna gospodarska gibanja v tej krizi nekoliko slabša od gibanj celotne severovzhodne Italije. To velja predvsem za strukturne kazalnike, kot je npr. zaposlenost: v Trstu znaša stopnja brezposelnosti 4,5%, na severovzhodu pa 3,4%, projekcije pa kažejo, da se bo število brezposelnih v bližnji prihodnosti zvišalo za približno 2%. Podoben oziroma še večji razkorak je Carlo Sangalli, predsednik organizacije italijanskih trgovcev Confcommercio na javni skupščini v Trstu KROMA Bella nakazal pri premoženjski kapita-liziranosti družin, medtem ko ocene o gibanju osebne porabe kažejo, da se bo ta v Trstu znižala za 0,6%, kar je znatno več kot v ostali deželi in na severovzhodu (-0,1%).Iz podatkov študijskega urada Confcommercia izhajajo tudi neugodne številke o tržaških trgovskih oziroma storitvenih podjetjih.V letošnjih prvih devetih mesecih je vrata zaprlo 225 podjetij več, kot jih je odprlo nove dejavnosti, v ožjem krogu trgovin pa je devetmesečni obračun negativen za 156 trgovin. Manj krizo čuti področje hotelov in gostinstva, močne kritičnosti pa so v panogi transporta, skladiščenja in telekomunikacij. Paoletti je te podatke dopolnil z ravno tako neugodnimi predvidevanji za letošnje zadnje četrtletje, medtem ko se bo leto sklenilo s približno 350 podjetji in več kot 500 zaposlenimi manj kot lani. Zadnjo besedo pred okroglo mizo o tem, ali je mogoča politika za storitvena podjetja (sodelovali so tržaški župan Di-piazza, predsednica Pokrajine Poropa-tova, podpredsednik Dežele Ciriani in Paoletti), je imel nacionalni predsednik Sangalli, za katerega kriza počasi popušča, vendar je splošen in krepak zagon gospodarstva še daleč. Tudi Sangalli je zato vztrajal pri potrebi po revitalizira-nju notranjega povpraševanja, za kar je nujno potrebno znižanje davčnega pritiska na odvisno in avtonomno delo. GIBANJA V Italiji, Sloveniji in območju evra Novembra nepričakovan poskok inflacijske krivulje TRST - Po več mesecih mrzle inflacije so se cene začele segrevati. Po ne-dokončnih podatkih statističnega zavoda Istat so se življenjski stroški novembra v primerjavi z oktobrom zvišali za 0,1 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim mesecem pa za 0,7 odstotka. Oktobra je medletna inflacija znašala 0,3 odstotka. V mesečni primerjavi so novembra najbolj zrasle cene, ki so vezane na energetski sektor (+1,5%), in sicer cene v poglavjih transport in ostale dobrine in storitve (vsako +0,5%). Nobenih sprememb ni bilo pri stroških za zdravstvene storitve in za zdravje, znižali pa so se stroški v poglavjih hoteli in gostinstvo (-0,5%), komunikacije (-0,3%) in rekreacija, prireditve in kultura (-0,1%). V letni primerjavi je prišlo do največjih zvišanj pri kazalnikih ostale dobrine in storitve (+2,8&%), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+2,7%) in izobraževanje (+2,5%). Zmanjšali pa so se stroški v poglavju stanovanje, voda, elektrika in goriva (-2,1%). V Trstu je bila novembra tako mesečna kot letna inflacijska stopnja znatno višja kot v državnem povprečju. V mesečni primerjavi se je povzpela za 0,3 odstotka, v letni pa je dosegla 1,9 odstotka, potem ko je oktobra znašala 1,2 odstotka. Največjo, 1-odstotno mesečno rast so zabeležili pri poglavju stanovanje, voda, električna energija in goriva, največji padec pa pri poglavju komunikacije (-0,4%). V letni primerjavi je prišlo do največje rasti indeksa ostale dobrine in storitve (4,3%), najbolj pa se je znižal indeks stanovanje, voda, električna energija in goriva (-3%). V območju evra so novembra namerili 0,6-odstotno rast življenjskih stroškov, kar je prvi dvig po šestih mesecih upadanja, medtem ko je bila v Sloveniji novembrska inflacija 0,9-od-stotna. Na rast cen so najbolj vplivale podražitve komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv, medtem ko je bilo pocenitev razmeroma malo, zgolj v skupini gostinskih storitev. PODJETJA - V tržaški industrijski coni odprli novo tovarno velikih jeklenih vrvi Radaelli in Severstal-metiz izbrala Trst za novo naložbo v vrednosti 12 milijonov evrov TRST - Taki dogodki, kot je bil včeraj blizu plovnega kanala v tržaški industrijski coni, so v našem mestu žal zelo redki. Zato je bilo včerajšnje proslavljanje odprtja nove tovarne toliko bolj pomembno, o čemer priča tudi žareč obraz tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki je skupaj s predsednico Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat in deželno odbornico za delo Alessio Rosolen sodeloval na odprtju tovarne podjetja Radaelli Tecna. Radaelli, ki je v lasti ruskega jeklarskega velikana Severstal-metiz, je vodilna družba v svetu na področju visokonapetostnega inže-nirstva in proizvodnje jeklenih vrvi. Ima 200-letno tradicijo, v Trstu, kjer je zaposlila 25 ljudi, pa bo proizvajala največje jeklene žice na svetu. Gre za kompaktirane in nevrtljive žice standarda Flexpack, ki se uporabljajo za dvigovanje zelo težkih bremen z visokimi transverzalnimi obremenitvami. Proizvodna linija, ki so jo montirali v Trstu, lahko proizvaja vrvi z več kot 550 ton enotne teže in premera 175 milimetrov, kakršne na svetu še niso bile proizvedene. Sedanji rekord bo presežen za 200 ton. Tovrstne jeklene vrvi se uporabljajo v različnih sektorjih, kjer so zahtevane visoke zmogljivosti in zanesljivost, kot na primer pri naftnih platformah na odprtem morju, pri mostovih ipd. Vrvi so odporne proti vsakršnim vremenskim ujmam, kot so orkani, proti potresom itn. Radaelli ima namen postati svetovni lider na tem področju. Take ogromne jeklene vrvi bo Radaelli proizvajal v Trstu Naložba v tržaško tovarno znaša 12 milijonov evrov, ki jih je prispeval kontrolni delničar Severstal-metiz in ki ima v načrtu postati globalni vodilni igralec na področju jeklenih vrvi.Severstal ima tovarne v Rusiji, Ukrajini in Veliki Britaniji, kjer ima 25-, 18- oziroma 23-odstotni tržni delež. Na včerajš- nji slovesni predaji nove tovarne v pogon sta bila navzoča tako predsednik družbe Radaelli Tecna Spa Oleg Veter kot pooblaščeni upravitelj Maurizio Prete, ki je med drugim dejal: »Naš cilj je, da se bo naša stranka, ki stopi v kabino žičnice, hodi čez most, ali dela pod žerjavom, čustila popolnoma varno.« EVRO 1,5023 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 30.11. 27.11. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5023 129,77 10 2564 1,4918 129,20 10 1866 ruski rubel mniickn niruia 43,9800 69,7590 10,1866 43,7769 69,5925 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntan^U'! ti mt 7,4424 09115 7,4427 0 90910 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ «fnns 10,4533 85125 10,4323 8,4920 1 1UI VCJKCI MUl IG češka krona 26,135 1,5071 26,186 1,5064 jVIUCIIjM llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 273,88 15,6466 272,32 1 1 IClUiO 1 JKI 1LM II 1 L poljski zlot 4,1441 1 5882 4,1635 1,5992 kc11 ioujm uuicii avstralski dolar nAlnarcKi 1,6452 1,9558 1,6507 1 9558 uuiuai jM ictv romunski lev li1"rt\/CKi ifac 4,2706 3,4528 4,2788 3,4528 iiluvjm hlaj latvijski lats ICKI rAal 0,7088 2 6251 0,7090 2 6010 ulo¿.liloivi ical islandska krona ti iriks lira 290,00 2,2980 290,00 2,2830 LUIJKCI IIIO hrvaška kuna 7,3160 7,3240 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 30. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) - - -LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,472 0,719 0,995 1,234 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f ■ 25.241,09 € +30,00 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,50 IMTCDCI IDr»DA A T3 -0,30 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,49 +0,97 -1,07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,04 164,46 321 22 -0,04 +0,95 TELEKOM SLOVENIJE 136,06 -0,82 +1,29 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 54,00 AERODROM LJUBLJANA 35,46 DELO PRODAJA 27,40 CTni -1,20 -0,36 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,50 h/11 IMnTCCT -1,81 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 25,65 14,69 +2,19 +1,38 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 455,00 215,88 -1,09 +3,03 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,30 26,90 +0,80 -0,37 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. novembra 2009 -1,24 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,297 82,55 172 +1,17 +0,78 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,46 1 281 -2,41 -1 46 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,17 1 02 -1,15 -1 07 EDISON ENEL ENI 3,98 165 -1,12 FIAT FINMECCANICA 9,83 1103 -1,37 -0,15 -1 25 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,21 -1,04 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,88 13 34 -0,69 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,58 -0,37 -1,84 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,05 7,95 1 93 -0,69 -1,36 -1 07 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,42 112 +0,96 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 21,42 -0,80 -1,74 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,34 5,37 1 066 +0,45 -1,38 +0 19 TENARIS TERNA 13,14 -1,79 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,76 0,15 914 -0,81 -0,90 UNICREDIT 2,27 -4,14 -2,15 SOD NAFTE (159 litrov) 77,31 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.179,05 1.006,83 +0,04 -0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 304,39 1.911,64 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.301,91 2.132,86 1.090,96 1.144,58 5.625,95 5.190,68 3.680,15 2.460,43 1.116,5 2.797.25 9.345,55 2.762,22 21.821,50 3.096.26 16.926,22 -0,08 -0,26 -0,05 -0,89 -1,05 -1,05 +1,11 -2,64 +0,45 -1,20 +2,90 +3,25 -2,36 -2,22 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 1. decembra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Manjšine zadovoljne z državnim proračunom Miro Kocjan_ V Istri z zadovoljstvom sprejemajo novice o tem, kako Hrvaška napreduje na evropski poti. V Bruslju so sklenili pogajanja, ki se nanašajo na finančno poslovanje, na energetiko in na zaščito porabnikov ter na zdravstveno stanje. S tem je bilo sklenjenih 15 poglavij, odprtih poglavij pa je še vedno 28. Vladimir Drobnjak, ki vodi hrvaško delegacijo je rekel, da je sedaj povsem prepričan, da so ustvarjeni pogoji za vključitev Hrvaške v Evropsko unijo. Bolj s tehničnega vidika, je rečeno, so pripravljeni segmenti, ki zadevajo zunanje zadeve, obrambo, varnost, pa tudi okolje in ribolov. Drobnjak ponavlja, da težav skoraj zanesljivo ne bo, tako da bi do zaključka le prišlo do 21. decembra, ko bo nova medvladna konferenca. S tem bi prihodnje leto ostali odprti samo dve poglavij, sicer občutljivi: vprašanje topniškega napada na Knin, ki je pred mednarodnim sodiščem v Haagu, ter vprašanje kako namerava vlada rešiti ladjedelniško vprašanje, ki je osrednjega pomena v hrvaškem gospodarstvu. V Strasbourgu pa so evropski poslanci odobrili resolucijo o nadaljnji širitvi Evropske unije, v kateri je rečeno, da bi v drugi polovici prihodnjega leta bili ustvarjeni pogoji za vključitev Hrvaške pod pogojem, da bi izpolnila kriterije o sodelovanju z mednarodnim sodiščem v Haagu. Naposled so izrekli željo, da bi Slovenija čim prej ratificirala arbitražni sporazum s Hrvaško. Kar precej je bilo govora o problemih korupcije, ki žal zadevajo tudi Hrvaško. V zvezi s tem so navzoči opozorili zlasti na poglavje, ki zadeva pravosodje, ki naj bi ga skušali čim prej odpreti. La voce del popolo prinaša zanimiv komentar o evroregionaliz-mu, v katerem je naglašeno, da problem regij, mimo tistih, ki zadevajo države, ne sme v pozabo. V zvezi s tem omenja nekdanjega predsednika Furlanije Julijske krajine Il-lya, ki je kar sproščeno govoril o prometnicah, energetiki, plinovodih in drugem ter o ustreznem regionalnem sodelovanju, ne da bi spet morali togo upoštevati stališča zadevnih držav. Dejstvo je, da je marsikje pojem o državi še zmeraj povezan s tem, kar je ta pomenila v preteklem stoletju. Isti časnik prinaša tudi dolg članek o tem, kakšne so razmere v Sloveniji v času, ko je Pahor predsednik vlade. V bistvu navaja, da vlada ni uresničila vrsto pričakovanj, da se Pahor ne loteva dovolj odločno življenjskih problemov. Dalje, da se predsednik zdaj predstavlja kot pomemben akter pri reševanju sporov s Hrvaško, pri čemer pa da nihče ne upošteva dovolj, kako visoko ceno je morala plačati država v mednarodni politiki, namreč da je do lanskega leta bilo splošno mnenje o Sloveniji kot o »urejeni srednjeevropski državi«, zdaj pa da je spet postala staromodna balkanska država. Na Reki pa je Željko Kruneš, predstavnik kriminalistične policije, opozoril, da je kriza, ki je zdaj zajela državo, nevarno pospešila tudi kriminalna dejanja, med njimi napade na osebe, kraje in drugo. Med drugim je dejal, da so kriminalci zvečine podvrženi mamilom, da se najraje poslužujejo noža, zatem še revolverja ter da kradejo največ v trgovinah, na bencinskih črpalkah in v športnih stavnicah. Predstavniki kriminalističnih oddelkov sodijo, da je tako stanje tudi v Pulju, čeprav nekoliko manj, ter v drugih večjih krajih Istre in Kvarnera. Na Hrvaškem se nadaljuje kampanja za predsedniške volitve. Nadvse aktivni so tako kandidati, ki predstavljajo stranke, kakor tudi neodvisni. Zanimiv je podatek, ki ga je obelodanil Boris Mikšič, ki v Zagrebu spada med neodvisne. Predvsem je opozoril, da bi bilo treba v državi temeljito pregledati in posodobiti volilne sezname, saj je v njih menda kar 600 tisoč oseb, ki sploh ne obstajajo. Sindikalne organizacije pa te dni ostro napadajo novega ministra za gospodarstvo Djura Popi-jača, ki se je na »svojevrsten način predstavil v Saboru. Pozdravil je navzoče predstavnike sindikalnih organizacij, obžaloval pa, ker na seji sabora tokrat ni bilo delodajalcev. »Ni jih,« je rekel novi minister, »ker so pač na svojem delovnem mestu«. Nota bene, predstavniki sindikatov pa najbrž, da niso na delovnem mestu. Iz Reke poročajo, da so ustrezne institucije prevzele cepivo proti gripi A in da bodo danes pričeli cepiti. Dosedaj so ugotovili 16 primerov med »over 65«. V zvezi s pandemično gripo pa so te dni oskrbeli tudi Pulj, kamor so poslali 6500 doz, določen del pa je predviden za periferijo. Hrvaška zdaj razpolaga s 140 tisoč dozami cepiva. Zadostno število so že prejeli tudi v Umagu, kjer pa se ubadajo z drugim problemom. Gre namreč zato, da nameravajo prenesti carinski terminal iz Uma-ga v Buje, kar pa naj bi bilo po mnenju oblasti v Umagu neutemeljeno. Razlog, da gre za prihranek, ne drži, pravijo v Umagu. Dejstvo je, se vztrajno sliši, da je Umag sploh bolj razvit kot Buje, perspektive pa še odločneje govore v prid Umaga. Med drugim je znano, da bo znana prometnica »Istrski ipsilon« stekla od mejnega prehoda Plovanija v smeri Umaga, kar bo promet še okrepilo. Pa gre za osebni kakor tudi za tovorni promet. Sliši se, da študentske demonstracije, ki naj bi bile enotne in z namenom, da bi vsem omogočili brezplačen študij na univerzah in visokih šolah, enotne niso. To je ugotovitev, ki velja za proteste na Reki in v Pulju. V Pu-lju sta se za protest odločili dve tretjini študentov, tretjina pa je proti in opozarja, da ne bi smela zamujati pouka. Na Reki pa so razmere že določen čas napete zlasti na filozofski fakulteti. Referendum o »blokadi«, kjer se je zanjo opredelilo 860 od 1190 študentov, se je odločilo tudi nekaj profesorjev. Udeleženci protesta so sporočili, da nameravajo organizirati poseben študij v prihodnjih mesecih tako, da »blokada« ne bi imela posledic. Novica bi zaslužila vidnejše in prednostno mesto, toda poročila so prihajala po drobcih. Sabor je sprejel proračun za prihodnje leto, ki predvideva dohodke za 112 milijard kun, izdatke pa za 121. Proračun je za 904 milijonov večji od letošnjega. Že po navadi ni soglašal Zoran Milanovič, voditelj socialnih demokratov, ki pa ga je Jadranka Kosor brž utišala, skupaj z drugimi poslanci, češ, proračun je nazoren primer urav-novešenosti, boljšega niso mogli pripraviti. Predstavniki manjšin so z zadovoljstvom sprejeli del proračuna, ki zadeva manjšine in znaša za prihodnje leto 43.211.700 kun. V bistvu je podoben letošnjemu, predsednica pa je zagotovila, da predvideva čez dve leti določeno povečanje. V času krize je to uspeh. Kosor-jeva je poslance, ki niso soglašali, med drugim opozorila tudi na to, da žal niso bili sposobni pripraviti svoj predlog proračuna. JEZIK NA OBROBJU V obmejnih medijih se večkrat srečujemo z izrazi, ki v slovenščini niso bili nikdar v rabi ali pa so že zdavnaj zastareli. Zelo malo piscev z obrobja spremlja jezikovni razvoj, ki je sicer počasen, a vendar obstaja. Nekatere besede so bile pred leti v rabi, pa so jih pozneje zaradi neustreznega pomena zamenjale druge. Eden izmed takih izrazov sta potresenec in potresenka, ki ju najdemo v Pravopisu iz l. 1950 za takrat bolj rabljeno zvezo po potresu prizadete (prebivalce). Če razčlenimo pomen besede potresenec, bomo spoznali, da je to nekaj ali nekdo, ki ga je nekaj potreslo, nima pa nobene prave zveze z potresom. Po premisleku jezikoslovcev dobi potresenec v SP (2001) oznako neobčevalno, kar pomeni, da se v navadnem poročanju ne uporablja. Namesto tega zapišejo potresni oškodovanec (oškodovanka). Starejši SSKJ (iz l. 1979) pripiše potresencu oznako književno, kar pomeni, da se uporablja v literarnem in strokovnem jeziku, v pogovornem pa zveni nenavadno. Potresnega oškodovanca SSKJ še nima, treba pa je bilo najti nekaj preprostejšega, in tako je v SP 2001 poleg potresnega oškodovanca zapisan neo-logizem (po slov. novota) potresnik in potresnica. Ali se bo potresnik, ki je po pomenu ustreznejši od potresenca uveljavil ali ne, je vprašanje časa. Lepo bi bilo, da bi tudi tukaj upoštevali razvoj jezika in se odločili za novejše izraze, predvsem pa opustili zastarele. Poleg danes neustreznega po-tresenca pa zamejski mediji vztrajajo pri popolnoma nepravilnem poimenovanju ozemlja ali področja, ki ga je prizadel potres, pišejo namreč o potresnem področju, kar je v slovenščini vedno, odkar ta izraz obstaja, pomenilo potresno nevarno področje ali s tujko povedano seizmično (ital. sismico) področje. Ta popolnoma napačen izraz se že več let pojavlja ob vsakem potresu. Kaže, da noben zamejski pisec nikdar ne odpre slovenskih časnikov in časopisov. Poleg potresenca in potres-nika pozna slovenski jezik tudi potresa-ča ali potresovalca, to je človek, ki potresa z glavo. Ob potresnih področjih poznamo tudi potresno varna področja, kjer so potresi redki ali jih sploh ni. Ker pa živijo Slovenci na potresnem t.j. seizmičnem ozemlju imajo zelo stroge gradbene predpise; vse stavbe morajo biti zgrajene po pravilih potresne varnosti, biti morajo potresnovarne. Potresi imajo različne stopnje, ki jih merijo s potresomerom ali seizmografom, t.j. pripravo za merjenje potresnih sunkov. Zelo močnim potresom pravimo katastrofalni ali rušilni potres, poznamo tudi npr. potres pete jakostne stopnje. Danes imajo povsod tudi potresne ali seizmološke postaje, kjer se trudijo, da bi že vnaprej ugotovili verjetnost hujših potresov, poleg tega pa tam tudi merijo potresne sunke. Seizmološkim napravam pravimo tudi po-tresomerne naprave. Pri gradnji novih, a tudi starejših stavb, opravljajo v Sloveniji potresnovarne teste. Seizmološka razprava je potresoslovna razprava, seizmolog je potresoslovec, seiz-mologija pa potresoslovje. Kaj si moramo zapomniti? To, da je potresno področje seizmološko (torej potresno nevarno), ne pa po potresu prizadeto ozemlje. S.L. ODPRTA TRIBUNA Razlogi za izbiro, ki je bila morda pozna, vendar ne prepozna Največja organizacija ezulov ANVGD ter največja organizacija Slovencev v Italiji SKGZ sta s pomočjo italijanskega dnevnika Il Piccolo sooblikovali zanimivo pobudo Zidovi še padajo, katere glavna gosta sta bila Jas Gawronski in Dimitrij Volčič. Simbolični dogodek ob dvajseti obletnici padca Berlinskega zidu, je bil tudi razlog, da bi zbližali dve skupnosti in morda istočasno tudi izničili določene etni-čno-ideološke predsodke, ki so večkrat predstavljali alibi za pretirano imobilnost Gorice, Trsta in ne nazadnje naše dežele. Vztrajnost in odločnost sta nam omogočili, da smo lahko simbolno prerezali popkovino s tisto preteklostjo, ki je večkrat skoraj zadušila šibko bitje, ki ga predstavlja naša družba ob meji, vse preveč pogojena od številnih grozodejstev in nasilja iz prve polovice prejšnjega stoletja, kasneje pa žrtev vseh tistih političnih sil, ki so s pomočjo enostavne demagogije zasledovale poceni volilni uspeh. Vse to je še najbolj odmevalo v ušesih tistih, ki so bili glavne žrtve vojne in nasilja, tj. slovenske in ezulske skupnosti. Obe sta bili tako prepričani v svoj prav in zazrti v lastno trpljenje, da nista uspeli priznati trpljenja druge. V zadnjih letih je sicer prišlo do določenih premikov, vendar nikoli nismo imeli toliko institucionalnega poguma, da bi odločni korak le naredili: pomisliti najprej na čustva sogovornikov, šele nato na svoja, da bi vstopili v dimenzijo tuje bolečine, zato da bi lahko izpovedali lastno. Vse to, kar je dobro polovico prejšnjega stoletja ločevalo precejšen del dveh skupnosti, nas danes lahko združi tudi s sodelovanjem z Italijansko unijo. Zavedati se moramo, da lahko našemu območju, ki je zgodovinsko večjezično (FJK in Istra še posebno), vrnemo popolno dostojanstvo obojestranskega spoštovanja, v prepričanju, da vrednotenje ene strani ne pomeni za-nemarjenja druge. Danes se verjetno vloga ezulov spreminja, ni več samo tiste močne volje po zgodovinskem pričevanju, pač pa želja po vrednotenju italijanske kulturne prisotnosti v rodnih krajih in to v veliki sinergiji z organizacijo Italijanske unije. Tudi slovenska narodnostna skupnost v Italiji skuša opravljati svoje poslanstvo v okviru nove geopolitične konfiguracije po padcu meja: postati zares učinkovit povezovalec med italijansko in slovensko državo, ali, v kolikor je potrebno, tudi lahko meddržavni blažilec. Slovenska manjšina in še posebej SKGZ, ki je prepričana zagovornica popolnega sodelovanja med sosednjima državama, meni, da bo lahko še bolje opravljala svojo vlogo. Toliko bolj danes, v trenutku velikih strateških izbir, ki bodo zarisale bodoči scenarij tega evroregijskega območja: potencialno križišče gospodarskih, energetskih in infrastrukturnih sistemov ali nasprotno obrobni predel velikih razpotij med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Kolikor bolj pomembne so izbire, toliko večje so seveda napetosti. Zadnji dogodki so le dodatni dokaz, kako težavno je najti dogovor med Italijo in Slovenijo o bistvenih vprašanjih, ki so še vedno na pogajalski mizi. Tudi zato bi bilo verjetno modro izkoristiti priložnost, ki jo ponuja tista dvojna občutljivost, značilna za nas Slovence z italijanskim državljanstvom, ki nekako doživljamo dvojno usodo. Priložnost, ki pa izhaja samo iz primernega vrednotenja naše vloge in naših značilnosti, ne pa iz prisilne marginalizacije, v katero nas potiskata v zadnjem času vsedržavna in deželna vlada s hudim kleste-njem finančnih prispevkov. Slovenija je pravilno zelo pozorna in občutljiva do problematike slovenske manjšine v Italiji, kot je sicer tudi Italija pozorna do svoje skupnosti v Sloveniji. Kolikor bolje je stanje obeh manjšin, toliko boljši so institucionalni odnosi med državama. Ko bi pravilno razumeli to nezane-marljivo nianso, bi uspeli doseči marsikaj, še posebej v tej kočljivi fazi diplomatske preobčutljivosti. ANVGD in SKGZ sta dokazali, da lahko spoštovanje, odločnost in še posebno razum premaknejo katerokoli oviro. Močno upam, da se bo to zgodilo tudi v dvostranskih odnosih med Italijo in Slovenijo v korist prihodnosti tega območja. Tudi zato ostajamo na razpolago. Livio Semolič, deželni tajnik SKGZ PISMA UREDNIŠTVU V pojasnilo Žal nama je, da morava po objavi pisma gospoda ravnatelja dr. Marka Jar-ca javno odgovarjati preko medijev, kar ni v najini navadi. V pismu, ki so ga starši naslovili na občino Devin-Nabrežina nisva zasledili žaljivih besed na račun didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini, državnih vrtcev in kolegic, katere dobro poznava in ceniva. Dane so bile samo informacije o delovanju šempolajskega vrtca. Misliva, da so starši izrazili svoje mnenje in ščitili to, kar smatrajo važno za vaško realnost oz. skupnost. Kar se tiče izjave o najinih neopravičenih odsotnosti pri skupnih načrtovanjih in pobudah (v teh dveh zadnjih letih po zamenjavi novega ravnatelja) ni po vsem resnično, saj o sestanku nisva bili pravočasno obveščeni. Novega letošnjega septembrskega vabila za nadgrajevanje skupnih dejavnosti pa nisva dobili. Prizadelo naju je, da - vzgojno - didaktično podkovana oseba lahko izrazi mnenje o osebah oz. kadru, ki ga osebno ne pozna in ne pozna dela, ki ga opravlja (za točno informacijo: Bralna značka je nastala v zamejstvu leta 1997 na pobudo občinskih vzgojiteljic naše občine, ki sta bili leta pozneje povabljeni, kot predavateljici na seminar »Stičišče kultur«, ki ga je organizirala Kosovelova knjižnica v Sežani, in predavali o začetku Bralne značke v predšolski dobi v zamejstvu), saj nikoli nisva bili počaščeni z obiskom gospoda ravnatelja v sekciji. Glede naše izobrazbe (pomanjkanja državnega javnega natečaja, »me sva opravili občinskega«), pomanjkanje fa- H* kultete, »katere žal skoraj vse starejše vzgojiteljice nimajo« itd, želiva poudariti, da obstaja strokovna literatura, osebno izobraževanje in ne nazadnje nič manj vredna dvaintrideset-letna delovna doba. Prepričani sva, da je figura ravnatelja vezna nit zbliževanja med vsemi akterji na teritoriju. Na žalost se je v tem slučaju pretrgala. Spoštljiv pozdrav Andrejka Tercon, Silva Tretiach 6 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Srečanje na generalnem konzulatu Republike Slovenije Ministra Širca in Žekš za reševanje krize gledališča Na srečanju predsednika krovnih organizacij, pooblaščena upravitelja in predstavnik igralcev - Zvečer pogajanja v Kulturnem domu Reševanje krize Slovenskega stalnega gledališča je včeraj potekalo na relaciji generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu - Kulturni dom. Na generalnem konzulatu je bilo popoldne srečanje slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in slovenske ministrice za kulturo Majde Širca s posebnima upraviteljema tržaškega gledališča Andrejem Berdonom in Paolom Marchesijem, ki so se ga ob generalni kon-zulki Vlasti Valenčič Pelikan udeležili tudi predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič (Slovenska kulturno gospodarska zveza) in Drago Pavšič (Svet slovenskih organizacij). Po srečanju pa sta se Berdon in Marchesi v Kulturnem domu srečala z igralskim ansamblom, da bi se domenili o pogodbah, predpogoju za začetek nove sezone. Obenem so se ostali člani kolektiva SSG - tehnika in administracija -zbrali na sindikalnem sestanku, na katerem je bil tudi v ospredju podpis pogodb. Za srečanje s slovenskima ministroma sta zaprosila sama pooblaščena upravitelja gledališča. Berdon in Marchesi sta Žekšu in Širci predočila nastalo stanje v ustanovi, dosedanja prizadevanja za izhod iz krize, govor pa je bil tudi o pričakovani pomoči iz Slovenije. Po sestanku sta bila Berdon in Marchesi zelo rezervirana. Berdon je bil ob izhodu, na poti proti Kulturnemu domu izjavil le, da »pričakujemo razumevanje in pripravljenost tudi igralcev, da sprejmejo naš sanacijski program. Upajmo, da nam bo uspelo podpisati pogodbe.« Oceno srečanja sta podala slovenska ministra. Ministrica za kulturo Majda Šir-ca je poudarila, da sta »pooblaščenca nakazala stanje ta trenutek in tudi možnosti za prihodnje. Pregledala sta dosedanje delo in bosta po moji presoji omogočila z dosedanjo revizijo nadaljnje delo. Konec koncev se tudi finančno stanje stabilizira in uvajajo se zelo resni in v tem trenutku nujni revizijski in varčevalni ukrepi.« »Mi želimo in moramo vse poteze storiti skupaj. Z gledališčem, s tistimi, ki so ga ustanovili, in tistimi, ki bi ga želeli v bodoče odgovorno še naprej upravljati. Predvsem sta tu manjšinski skupnosti, ki imata pomembno vlogo pri viziji, kako naprej z gledališčem,« je ocenila ministrica Širca, ki se je zatem zaustavila ob vlogi matične domovine: »Slovenija se nedvoumno želi in hoče vključiti v ta proces. Želi, da bi se v Trstu odprla vrata tudi za druge dejavnosti, ne zgolj samo na področju gledališča, in da bi se naša gledališča in ne samo gledališča vpela v programske in druge vizije. Ampak morajo biti vizije. Mi bomo to spodbujali. Konec koncev že s tem, ko smo pred krizo samo na ministrstvu za kulturo rekli, da želimo imeti tisti denar in moč in način upravljanja v Trstu bolj v svojih rokah, in zgodil se je ta prenos iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na ministrstvo za kulturo. Nedvoumno želimo tu izvajati aktivno vlogo,« je zagotovila slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Tudi minister Boštjan Žekš je bil s srečanjem zadovoljen: »Veseli me, da se je začelo problem resno obravnavati. Krize so obstajale že stalno. Nikoli se jih ni sistematsko rešilo. Tukaj so bile v reševanje vključene lokalne oblasti, ne samo slovenska manjšina, temveč tudi predstavnik Rima, ki je vodil te sestanke. Imenovana pooblaščenca imata sedaj nalogo, da po-ženeta gledališče in da pripeljeta sezono do junija do konca. Pri tem bi morali mi, obe organizaciji manjšin in italijanske oblasti, skupaj definirati vlogo gledališča kot institucije in gledališča kot stavbe za naslednje obdobje. To ni konec reševanja gledališča, ampak začetek, ki lahko pripelje do neke stabilne situacije.« Potem se je minister zaustavil ob vlogi pooblaščenih upraviteljev: »Naloga dveh pooblaščencev je, da s približno zagotovljenimi finančnimi sredstvi požene-ta sezono. Pri tem se morata pogovarjati z zaposlenimi, z administracijo, s tehničnim delom in tudi z igralci. Pri takem reševanju gledališča morajo vsi nekaj potrpeti, malo zatisniti pas. Drugače ne gre.« Z leve: predstavnik igralcev SSG Vladimir Jurc, ministra Boštjan Žešk in Majda Širca, v ozadju generalna konzulka Vlasta Valenčič; z desne, pooblaščena upravitelja SSG Andrej Berdon in Paolo Marchesi ter predsednika krovnih organizacij Drago Štoka (SSo) in Rudi Pavšič (SKGZ) KROMA Na srečanju je bil govor tudi o krčenju sredstev za slovensko manjšino. Minister Žekš je zadevo takole ocenil: »Predstavnika manjšine sta opozorila, da zmanjševanje sredstev, ki jih daje Italija za manjšino, postaja nevzdržno. To direktno ne vpliva na gledališče, kjer so sredstva malo drugače zagotovljena. To bo - bojim se - še velik problem v odnosih med obema državama.« Tudi predsednika krovnih organizacij sta srečanje pozitivno ocenila. Drago Štoka (SSO) je nato poudaril, da »imata glavno besedo pri odločitvah oba komisarja, katerih zaključke bomo morali vsekakor spoštovati.« Rudi Pavšič (SKGZ) pa je poudaril da »smo skupaj s pooblaščencema in predstavniki kriznega štaba ter obema ministroma poglobili to problematiko. Na ta način smatram, da obstajajo vsi pogoji, da bo začel teater s svojim delom in da bo tudi imel izhodišče za bodočnost.« M.K. pogrešan - Zadnjič se je oglasil iz Trsta Sicilski delavec skrivnostno izginil Antonio Cannata, 41-letni delavec iz Messine na Siciliji, je izginil v neznano, svojci pa so z njim zadnjič govorili po telefonu 18. novembra zjutraj, ko se je oglasil iz Trsta. Tedaj jim je povedal, da se bo z avtobusom odpravil na Hrvaško, kjer naj bi opravil vzdrževalni poseg na neki ladji. Dan pred tem, 17. novembra, je Cannata odpotoval z vlakom iz Messine, z njim je bil še en delavec. Cannata je svojcem pred dvema tednoma dejal, da je v Trstu in da čaka na avtobus, ki bi ga moral popeljati na Hrvaško. Zagotovil jim je, da je vse v redu, domov bi se bil moral vrniti približno tri dni pozneje. Prejšnji torek pa je njegova družina prejela telefonski klic mejne policije neapeljskega pristanišča. Policisti so razložili, da je poveljnik ladje Ribattino prijavil izginotje delavca. Družina je po poročanju tiskovne agencije ANSA povedala, da pogrešani ni imel ekonomskih težav, napovedal je baje, da bo dal odpoved. S službenih potovanj pa je običajno redno telefoniral domov. narodni dom - Minister Žekš srečal rektorja Peronija in obiskal tudi sedež Narodne in študijske knjižnice Dejavnosti NŠK in sodelovanje univerz Vodstvo NŠK opisalo svetle in temne točke delovanja v Narodnem domu, ob pomanjkanju sredstev - Minister pozdravil odprtost tržaškega rektorja, kije zagovarjal tesno sodelovanje in sprejel vabilo v Ljubljano Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš si je včeraj dopoldne ogledal Narodni dom v Ul. Filzi, kjer so ga seznanili z delom ustanov, ki so navzoče v zgodovinskem poslopju, pogovarjal pa se je tudi o čezmejnem sodelovanju med univerzami. Zatem je obiskal sedež Narodne in študijske knjižnice (NŠK) ter Tržaško knjigarno. Ministra je spremljala generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. V Narodnem domu so ministra in generalno konzulko sprejeli rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni, ravnateljica Visoke šole za tolmače in prevajalce Nadine Celotti ter predstavniki NŠK - predsednik upravnega sveta Viljem Černo, ravnatelj Milan Pahor in člani upravnega sveta. Predlogu, da bi tržaška univerza nudila slovenskim ustanovam v Narodnem domu več sob, rektor Peroni načeloma ni nasprotoval, dejal pa je, da Visoka šola za tolmače in prevajalce potrebuje za svoje dejavnosti veliko prostora. Ravnateljica Celotti pa je povedala, da je sodelovanje z NŠK dobro in da so prireditve v pritlični dvorani lepa vizitka tudi za šolo samo. Žekš in Peroni sta se pogovarjala še o sodelovanju med univerzami v Trstu, Ljubljani, Kopru, Novi Gorici in Vidmu, ki ga je potrebno okrepiti. Omenila sta Minister Boštjan Žekš (četrti z leve, ob njem je rektor Francesco Peroni) z vsemi sogovorniki v Narodnem domu KROMA številne čezmejne projekte in širitev evropskih programov za mednarodne izmenjave (npr. Erasmus), ki bodo po novem segali tudi v svet podjetništva. Z Nadine Celotti so obravnavali težave teča- jev slovenistike. Tečaji so povsod prisotni, število študentov pa ni veliko. Nujno bi bilo zatorej vzpostaviti učinkovito sodelovanje med fakultetami, predvsem v trikotniku Trst-Koper-Nova Gorica. Peroni je Žekšu izročil priznanje in knjigo, minister pa je rektorja povabil v Ljubljano, kjer so pred nedavnim izvolili novega rektorja Radovana Stanislava Pejovnika. Peroni je vabilo sprejel. Na sestanku na sedežu NŠK je upravni svet seznanil ministra s problemi, povezanimi z nižanjem dotacij-skih sredstev. Dejavnosti v informativnem centru Narodnega doma so se zaradi pomanjkanja denarja pred časom prekinile. NŠK bo v okviru 10-mese-čnega projekta prejela prispevek deželne uprave, brez stalne postavke pa dolgoročnega načrta ni mogoče izpeljati. Zato je NŠK zaprosil ministra za pomoč. Dejavnosti v mali dvorani Narodnega doma so po drugi strani uspešne, v enem letu so nanizali 40 prireditev in srečanj, ljudje pa so se na dvorano že navadili. »Srečanje z rektorjem tržaške univerze je bil lepši del tega celodnevnega obiska v Trstu,« je popoldne ocenil minister Boštjan Žekš. »Tudi on se je pritoževal nad financiranjem njegove ustanove, ni pa od nas nič zahteval. Je pa izrazil zelo močno željo za sodelovanje s Slovenijo, za obisk v Ljubljani, za navezavo tesnejših stikov z univerzo v Ljubljani in univerzo v Kopru in drugimi znanstvenimi ustanovami v Sloveniji. Na srečanju z njim sem imel zelo dober občutek. Mislim, da je zelo važno, da znanstvene, pedagoške in kulturne institucije same med seboj čutijo potrebo po sodelovanju, mimo političnih okvirov.« / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 7 obisk - Ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariastella Gelmini včeraj v Trstu »Tajni« obisk s podpisom dogovora za krepitev sinhrotrona Obisk sinhrotrona ter srečanje z rektorji in deželno vlado - Rosato: Gelminijeva v Trstu kot Obama v Kabulu Italijansko ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje ter dežela Furlanija-Julijska krajina bosta še tesneje sodelovala na področju znanstvenega raziskovanja, kar jima bo omogočil novi dogovor, ki sta ga včeraj v Trstu podpisala predsednik deželne vlade Renzo Tondo in ministrica Mariastella Gelmini in predvideva predvsem krepitev bazovskega sinhrotrona. Podpis dogovora je bil glavni dogodek včerajšnjega obiska ministrice na Tržaškem, ki je bil do zadnjega ovit v tajnost. Gelminijeva je obiskala sin-hrotron, v nadaljevanju se je srečala z rektorji univerz v Trstu in Vidmu in visoke šole Sissa Francescom Peronijem, Cristiano Compagno in Štefanom Fantonijem ter z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame, na koncu pa še z deželno vlado FJK. Z novim dogovorom ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje ter dežela FJK potrjujeta prizadevanje za izpeljavo usklajenih pobud za krepitev raziskovanja, visokega izobraževanja in razvijanja inovacij za proizvodni sistem. Pri tem si bo dežela FJK prizadevala za izvedbo in podpiranje zlasti novih raziskovalnih in inovativnih pobud ob soudeležbi znanstvenih ustanov, ki že delujejo na Tržaškem. Dogovor omenja zlasti eno od teh ustanov, bazovski sinhro-tron, ki se ga želi okrepiti ter dvigniti njegovo delovanje na mednarodno raven, s tem da postane mednarodna ustanova kot npr. evropski konzorcij za raziskovalno infrastrukturo (Eric). Prav sinhrotron je bila prva etapa včerajšnjega obiska ministrice Gelmini, ki je ob tej priložnosti zagnala tamkajšnji novi linijski pospeševalnik elektronov Fermi. FJK in zlasti Trst sta za ministrico laboratorij odličnosti v okviru nove dobe italijanskega raziskovanja, ki naj jo zaznamuje sinergija, medtem ko bi nova sredstva lahko po ugodnih pogojih črpali iz posebne blagajne finančnega ministrstva, ki posoja denar javnim ustanovam. V nadaljevanju se je ministrica srečala z rektorji tržaške in videmske univerze ter visoke šole Sissa, ki so med drugim pozitivno ocenili načrt o deželni koordinaciji delovanja univerz, za katerega bo v kratkem izšel razpis, obenem so zahtevali znižanje dobe za upokojitev univerzitetnih docentov s 70 na 65 let. Čeprav jim je ministrica dala prav, pa je opozorila na nekatere pravne težave, zato bi bila v tem trenutku primernejša predčasna upokojitev. Drugače je Gelmi-nijeva pohvalila prizadevanja za sodelovanje med univerzami, pa tudi za racionalizacijo univerzitetnih oddelkov, zaradi česar je FJK po njenih besedah predhodnica njene reforme univerze. Ministrica je tudi napovedala, da bo univerzitetni sistem prejel nekaj Ministrica Mariastella Gelmini se je s člani deželne vlade FJK očitno dobro ujela KROMA manj kot petsto milijonov evrov iz t.i. davčnega ščita. O vseh teh aspektih je tekla beseda tudi na sestankih med Gelminijevo in člani deželne vlade ter z deželno šolsko ravnateljico. V zvezi s šolstvom je bil govor predvsem o potrebi po ažuriranju seznama šolskih stavb in informacij o njihovi statičnosti, dalje o izvajanju spremembe petega poglavja italijanske ustave o prenosu pristojnosti z države na dežele ter o reformi višje srednje šole, ki se bo začela izvajati prihodnje leto in ki za Gelminijevo cilja k temu, da šola ni sama sebi namen, ampak je vezana na potrebe po specializaciji človeškega kapitala in tehničnih poklicnih profilov. V decembru, januarju in februarju bo stekla široka informativna kampanja za izbiro učnih smeri. Po besedah predsednika Tonda dežela FJK želi sodelovati pri procesu reforme šolstva in univerze, s katero se drugače popolnoma strinja. Kot že rečeno, so ministričin obisk do zadnjega ovijali v tajnost. To menda zaradi tega, da bi se izognili protestnim manifestacijam, do katerih pa je vseeno prišlo, ko je skupina pripadnikov t.i. Koordinacije 133 pred palačo deželne vlade razvila transparent proti »prodaji« tržaške univerze. A ministrica jih ni videla, saj je zapustila palačo skozi drug izhod. Da se Gelminijeva ni hotela soočiti s kritiki pa je prepričan tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, ki je obisk Gelminijeve pikro primerjal z načinom obiska ameriškega predsednika Ba-racka Obame v Afganistanu in opozoril, da se problemi ne rešujejo tako, ampak s poslušanjem, dialogom in posledičnim ukrepanjem. (iž) OBČINA MILJE Razpis za tolmača na občinskih sejah Občina Milje razpisuje zaposlitev po pogodbi za koordinirano stalno sodelovanje (t. i. pogodbi »co.co.co.«), in sicer za prevajanje na sejah občinskega sveta. Pogodba traja eno leto, honorar znaša 110 evrov na uro bruto. Selekcijo bodo opravili upoštevajoč študijske uspehe (obvezna je univerzitetna diploma) in razgovor. Prošnjo in življenjepis je potrebno vložiti najpozneje do 15. decembra opoldne. Prosilci lahko izročijo dokumentacijo na sedežu Občine Milje ali pa jo pošljejo po pošti, faksu (040-330202) oziroma elektronski pošti (naslov je protocollo@comunedimug-gia.ts.it). V vsakem primeru morajo navesti predmet »avviso per incarico interpretariato sedute consiliari - obvestilo za prevajanje na sejah občinskega sveta«. Celotno besedilo in podrobne informacije so na uradni spletni strani Občine Milje (www.comu-ne.muggia.ts.it). bivša ribarnica V petek delavnica o »mobbingu« Petek bo v avditoriju nekdanje ribarnice na tržaškem nabrežju posvečen t.i. mobbingu oz. psihičnemu nasilju na delovnem mestu. Tržaško občinsko odborništvo za enake možnosi in mobbing si je namreč zamislilo popoldansko delavnico, ki se bo začela ob 15.30. Oblikovali jo bodo strokovnjaki, ki bodo osvetlili sistematično slabo ravnanje s podrejenimi ali sodelavci, ki lahko povzroči žrtvam resne socialne, psihične in zdravstvene težave. Delavnica je namenjena vsem, ki bi radi pobliže spoznali nevarnosti in posledice mobbinga, hkrati pa tudi morebitne rešitve. Posegli bodo odvetnik Fabio Petracci, sodni zdravnik Francesco Gongolo, specialistka za medicino dela Maria Pe-resson in psiholog Tiziano Agosti-ni; moderator bo Giovanni Righi. Omeniti velja, da deluje v mestu okence za mobbing, ki ga je Občina odprla pred tremi leti in nudi pomoč ter uteho vsem žrtvam psihičnega terorja in konstantnega pritiska nadrejenih. PREVENTIVA - Sporazum med Zdravstvenim podjetjem in Trieste Trasporti Proti vožnji pod vplivom alkohola Na petdesetih avtobusih bodo kraljevali lepaki, ki bodo opozarjali na tveganje zaradi prekomernega pitja Na tveganje pri vožnji pod vplivom alkohola bodo od danes opozarjali tudi avtobusi. Včeraj sta namreč tržaški Zdravstveno podjetje in prevozno podjetje Trieste Trasporti podpisali sporazum o sodelovanju in promociji varne vožnje: na petdesetih avtobusih bo prilepljen reklamni plakat z geslom oziroma z vinjeto ali fotografijo, ki bo voznike, mimoidoče in skratka vse, ki bodo pogled usmerili v avtobus, seznanjal z nevarnostmi prekomernega pitja in vožnje. Vsi namreč vemo, da alkohol podaljša reakcijski čas in zmanjša koordinacijo ter motorične funkcije, tako da pride žal prevečkrat do prometnih nesreč, ko vinjeni vozniki sedejo za volan. O pomenu preventive so včeraj v kavarni Caffe degli specchi spregovorili pobudniki oziroma podpisniki sporazuma. Direktor urada za preventivo in varnost pri zdravstvenem podjetju Valentino Patussi je dejal, da že več kot leto dni prirejajo v deželi izobraževalne tečaje za delavce vseh kategorij, odgovoren za operativno enoto za odvisnost od legalnih snovi Sal-vatore Ticali pa je ugotavljal, da pitje al- kohola med mladimi narašča, niža pa se starostna doba, ko mladostnik prvič zau-žije alkoholno pijačo. O posledicah te vse hujše socialne hibe sta spregovorila tudi prefekt Giovanni Balsamo in deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Ravno slednji je opozoril na dejstvo, da je današnja družba pravzaprav navajena na vsakovrstna pretiravanja, tako da nas uživanje mamil ali alkohola sploh ne preseneča več; nobene morale ni več, kaj šele občutka odgovornosti do drugih. Omeniti velja, da so za gesla informativne kampanje poskrbeli sami uslužbenci Trieste Trasporti oz. tržaškega Zdravstvenega podjetja, ki so se udeležili razpisa z naslovom Gli autobus attra-versano la citta, facciamoli portare il no-stro messaggio. Najboljše tri je včeraj žirija, ki ji je predsedoval pisatelj Pino Rove-redo, tudi nagradila in prihodnje leto jih bomo lahko brali na reklamnih panojih. Do takrat pa bo obveljalo geslo oz. vinje-ta Tu bevi l'alcol, lui ti mangia, za katero je poskrbel vinjetist časnika Il Piccolo Paolo Marani. (sas) Bodimo pozorni in poglejmo, kaj nam tokrat svetuje geslo na avtobusih KROMA 1. december - svetovni dan boja proti aidsu Na tržaški železniški postaji bo danes od 10. do 19. ure Zdravstveno podjetje poskrbelo za posebno praznovanje 1. decembra oz. svetovnega dne boja proti aidsu. Z umetniškimi inštalacijami, video posnetki, informativnim materialom in javno okroglo mizo (ob 12. uri) bodo tržaška pokrajina, Zdravstveno podjetje, združenje Alt, zadruga Duemilauno Agenzia sociale, Headmadelab, Global fund in oddelek za infektivne bolezni poskrbeli za poglobljen prikaz razširjenosti bolezni, ki je v Trstu narasla za 10 odstotkov (skoraj 190 primerov okuženih z virusom HIV). O nadležni gripi »Novi in stari virusi gripe: če jih spoznamo, jim lahko kljubujemo.« Tako je naslov srečanju, ki ga jutri ob 17.30 v dvorani krožka zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1 - 7. nadstropje) prireja društvo kulture in umetnosti. Posegla bosta specialista Cesare Campello in Roberto Luzzati. Razstava Marca Petrusa še teden dni Razstava Marca Petrusa je v enem mesecu preštela šest tisoč obiskovalcev. Urbana tržaška krajina s svojimi svojevrstnimi arhitekturnimi objekti, ki je na ogled v prostorih bivše ribarnice na nabrežju, bo zaradi velikega povpraševanja na ogled še do vključno torka, 8. decembra, in sicer vsak dan do petka od 10. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 20. ure. Sv. Barbara ščiti mornarje in gasilce V petek bodo v Trstu obeležili dan sv. Barbare, svetnice, ki predstavlja sposobnost spopadanja z nevarnostjo, in sicer z oporo vere, poguma in umirjenosti. Mornarji in gasilci so jo izbrali za zaščitnico. Slovesna maša bo v petek ob 9.30 v cerkvi sv. Antona, daroval jo bo škof Giampaolo Crepaldi. Ob 10. uri bodo odprli razne razstave, pred sedežem pristaniške kapitanije bodo npr. na ogled kopenska prevozna sredstva kapitanije, na četrtem pomolu pa raznora-zna oprema gasilcev in obalne straže. Pestra bo tudi ponudba za otroke, ob 11. uri pa bodo gasilci in osebje kapitanije na tržaškem nabrežju uprizorili vadbo. Ustanovili odbor za armensko cerkev Pred kratkim so v Trstu ustanovili odbor za armensko cerkev, ki se poteguje, da bi spet oživili dejavnosti v cerkvi blažene Marije milostljive v Ul. Giustinelli pri Sv. Vidu. Odbor sestavlja šest članov krajevne katoliške skupnosti nemškega jezika, predstavnica odbora Julius Kugy in predstavnik kulturnega društva Friedrich Schiller. Cerkev, v kateri so znamenite Ku-gyjeve orgle, so s sredstvi cari-grajskega patriarha katoliških Armencev zgradili na zemljišču tržaškega Armenca Giorgia Giu-stinellija. Odprli so jo leta 1859, vanjo je zahajal tudi Maksimilijan Habsburški. Lastniki, mehi-taristi iz Benetk, naj bi cerkev sedaj prodajali. Novonastali odbor vabi na dva večera, ki bosta v četrtek ob 18. uri (nemške božične pesmi) in v torek, 9. decembra ob 19. uri (maša v nemškem jeziku ob spremljavi ženskega pevskega zbora Cappella civica). 8 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / DOLINA - Napoved županje Fulvie Premolin na seji občinskega sveta Priziv občinske uprave proti plinskemu terminalu Vložili so ga na DUS FJK - Enak priziv vložila Občina Milje, proti uplinjevalniku tudi Občina Koper Občina Dolina je pred 15 dnevi vložila na Deželno upravno sodišče (DUS) FJK priziv proti plinskemu terminalu, ki ga namerava zgraditi družba Gas Natural v Ža-vljah. To je povedala dolinska županja Ful-via Premolin včeraj na seji občinskega sveta in dodala, da je enak priziv vložila tudi Občina Milje, v boju proti uplinjevalniku pa je udeležena tudi Mestna občina Koper. Pobude treh občinskih uprav bodo predstavili jutri ob 17. uri v Miljah na Trgu Marconi na tiskovni konferenci, ki bo odprta za javnost, miljski župan Nerio Nesladek, dolinska županja Premolin in koprski župan Nerio Nesladek. Občini Dolina in Milje sta s pomočjo odvetnika in univerzitetnega profesorja Francesca Longa vložili vsaka svoj pri-ziv, nam je včeraj povedala županja Pre-molin. Longo je v 53 straneh zajetnem pri-zivu izpostavil vrsto točk, ki z različnih vidikov poudarjajo okoljsko neskladnost projekta za gradnjo uplinjevalnika. Priziv je v glavnem razdeljen na tri dele. V prvem je naglašeno, da je bil del dokumentacije napisan izključno v angleškem jeziku. Zato je zelo težko, da lahko majhna občina (ki ne razpolaga s tehnično-znanstveno komisijo), kot je dolinska, lahko analizira vso dokumentacijo, in to povrh v angleščini. Drugi del oporeka dvema mnenjema ministrske tehnične komisije, ki se je izrekla glede posega v okolje. Longo se pri tem sklicuje na razsodbo DUS iz Lacija, ki je 30. oktobra razveljavilo razne odloke ministrstva za okolje, med katerimi je bilo tudi imenovanje novih članov tehnične komisije. Zaradi tega ne bi smela komisija sploh izreči mnenja o vplivu uplinjevalnika na okolje. V tretjem delu je poudarjeno, da ministrski ukrep ni upošteval mnenj in pripomb, ki jih je izdelala dolinska občinska uprava (in na katere ni odposlalo niti krajšega odgovora). Poleg tega je v prizivu ome- njenih tudi več netočnosti glede varnosti, morebitnega domino efekta in premikanja plinskih tankerjev v tako ozkem zalivu, poudarek je tudi na neinformiranju občanov. Sicer je bilo na seji občinskega sveta, ki je bila v konstruktivnem duhu in v znamenju sodelovanja med večino in opozicijo, na dnevnem redu več svetniških vprašanj in točk. Med temi je bila razprava o občinskem načrtu za oddajne antene za mobilno telefonijo, ki ga je skupščina sprejela. Načrt, ki ga je izdelal arhitekt Emilio Savonitto, določa v bistvu pravila oz. območja, na katerih bodo lahko koncesionarji v prihodnosti postavljali nove antene, seveda če bodo to za to vprašali. V načrtu je predvidenih sedem novih točk, in sicer dve pri športnem igrišču v Domju, dve pri dolinskem pokopališču in po ena pri pokopališču v Mačkoljah ter v Frankovcu (ob elektrovodu) in Borštu (na območju bivše železnice). Dalje je občinski svet odobril os- nutek konvencije z Deželo FJK za izvajanje projekta okoljevarstvene vzgoje v okviru dejavnosti Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice Spoznavati in rasti, ki predvideva pobude na šolah in vodene obiske. Nenazadnje je skupščina še soglasno sprejela spremembo proračuna za leto 2009, medtem ko so se v zvezi z uravno-vešenjem proračuna svetniki Ljudstva svo-bode-UDC in Liste Gombač vzdržali. A.G. BOLJUNEC - Dela so stala 520 tisoč evrov Odprli obnovljeno osnovno šolo Pacifico V Boljuncu so pred kratkim z uradno slovesnostjo odprli obnovljene prostore osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Umberto Pacifico. Dela so trajala devet mesecev in se zaključila v septembru, strošek pa je bil 520 tisoč evrov, od katerih je dve tretjini prispevala Dežela Furlanija-julijska krajina. V tem okviru so izvedli izredna vzdrževalna dela in tudi prizidali nov del, da je šola danes večja, poseben poudarek pa je bil na varčevanju z energijo. Poleg prilagoditve normativom vseh napeljav so v ta namen poskrbeli za termično izolacijo poslopja in namestili sončne panoje ter ustrezne zaklepe. Za izdelavo načrta in vodenje del je bil zadolžen inž. Paolo Ursig, medtem ko je obnovitvena dela izvedlo neko podjetje iz Krmina. PESEM JESENI - Tradicionalna revija Ob pesmi tudi priznanja Na letošnji reviji, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, je nastopilo devet zborov - Nagradili pet zaslužnih zborovodij in organistov Pesem jeseni je nastala pred 44. leti kot vsakoletna revija zborov, ki ob redni cerkveni dejavnosti gojijo tudi posvetno literaturo. Pobuda Zveze cerkvenih pevskih zborov je po več desetletjih še zmeraj referenčni trenutek za tržaške pevce, kar lahko potrjuje udeležba devetih zborov na letošnji izvedbi v soboto v dvorani Športnega centra Zarja v Bazovici. Kot vsako leto so organizatorji spodbudili zborovodje, naj pri izbiri programa upoštevajo letošnje obletnice rojstva in smrti priljubljenih avtorjev, kot so Ivan Trinko, Stane Malič, Anton Nedved, Matija Tomc in Radovan Gobec. V glavnem pa se je srečanje programsko uglasilo na že znane motive, povečini na priredbe ljudskih pesmi, ki vzbujajo sproščeno razpoloženje in vabijo v toplino domačega okolja, kjer petje poudarja predvsem svojo družabno vlogo. Kot simbol povezovalne vloge Zveze je uvodoma zapel Združeni zbor ZCPZ, ki daje cerkvenim pevcem priložnost sodelovanja pri večji zasedbi in zastopanja celotne pokrajinske cerkvene stvarnosti pod vodstvom Edija Raceta. Navdušenemu petju združenih pevcev je sledil nastop domačega mešanega zbora Lipa iz Bazovice, ki se je energično in disciplinirano odzval na suverenost zborovodkinje Tamare Ra-žem. Marko Štoka je z ženskim zborom Prosek-Kontovel pritegnil pozornost zaradi zanimive izbire skladbe Sedanji svet Matije Tomca po aktualnem besedilu, s katerim je Anton Martin Slomšek predstavil vizijo sveta, ki sledi le interesu (besedilo je občinstvu prebrala povezovalka večera Petra Križmančič). Veselo vzdušje pa je spremljalo izvedbe mešanega zbora Skala Slovan (Gropada-Padriče), za katerega je Herman Antonič izbral program živahnega značaja, Mirko Ferlan pa je usmeril v sentimentalne in s kančkom duhovitosti obarvane glasbene pokrajine pevce mo- Letos so revijo priredili v dvorani Športnega centra Zarja v Bazovici KROMA škega zbora sv. Jernej, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot dodatna, dragocena pridobitev openske pevske stvarnosti. Že dolgo let pa vztrajno nadaljuje svoje pevsko poslanstvo moški pevski zbor Fantje izpod grmade, ki je z Ivom Kraljem na čelu nepogrešljiv sooblikovalec vseh tradicionalnih revij v naših krajih. Mešani zbor Devin-Rdeča zvezda (vodi Rado Milič) se je že po sami izbiri programa predstavil kot skupina z večjim potencialom, ki je z izvedbo skladb Aleksandra Vodopivca, Lebiča in Miškinisa doživela posebno topel sprejem s strani občinstva. Lepo število pevcev se je zbralo v vrstah združenega zbora Repentabor, ki je pod vodstvom Loredane Guštin zapel svoj triptih pesmi, med katerimi je bila tudi neobičajna slovenska različica furlanskega klasika Stelutis alpinis v priredbi Iva- na Florjanca. Mešana zasedba zbora sv. Jernej z Opčin je z razgibanimi izvedbami zaključila dvourno revijo pod vodstvom Janka Bana, ki je sestavil program po besedilih slovenskih duhovnikov-pesnikov. Vse zbore je v spodbudo za nadaljevanje dejavnosti in izboljšanje nagradila Slovenska prosvetna matica. Na vprašanje, ki si ga večkrat postavljamo o smislu, pomeni in dosežkih amaterskega glasbenega in predvsem pevskega udejstvovanja so najbolj zgovorno odgovorile izčrpne utemeljitve, ki jih je predsednik ZCPZ Marko Tavčar prebral ob podelitvi priznanj za dolgoletno delovanje na področju cerkvene glasbe. Revija je bila namreč priložnost za ovrednotenje in počastitev petih zaslužnih zborovodij in orga-nistov. Najmlajša med njimi je Tamara Ra-žem, ki pa že 25 let orgla v cerkvi v Bazo- vici, kjer je tudi vodja vaškega zbora, v Ri-cmanjih in okolici pa se neutrudno razdaja kot dolgoletna organistka Marija Štur-man. Iz glasbene šole Staneta Maliča izhaja Vinko Škerlavaj, ki ravno tako več desetletij sooblikuje bogato opensko glasbeno podobo z dvojno vlogo organista in pevca. Nagrado si je s prizadevnim delom v devinski župniji in drugje na Tržaškem in Goriškem prislužil tudi zborovodja Herman Antonič. Posebna zgodba pa povezuje Vladimira Vodopivca z barkovljansko cerkvijo, kjer je začel orglati pri osemnajstih letih; poslovne obveznosti so ga namreč oddaljile od domačega kraja, v 45. letih pa je bil le za eno veliko noč odsoten, ker je bil službeno v ZDA. Njemu je Zveza zato dodelila priznanje, ki nagrajuje tudi zvestobo rodnemu kraju in ljudem. Rossana Paliaga Razseljeni tokrat V gledališču Miela se danes zaključuje niz srečanj posvečenih ekonomiji v okviru niza Spaesati-Razse-ljeni. Ob 18. uri bo beseda tekla o mikrokreditu v Italiji; srečanje bodo oblikovali ekonomist Gianfran-co Vento, predsednik združenja Mi-cro.bo Mauro Checcoli, sekretar fundacije Risorsa donna Andrea Nardone in ekonomistka Zora Ko-vačič. Po srečanju bo ob 20. uri poskrbljeno za etnično pavzo, pol ure pozneje pa bodo predvajali film Vite Strozzate Rickyja Tognazzija. Vstop je prost. Miklavžev sejem v Prosvetnem domu V soboto popoldne so v Prosvetnem domu na Opčinah zaplavali prebivalci Jadranskega morja z mavrično ribico na čelu. Otroška dramska skupina SKD Slovenec se je dvakrat izkazala: zbrano publiko je povsem navdušila, hkrati pa se odpovedala prispevku za nastop in ga namenila popravilu Prosvetnega doma, za kar se ji KD Tabor res iskreno zahvaljuje! Prosvetni dom pa bo od jutri prizorišče tradicionalnega Miklavževega razstavno-prodajnega sejma, na katerem si bo mogoče ogledati in kupiti knjige, razne okrasne in uporabne predmete, kompozicije iz suhega cvetja, lesene izdelke. Sejemska vrata se bodo odprla ob 16. uri, pol ure pozneje bo na vrsti kulturni program, ki ga bodo oblikovali šolski zbor osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, pod vodstvom Ane Palčič, prvič pa bosta na oder stopili otroška in mladinska plesna skupina SKD Tabor, ki od oktobra pridno vadita z Jelko Bogatec. Sejem se bo nadaljeval v četrtek, 3., in v petek, 4.decembra, med 16. in 19. uro. Srečanje o matematiki s Tomažem Koširjem V okviru sporazuma o sodelovanju, ki sta ga aprila podpisala rektorja tržaške oz. ljubljanske univerze, bo tržaška univerza gostila profesorja Tomaža Koširja; v seminarski dvorani na oddelku za matematiko in informatiko (Ul. Valerio12/1, 3. nadstropje) bo danes ob 15. uri profesor na ljubljanski univerzi postregel s predavanjem o problemu lastnih vrednosti v različnih variantah. Sporazum predvideva vsakoletno izmenjavo petih študentov in serijo seminarjev. Kontroverzni Paradise now na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti prireja na svojem sedežu v Ul. Pon-ziana 14 nov niz srečanjem s filmom: tema novega niza bo Palestina. Drevi bodo ob 20. uri predvajali film Paradise now (Raj na zemlji) Hanyja Abu-Assada, ki je vzburil več polemik, saj pripoveduje o samomorilskih napadalcih, ki se zavestno odločijo za smrt. Klavirska nagrada Maria Grazia Fabris Na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini bo danes potekalo 5. tekmovanje za klavirsko nagrado Maria Grazia Fabris. Na njem bodo sodelovali najboljši gojenci klavirja prvih letnikov tržaškega in vi-demskega konservatorija Jacopo Tomadini. Začetek ob 16. uri. Jutri pa bo ob 20.30 na sporedu francoski večer oz. koncert v sodelovanju s konservatorijem iz kraja Rennes; posvečen bo skladateljem Masse-netu, Poulencu in Langlaisu Mes-siaenu, oblikovala pa ga bo sopra-nistka Martine Surais Deschamps, ki jo bo na klavirju spremljala Do-mitille Bes. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je treba prej napovedati na tel. 040/6724911. 02616267 / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 9 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Srečanje Nujne informacije o novih upravnih obvezah društev Zveza slovenskih kulturnih društev je priredila informativni sestanek o izpolnjevanju obrazca EAS, ki ga bodo morala skoraj vsa kulturna društva v Italiji oddati Agenciji za prihodke do 15. decembra letos. Srečanje v Gregorčičevi dvorani sta vodila strokovnjaka Adriano Kovačič in Diego Zorzetto, ki je eden od vodilnih izvedencev na področju neprofi-tnih organizacij v severni Italiji. Večer je naletel na izredno pozornost članic ZSKD, saj je bila prisotnost predstavnikov članic Zveze skoraj popolna. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Zveze Marino Marsič. V svojem nagovoru je podčrtal posebno pozornost, ki jo ZSKD že veliko let namenja prav fi-skalno-administrativnemu področju. Pred leti je bila v okviru Zveze ustanovljena fiskalna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Adriano Kovačič in je v veliko pomoč članicam pri njihovih dejavnostih. Po kratkem uvodu, v katerem je Zorzetto navedel nujne podatke, ki jim morajo vsebovati statuti društev, sta izvedenca podala razlago posameznih točk - vprašanj obrazca EAS. Z izčrpnimi odgovori sta razčistila številne dvome predstavnikov društev, saj zahteva reševanje obrazca EAS precejšno pozornost in natančnost. Obrazec je sicer v nekaterih navedbah precej nejasen in dvoumen. Nerešena ostajajo še vedno nekatera vprašanja v zvezi z EAS-om, saj ni še znano, če bo izpolnjevanje obrazca vsakoletna obveznost društev ali pa bo potrebno sporočati le morebitne spremembe podatkov. Poleg tega še ni jasen namen, ki ga hoče Agencija za prihodke doseči s to zahtevo, kar povzroča nekoliko zaskrbljenosti. Nelagodje povzroča zlasti dejstvo, da Agencija za prihodke gleda na kulturna društva kot na podjetja. Učinek pa ne bo nujno negativen, saj bo prisilil posamezna kulturna društva, da uredijo svoje dokumente, zlasti statute in se tako izognejo morebitnim kršitvam zakonskih predpisov. Včeraj danes Danes, TOREK, 1. decembra 2009 MARIJAN Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 6.32. Jutri, SREDA, 2. decembra 2009 BLANKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1004,6 mb pada, veter 16 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 5. decembra 2009 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 794943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev danes, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika, Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik ogleda: od srede do petka od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 13. ure. Konec razstave 6. decembra. V okviru razstave bo v sredo, 2. decembra, ob 15. uri predstavitev knjige za otroke, v četrtek, 3. decembra, ob 15. uri pokušnja in ponudba domačih sladic, v petek, 4. decembra, ob 17. uri mali otroški koncert. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. Sv. Frančiška 20, vabi na otvoritev dobrodelne razstave za izgradnjo srednje šole Triumph International School »December za gano«, ki bo danes, 1. decembra, ob 18. uri. Razstava bo na ogled do vključno 10. decembra. SKD TABOR vabi na Miklavžev pro-dajno-razstavni sejem od 2. do 4. decembra, v Prosvetnem domu na Op-činah med 16. in 19. uro. Odprtje v sredo, 2. decembra, ob 16. uri, ob 16.30 nastop šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, pod vodstvom Ane Palčič in otroških in mladinskih plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec). DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. decembra, ob 19.30, v galerijo Narodnega doma (Trst), na odprtje skupinske razstave Črno/belo, društva KONS. Razstavljajo Dezi-derij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Štefan Turk, Paolo Hrovatin, Jasna Merku', Klavdija Ma-rušič, Andrea Verdelago, Tatjana Tavčar, Robi Jakomin, Janina Cotič, Helena Volpi, Tanja Kralj, Tea Volk, Jana Pečar, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc. SLOMEDIA prireja v svojih prostih (Ul. Polonio 3) v petek, 4. decembra, ob 17.00 miklavževanje. Z nami bo tudi pesnik Miroslav Košuta. Angelčki zbirajo darila v redakciji v četrtek, 3. ¿i Čestitke Dragi VLADIMIR! Si vozil, vozil, vozil in v 60. leto si privozil. Vse najboljše in mnogo zdravja ti želijo žena Anica in vsi domači. Predragi VLADIMIR, tudi ti si prišel do 60. leta, mnogo zdravja, sreče in Božjega blagoslova ti želi mama Angela. Končno se je mala DAJANA rodila, mamico Tanio in očka Ivana razveselila. Da bi čim prej velika postala, tako da se bova skupaj igrala, ti Marko na ves glas kriči, mami in očku nekaj neprespanih noči želi. DEKLIŠKEMU PEVSKEMU ZBORU KRAŠKI SLAVČEK in dirigentu MIRKU FERLANU iskreno čestita Zveza slovenskih kulturnih društev za zlato priznanje z odliko na tekmovanju primorskih pevskih zborov v Postojni. V petek, 27. novembra, je z opravljeno diplomo na tržaški Univerzi JOVANOVIC DRAGAN pridobil naslovfizioterapevta. Iskreno mu čestita in želi mnogo uspeha ter veliko hvaležnih pacientov kolektiv Dijaškega doma S. Kosovel. Vse najboljše VESNA ti želijo vsi, ki te imajo radi. U Kino decembra, od 8.30 do 19.00. Poskrbeli bomo tudi za prijetno presenečenje! OBČINA ZGONIK vabi v sodelovanju s KRD Dom Briščiki ter ob podpori Pokrajine Trst v petek, 4. decembra, ob 20.30 v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih na potopisni večer »Potovati z Multivizijo (Sahara, Tibet, Borneo, Velebit, Namibija). Organizacija Merlino Multivisioni. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE, v sodelovanju s SKD Primorec, vabi v soboto, 5. decembra, v Trebče na Miklavžev sejem. Ob 17. uri bo v Ljudskem domu otvoritev sejma in obisk Miklavža, ob 19.30 bo nastop Čezmejnega dekliškega zbora Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka v cerkvi Sv. Andreja, nato družabnost z nadaljevanjem sejma v Ljudskem domu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Dolina, Cerkev sv. Urha, 11. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Dom-jo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primor-sko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), MePZ Slovenec Slavec-Ricmanje, Boršt (dir. Danijel Grbec), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), ŽePS Stu ledi-Trst; Sv. Ivan, Cerkev Dobrega Pastirja (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu), 12. decembra, ob 20.30, nastopata Zbor Jacobus Gal-lus-Trst (dir. Marko Sancin) in Ensemble La Rose-Vicenza (dir. Rita Silvestri); Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 18. decembra, ob 20.30, nastopajo MePZ Devin-Rdeča Zvezda-Salež, Zgonik (dir. Rado Milič), DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), Kvartet Volnik (umetniški vodja Walter Lo Nigro); Lonjer, Športno kulturni center, 23. decembra, ob 20.30, nastopa PZ Tončka Čok-Lonjer (dir. Manuel Purger); Milje, Stolnica, 10. januarja, ob 15.30, nastopata DPZ Kraški slavček-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan) in Kvartet Nomos-Trst (umetniški vodja Aljoša Tavčar). SKD VESNA iz Križa vabi vse vaščane in prijatelje na praznovanje 60-letni-ce Moškega pevskega zbora Vesna, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. Sodeloval bo Mešani pevski zbor »Devin-Rde-ča Zvezda«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »The Twilight saga: New Moon«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »Segreti di famiglia«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.10 »Ca-do dalle nubi«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dura verita«; 15.45, 16.00, 17.00, 18.15, 18.30, 19.30, 20.45, 21.15, 22.00 »The Twilight saga: New Moon«; 16.00 »Planet 51«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »2012«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli abbracci spezzati«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dorian Gray«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La dura verita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Triage«. KOPER - KO LOSE J - 19.10 »9.06«; 16.10, 19.00, 21.40 »Mlada luna«; 20.40 »Noč čarovnic 2«; 15.00, 17.00 »Božična pesem - 3D«; 18.50, 21.50 »2012«; 16.30 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo che fissava le capre«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cado dalle nubi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Meno male che ci sei«; Dvorana 4: 16.45, 19.00, 20.30 »Planet 51«; 22.15 »La prima linea«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: New Moon«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »2012«; 16.45 »Planet 51«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Dorian Gray«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Cado dalle nubi«; Dvorana 5: 17.45 »500 giorni insieme«; 20.00, 22.00 »La dura verita«. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Železnik A,D,G prodam za 1.500,00 evrov. Tel. št.: 335-5387249. IŠČEM DELO 34-letna, diplomirana, z izkušnjami kot natakarica in prodajalka, z dobrim poznanjem angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. št.: 328-2060951 (po 20.30). IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Klicati na tel. št. 3279969360 OPEL ZAFIRA 2.0 DTI elegance, 7 mest, letnik 2002, v dobrem stanju, sive barve, nove pnevmatike, prodam za 5.500 evrov. Tel. 333-4872311 med 12. in 16. uro. PODARIM psičke mešančke labrador - setter ljubiteljem živali, ki imajo vrt. Tel. št.: 339-7800742. PRODAM 4 ZIMSKE GUME s platišči, primerne za audi 80. Cena 50,00 evrov. Tel. št. 040 - 200197. PRODAM audi A4, avant 2000 TDI, letnik 2006, 150.000 prevoženih km, cena 13.000 evrov. Tel. 335-8316058. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št. 331-5695311 ali 040-946702. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/ stajico za kamping »baby relax«, mere 125cm x 65cm x h.80cm, stolček »Prima pappa peg perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-946702. STANOVANJE 50 kv.m., v centru Op-čin, 3 sobe in WC dajemo v najem za urad ali zdravniško ambulanto. Tel. št.: 040-420604 (ob večernih urah). V BLIŽINI SEŽANE prodam majhno samostojno hišo (kuhinja, dnevna soba in dve spalnici). Zainteresirani naj kličejo od 19. do 20. ure na tel. št. 3488050998. IH Osmice FRANC IN TOMAŽ točita v Mavhinjah belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-299442. OSMICA z mladim vinom je odprta na kmetiji Kraljič, Prebeneg 99. Vabljeni. Tel. št.: 040-232577, 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. V MEDJEVASI 10 sta odprli osmico Maurica in Sidonja Radetič. Tel. 040208987. V VIŽOVLJAH je Ivan Pernarčič odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-291498. Oglaševalska agencija Tmedia Obveščamo vas, da bodo v ponedeljek, 7. decembra (predpraznični dan) uradi zaprti. ZA OBJAVE DO 9. DECEMBRA SPREJEMAMO MATERIAL NAJKASNEJE DO PETKA, 4.12. do 15.00 (komercialni oglasi in oglasi v okvirčku) SOBOTE 5.12. do 13.00 (čestitke, osmrtnice, sožalja, mali oglasi). Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 11. decembra 2009 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 10 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / JSJ Šolske vesti TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO: na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. TEČAJ RAČUNOVODSKEGA NADZIRANJA, na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje vpisujemo na tečaj namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo. Dodatne informacije dobite na tel. št. 040-566360 ali info@sdzpi-ir-sip.it ali na www.sdzpi-irsip.it. ZAVODSKA SVETA LICEJEV F. PREŠERNA IN A. M. SLOMŠKA vabita na javni posvet na temo »Bliža se reforma višjih srednjih šol - Katere liceje potrebujemo?«. Posvet bo potekal v sredo, 2. decembra v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pri-četkom ob 17. uri. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda - Katinara organizira silvestrsko družinsko zimova-nje Snežinka od srede, 30. decembra, do nedelje, 3. januarja, v počitniškem domu Vila,v Kranjski Gori. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene so družine iz vseh šol. Dodatne informacije in prijave zbiram do nedelje, 13. decembra na tel. št.: 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na e-mail: zscirilme-tod@gmail.com. sejmov. Vse informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi 7. in 8. decembra na izlet v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih sejmov. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila M Izleti KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet 7. in 8. decembra v Ravenno in Ferraro z vodenim ogledom dveh zgodovinsko bogatih mest in obiskom božičnih AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. SK Brdina: 347-5292058,Valentina Šuber 347-4421131; www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. KD SLOVAN priredi v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Padričah predavanje Jana Grgiča v sliki in video-filmu »Ob 38. vzporedniku, potovanje po Severni Koreji«. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja silvestrovanje z glasbo v živo, domačo hrano in družabnimi igrami. Vse informacije dobite na tel. št. 040 - 411635 ali 040 - 415797. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA s Proseka išče nove člane za višješolsko skupino (Tatjana 380-2582534). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo v petek, 4. decembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v ul. D'An-nunzio 62. Kdor ni še poravnal članarine za tekoče leto, bo lahko to storil pred pričetkom občnega zbora. Nov statut je na razpolago na sedežu (ul. DAnnunzio 62) v sredo, 2. decembra, od 17.30 do 19.00, ali danes, 1. decembra, od 19.00 do 20.30 tudi v trgovini L'angolo dei sogni. TPPZ P. TOMAŽIČ sklicuje izredni občni zbor za zamenjavo statuta. Zato vabi vse člane, da se ga udeležijo danes, 1. decembra, ob 20.15 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju na sedežu na Padričah 60. Sledijo redne pevske vaje. AURORA Od daljnega 1963 vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice (D SE ZADNJA RAZPOLOŽLJIVA MESTA ZA AVTOBUSNE IZLETE V DECEMBRU CHIEMGAU Adventni praznik 5. - 7. dec. 318,00 € MORAVSKE TOPLICE in stojnice v GRADCU 6. - 8. dec. 203,00 € BAVARSKI adventni sejmi 6. - 8. dec. 288,00 € ASOLO in BASSANO 8. dec. 68,00 € Božična LJUBLJANA 19. dec. 57,00 € BOŽIČ - NOVO LETO - SV. TRIJE KRALJI Božično vzdušje v MOZIRJU 24.-26.12. 274,00 € Prazniki v ROGAŠKI SLATINI kombinacije za 3,4, 6, 9, 10 ali 13 noči med 24.12. in 6.1. od 265,00€ BERLIN, POSTDAM, NUERENBERG 20 let potem... 29.12.-3.1. 890,00 € BUDIMPEŠTA krasen silvesterski program 29.12.- 1.1. 587,00 € DOLENJSKE TOPLICE 30.12.-2.1. 368,00 €* Veličasten DUNAJ 30.12.-2.1. 644,00 € Relax in "fešta" na MALEM LOŠINJU 30.12.-3.1. 442,00 € ROVINJ in Istra 30.12.-2.1. 408,00 € ZAGREB z Opero in tamburicami 31.12.-2.1. 395,00 €* OPATIJA dvojno slavje, v hribih in pri morju 31.12.-2.1. 337,00 € VELENJE ...ne samo silvestrovanje 31.12. - 1.1. 198,00 €* Praznično vzdušje se nadaljuje v PRAGI 06,- 10.01. 390,00 € *Še zadnja razpoložljiva mesta NA RAZSTAVE Z AUTOBUSOM "L'età di COURBET e MONET" Villa Manin 06.01. 78,00 € "COROT e l'arte moderna" Verona 31.01. 92,00 € "1 sergeti délia Città proibita" Treviso 27.02. 78,00 € POTOVANJA - LETALO LIBIJA in puščava Akakus 02.- 09.01. Indija Festival KUMBH MELA 23.01.-06.02. MYANMAR skrivnosti Burme 03.- 14.03. INDIJA južni predel 16.- 30.03. KITAJSKA zanimiva in slikovita 11.- 24.05. Obiščite nas, poiskali vam bomo najugodnejše PONUDBE za kratka in dolga bivanja ter za Silvestrovanja Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 /15.30 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška št. 20. VESELI DECEMBER 2009 V ŠEMPO-LAJU: v Štalci «Miklavžev sejem« knjig, koledarjev, razglednic in ročnih del v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca Šempolaj, v sredo, 2. decembra, od 15.30 do 19.30, v četrtek, 3. in v petek, 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v soboto, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. V sredo, 2. decembra, ob 19.30 »Založništvo tržaškega tiska predstavlja svoje zadnje izdaje in klepet z avtorji«. V soboto, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih OŠ Stanko Gruden v Šempo-laju »Miklavževanje«. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in člani združenja staršev z igrico »Zakaj so ribe neme«. ORGANIZACIJSKI ODBOR Kraškega pusta obvešča, da bo prvi sestanek s predstavniki vasi v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v zgornjih prostorih doma Brdina. AŠZ JADRAN sklicuje izredni občni zbor v petek, 4. decembra, na sedežu v Ul. del Ricreatorio 1, v prvem sklicanju ob 20.30 in drugem sklicanju ob 21.00 z sledečim dnevnim redom: 1. sprememba statuta, 2. razno. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM obvešča, da bo v petek, 4. decembra, ob 16. uri v Finžgarjev dom na Opčinah prišel Sv. Miklavž. Pozdravil ga bo OPZ Vesela Pomlad (vodi mira Fabjan). Na sporedu bo tudi igrica Lučke Susič »Menjava na vrhu« (Mladinsko skupino Tamara Petaros vodi Julija Berdon). Vabljeni! KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, prireja za člane in prijatelje v petek, 4. decembra, ob 19. uri prijetno srečanje s Sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže za katere skrbijo patri Frančiškani na Mon-tuzzi, da bi lepo preživeli božične praznike. KINAESYS - VADBA ZA NOVO TISOČLETJE poteka ob četrtkih, ob 17.00 ali ob 19.30. Sprejemamo nove vpise. Vadbo lahko preizkusite brezplačno na eni uri. Prijave sprejemamo na tel. 00386-40303578 (Mateja). RASTI S PRAVLJICAMI - vsakoletno srečanje s svetom pravljic se bo letos odvijalo 4. decembra na gradu Sv. Justa v Trstu. Šč Melanie Klein, SSO in društvo Tutela Onlus v sodelovanju z društvom 13 Casade, so pripravili srednjeveško pravljico v kostumih. Jutro je rezervirano za vrtce in prve razrede osnovne šole, ki si bodo lahko ogledali predstavo od 9. do 12. ure (za rezervacije 328-4559414, info@me-lanieklein.org). Popoldne je pravljica namenjena vsem otrokom in njihovim staršem. Urniki predstave so: 16., 16.30, 17., 17.30, 18. Ni treba rezervacije. Vstop prost. SKD CEROVLJE MAVHINJE prireja v soboto, 5.decembra, ob 18.30 Mi-klavževanje v Športnem Središču v Vižovljah. Angelčki bodo zbirali darila v petek, 4. decembra, od 19.30 do 20.30 na društvenem sedežu v Mav-hinjah. Vljudno vabljeni. MIKLAVŽEVANJE v Mladinskem domu v Boljuncu bo v soboto, 5. decembra, ob 16.30. Veselo pričakovanje dobrega svetnika bo popestril nastop naših malčkov s priložnostnim prizorom. Angelčki pa bodo sprejemali darila od 15. ure dalje. Lepo vabljeni! SKD J.RAPOTEC - MIKLAVŽ Miklavž potepa se po Bregu, v nedeljo, 6. decembra, ustavi se v Prebenegu. Otroci! Pridite v društvo ob 16.30, da narišemo risbice za Miklavža. Ob 17.30 bo lutkovna predstava »Šivilja in škarjice« (Dijakinje 4. ped. liceja A.M.Slomšek), nato pa nas obišče Miklavž. Miklavževi pomočniki bodo zbirali eno darilo na otroka v soboto, 5. decembra, od 14. do 15. ure v društvu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA predstavlja novo pesniško zbirko Alenke Rebula, V naročju. V soboto, 5. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. ZDRUŽENE SEKCIJE VZPI-ANPI dolinske občine organizirajo udeležbo na vsedržavnem srečanju VZPI-AN-PI, 12. decembra 2009, v kraju Mira-no pri Benetkah. Na poti z udobnim avtobusom bomo najprej obiskali Gonars in se poklonili tamkajšnjim padlim. Vpisovanje in informacije pri naslednjih tovariših: Dolina: Drago Slavec tel.040/228156, Mačkolje: Danica Smotlak 040/232114, Prebeneg: Giordano Kuzmič 040/231855, Bo-ljunec: Partizanski klub 040/228050, Boršt: Angel Slavec 040/228817, Ri-cmanje: Pino Deponte 280274, Do-mio: Livio Nardin opoldan pri Sonji. Vpisovanje do sobote, 5. decembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra 2009 zaprti. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na delavnice za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja« v Kamnarski hiši v Nabrežini, od 17. do 19. ure: v sredo, 9. decembra, »Barvani popoldan: delavnica likovnega izražanja« s psihologinjo J. Pečar; 17. decembra »Interaktivne igre za boljše počutje« s psihoterapevtko A. Celea in psihologinjo R. Sulčič. Delavnice so brezplačne, zaželjen predvpis na telefonske številke 0402907151, 345-6552673 ali 3492809846. JUS NABREŽINA sklicuje izredni občni zbor v petek 11. decembra, ob 20.00 uri v prostorih SKD Igo Gruden - Nabrežina 89. Dnevni red: 1. sprememba statuta za spremembo ju-sarskega sedeža, 2.razno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 11. decembra, v grški restavraciji z bogato ponudbo grških dobrot in vin. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na tel. št. 3347786980. BI RAD BOLJE SPOZNAL SAMEGA SEBE? LaboratorioTre organizira skupinske delavnice namenjene vsem, ki bi radi bolje spoznali katere so notranje dinamike, ki pogojujejo naše vsakdanje življenje. Udeleženci bodo pod mentorstvom psihologov preko meditacije, interakcijskih iger, dela na telesu in pogovorov boljše spoznali, kako delujejo v odnosu do sebe in drugih. Delavnice vodijo psihologi: dr. Iztok Spetič, dr. Alberto Nardelli in dr. Emmanuele De Filippo. Delavnice bodo stekle ko bo dovolj vpisov, dnevi in urniki po domeni. Za vpis in ostale informacije se lahko javite na e-mail.: laboratoriotre@libero.it ali na tel.št.: 366-3625523. SKD PRIMOREC prireja nagradno razstavo slaščic, slanega peciva in piškotov »Sladki december« v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi Cici kuharji. Kuharski mojstri naj dostavijo dobrote v Ljudski dom v soboto, 12. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. št. 3384482535 (Giuliana). SLADKO BOŽIČNO VOŠČILO - SKD Vesna vabi na tekmo slaščic v sklopu Božičnega večera v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih doma Alberta Sirka. Vsi vaščani so toplo vabljeni, da s svojo slaščico sodelujejo pri tekmovanju, vpišete se lahko do nedelje, 12. decembra, na tel. št. 338-6371821 (Nicoletta) v večernih urah. TRŽAŠKO POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI vabi na vsedržavno manifestacijo proti rasizmu, ki bo v soboto, 12. decembra, v kraju Mirano pri Benetkah. Med potjo se bomo poklonili žrtvam v Gonarsu. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 040-661088 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega poku-ševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 od 14. decembra dalje na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 334-7786980, email: trie-ste@onav.it. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Slogaprireja tečaj telovadbe za občane nad 60. letom starosti. Tečaj bo potekal v ob- činski telovadnici v Repnu od 15. decembra do 30. junija 2010 vsak torek od 10.00 do 11.00 ure. Informacije nudi tajništvo občine Repentabor, tel. 040-327335. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA bodo proslavili svoj okrogli jubilej v nedeljo, 20. decembra, s kosilom v Zadružni gostilni v Dolini. Prijave do 5. decembra: Laura 040-228425, Alma 040/227006, Evelina 040/228450. OBČINE SOCIALNO-SKRBSTVENE-GA OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor obveščajo, da je bil finansiran deželni sklad, namenjen znižanju mesečnih otroških jasli v šolskem letu 2008/2009. Obrazci prošenj za dodelitev prispevka so na razpolago na sedežih socialne službe Okraja 1.1. Prosilci morajo predložiti do ponedeljka, 28. decembra, prošnjo, obrazec ISEE z dohodkom nižjim od 35.000,00 evrov. Odpiralni čas za javnost: Devin Nabre-žina: sreda in petek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/2017387-389-390; Zgo-nik: ponedeljek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/229101; Repentabor: torek od 8.30 do 10.30 - Tel. 040/327122. Prispevki V spomin na drago Silvano Križman-čič darujeta Mario in Edvin Rapotec z družinama 50,00 evrov za odbojkarski sekciji AŠD Breg. V spomin na pokojnega Stojana San-cina daruje družina De Bernardi 50,00 evrov za nakup zvona v cerkvi Sv. Martina v Dolini. V spomin na gospo Vido Bevk daruje družina N.N. 25,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. V spomin na drago mamo daruje Martina Repinc 200,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na drago Mileno Repinc daruje Ivanka Colja z družino 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob 3. obletnici smrti tete Samec Alojzije vd. Petaros daruje nečakinja Miranda Ferluga z družinama 50,00 evrov za nakup zvona v cerkvi Sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja na grob matere bivšega ravnatelja Emila Boleta darujejo osebje Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu in kolegi, slovenski ravnatelji v Trstu, 167,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dragega Dimija daruje žena Sonja 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Siljo Ražem daruje družina Vidali 20,00 evrov za MePZ Lipa. Ob obletnici smrti Franca Crisman-cicha daruje družina 50,00 evrov za MePZ Lipa. Gospa Carla Jerjan daruje 50,00 evrov za nakup zvona v cerkvi Sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja na grob Tatjanine mame Vide daruje Zdravko Gruden z družino 30,00 evrov za zgoniško cerkev. Naš pogovor: predsednik Zarje Saša Kralj o centru v Bazovici in delovanju Krasovke v namiznoteniški A2-ligi zdaj same na vrhu lestvice Slovenska jahačica Ingrid Umari na državnem finalu osvojila zlato, srebro in bron / 15 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Nepričakovan razplet na 1. maju POGLED Z VEJE Derbi je pač derbi žabe in Miklavž Borut Sila in Štefan Nadlišek med sobotnim derbijem. Tekmo si je na stadionu 1. maja ogledalo veliko število ljubiteljev košarke KROMA Marij Cuk_ Dež, megla, vlaga, oblaki. November se poslavlja z isto podobo, s kakršno se je začel. Ne bomo ga pogrešali. Navrgel nam je veliko problemov, največji vozel pa predstavlja vprašanje, kako bomo zamenjali žabjo in črvičkovo kožo spet s človeško, saj se je naše okolje spremenilo v vlažno močvirje, meteorološko ni bilo niti enega sončnega dneva. Lahko upamo le na princa ali princeso iz jasnih toplih krajev, da nam pritisne poljub in december spremeni v pravljično pokrajino, nas pa spet obleče v to, kar smo, v ljudi. Žabjega regljanja v tej neznosni vlagi mi je dovolj, vremenske razmere so šle čez rob, ker so med drugim spodbudile tudi delovanje prašičje gripe in živčnost. Kdo pa ima rad gripo? Nihče. Od prašičev bi pričakoval pršut, ne pa obolenja. Da o zrahljanih živcih sploh ne govorim! A o tem bi znal veliko več povedati najboljši golfist na svetu Tiger Woods, ki ga je pred dnevi doletela ženina ihta. Lepa gospa se je nad vrhunskega športnika spravila z njegovim priljubljenim orodjem- palico za golf in mu pokazala, kako jo vihteti, da bo spet zmagoval. Žal (za Wodd-sa) je udarjala po njegovi glavi in ne po žogici. No, ja, okroglina je pač okroglina... Woods ni hotel povedati, s čim je pretresel ženin živčni sistem, a če jih je dobil po butici, bo že vedel zakaj! Jazpra-vim, da je za spor krivo vreme, svetovni tisk pa ugotavlja, da je šlo za ljubosumje. Vsekakor pa je bil konflikt koristen, ker je bil par že naslednji dan v ljubezenskem objemu. Verjamem pa, da bo Woods odslej svoje palice skrbno zaklepal. Nikoli se ne ve... S palico pa bi morali defi-nitivno nad tiste, ki so se v nedeljo ponovno proslavili s pso-vanjem drugačnosti. Tarča neokusnih rasističnih izpadov je bil seveda Interjev nogometaš Balo-telli, kateremu se je pridružil Sis-soko od Juventusa in še marsikdo le zaradi tega, ker imajo 'zagorelo kožo, če si sposodim metaforo našega premiera. O novem izbruhu nestrpnosti so bili včerajpre-liti hektolitri črnila, a nič ne pomaga. Naša družba koraka v nezdravo smer. Že dolgo tako hodi in to občutimo tudi mi, Slovenci, ki sodimo v belopolto raso, a smo v teh krajih še vedno kot tujek, ki naj bi ogrožali ne vem koga. Zaradi jezika? Zaradi kulture? Zaradi bogatega civilizacijskega zaledja? Tako psihološko nasilje mi je nerazumljivo, kot mi je nerazumljiv košarkarski poraz Brega proti Boru. Še dobro, da nisem zastavil svojega premoženja, ker bi bil sedaj ob vse. Ni mi jasno, kako lahko drevo premaga celo pokrajino. Iglavec nežne oljčne nasade in vinograde. Smola žlahtni tekočini. Tolažim se lahko le s tem, da je v športu kot v življenju vse mogoče. In prav je tako. Brez presenečenj bi bilo naše bivanje pusto. No, eno ali dve presenečenji, ne več. Ne pretiravajmo! Preveč presenetljivih porazov kvari lestvico... Stopamo v Miklavžev teden. Kaj nam bo prinesel dobri belobradi svetnik, ki bo med nas prišel na svojih srebrnih saneh? Pisati mu bo treba pisemce. V njem navesti želje in pričakovanja. Športniki ga bodo seveda poprosili za zmage. Le delno jih bo uslišal, kajti če bi vsi zmagovali ne bi bilo več poražencev. To je nemogoče. Tudi poraz je darilo, če iz njega povlečemo dober nauk. Ostali ga bomo prosili, ah, nič ga ne bomo prosili. Kdo pa še verjame v Miklavža? Konec koncev smo Miklavži mi sami, a le takrat, ko svoje življenje dopolnjujemo s kakovostjo in ljubeznijo. Smo si to še zmožni podarjati? V letošnji sezoni sta tekmi deželne C-lige med Borom Radensko in Bregom edina slovenska košarkarska der-bija na višji ravni, zato je tudi razumljivo, da je sobotni prvi medsebojni spopad med ekipama na stadionu 1. maja v Trstu pritegnil pozornost velikega števila ljubiteljev košarke, bodisi navijačev obeh ekip bodisi »nevtralnih« opazovalcev. Bregovi privrženci so na tribunah preglasili borovce, na koncu pa so se nepričakovano veselili slednji. Tekma je namreč potrdila, da za derbi običajna pravila ne veljajo in se velikokrat zgodi, da močnejši izgubi. Lepo je, da so na koncu z aplavzom nagradili obe ekipi in da je bila igra poštena, kar je za društvi, ki že dolgo let sodelujeta na mladinski ravni, tudi edino pravilno. Poraz Brežanom ne bi smel preveč škoditi, borovcem pa bo morda vlil potrebno samozavest, ki jo v bistvu iščejo že vse od 6. januarja letos, ko jim je poraz spodrezal noge. Čisto slučajno je šlo takrat za derbi, proti Jadranu namreč. Na 14. strani Sara Carciotti NEMOGOČI PAR ! Edi Bukavec in Katja Vodopivec ŠPORTNA KRIŽANKA /M3 Branko Sain / 22 Štandreška Juventina na drugem mestu Triestina danes spet, a za državni pokal Na12. strani Opčine za Jadran Qubik kot začarane Na 14. strani Namizni tenis: važna zmaga Krasovih fantov Na 15. strani Neuspešna nedelja za Val in Slogo List Na 18. strani Na mastersu zmagoslavje Davidenka Na 22. strani 12 Torek, 1. decembra 2GG9 ŠPORT / ODBOJKA - Televita Trieste volley 2G1G v B2-ligi Enakovrednemu tekmecu bi lahko odščipnili vsaj točko Po zmagi v prvem nizu so v nadaljevanju naredili preveč naivnih napak Futura Cordenons - Televita TS Volley 2010 3:1 (18:25, 25:22, 25:18, 25:19) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bassi 6, Corazza 20, Mari 14, A. Peter-lin 14, Rigonat 2, Slavec 10, M. Peterlin (libero), Kante 0, Riolino, Špacapan, Veljak 0. Trener Franko Drasič. Televita se iz gostovanja sicer vrača s porazom, vendar smo v Corde-nonsu tokrat lahko gledali lepo in izenačeno tekmo. Drasičevi varovanci so začeli zelo zbrano in učinkovito tako na mreži kot v obrambi in s svojim pristopom presenetili domačine, ki so jih verjetno tudi malce podcenjevali. Prvi set je povsem zasluženo osvojila Televita, ki pa v nadaljevanju ni bila več tako sproščena kot prej. To je botrovalo k netočnosti pri igri, nekoliko so naši igralci popustili v sprejemu in dovolili domačinom, da so si nabrali nekaj točk prednosti. Televita jih je tako morala stalno zasledovati, v odločilnih trenutkih pa so ji banalne napake preprečile, da bi jih prehitela. To je bila tudi edina črna točka tekme, saj sta si ekipi drugače povsem enakovredni, kot so po samem srečanju priznali tudi vsi v taboru Cor-denonsa. Kljub porazu je bil torej na tekmi viden lep napredek v igri, vsi igralci si zaslužijo pohvalo za dobro obrambno igro (omenili bi centra Danjela Slavca (na sliki), ki je ostajal v igri tudi v obrambni fazi), servis je bil tokrat bolj učinkovit kot na nekaterih prejšnjih tekmah, na mreži se je dobro odrezal tudi Ambrož Peterlin tako v napadu kot v bloku, ki se je v svojo »prelevitev« iz libera v napadalca takoj vživel. Dober nastop tudi kaže, da je morala v ekipi dobra in da so igralci trdno odločeni, da bodo kmalu prišli do novih prepotreb-nih točk. (INKA) Izjava trenerja Drasiča: »Začeli smo dobro, nato pa smo popustili. Ekipi sta si bili vseskozi precej enakovredni, tako da je bil potem rezultat tak. V drugem nizu smo na začetku naredili štiri napake, tako da je Cordenons prevzel naskok štirih točk, ki je mi nismo več nadoknadili. V zadnjih dveh nizih pa smo jih vedno zasledovali. V tem delu sre- čanja smo naredili veliko število naivnih napak. Nasploh pa predstava fantov ni bila slaba; odigrali so tako kot sedaj v taki postavi zmorejo. Mislim pa, da bi lahko z gostovanja odščipnili vsaj točko.« Šele prihodnji torek Naslednjo tekmo bodo igralci Televite 2010 odigrali šele prihodnji torek, ker je športna palača zasedena bodisi v soboto bodisi v nedeljo. Domači dvoboj proti Sarmeoli bo torej 8. decembra v športni palači, z začetkom ob 18. uri. Skupno po 7. krogih: Corazza 124, Mari 80, Bassi 44, Slavec 43, Vato-vac 25, A. Peterlin 24. Ostali izidi: Loreggia - Volley Rosa' 1:3, Sarmeola - Sisley Treviso 3:0, Volley Biancade TV - Metallsider Trento 1:3, VBU - Monselice PD 0:3, Cles - Me-strino 0:3, Trentino Volley - Pall. Mot-ta 1:3. Vrstni red: Mestrino 21, Monse-lice 18, Sarmeola in Metallsider Trento 15, Volley Rosa, Cles in Pall. Motta 12, Cordenons 11, Sisley Treviso 9, VBU in Trentino Volley 7, Volley Biancade in Televita TS Volley 2010 4, Loreggia 0. Prihodnji krog (8.12.): ob 18.00 Televita 2010 - Sarmeola. A-LIGA DAN POTEM Ostaja nam le še magičnost genovskega derbija Dimitrij KriZman V posmeh slabemu vremenu, ki ne bi dopuščalo možnosti za kakršnokoli aktivnost na prostem, sem minuli petek in soboto preživel na poklicnem izobraževanju v Vidmu. Slučajno je seminar bil v hotelu La di Mo-ret, kjer ob priliki gostovanja v Vidmu «domujejo» najbrž prav vse ekipe. Tokrat je bil na vrsti Livorno, tako da kakih posebnih asov nisem srečal. Vred-kih odmorih, ki smo jih imeli, sem pa lahko «občudoval» težavno in predvsem bi rekel poneumljajoče življenje nogometašev. Torej. V petek, dan pred tekmo, so bili nogometaši Livorna tam okoli 11. ure v hotelu. So prišli že dan prej in torej v Vidmu prespali kar dve noči? Ob uri kosila jih je večina bila v glavni avli, literatura ob kateri so se napajali pa je bila sledeča: Gazzetta, Tuttosport, Corriere dello Sport. Videl sem tudi zapriseženega komunista Cristiana Lucarellija, toda ni imel v rokah Manifesta. Proti večeru, potem ko so popoldne odšli na krajši trening, so se prav tako potikali po avli, a ker so «strokovno literaturo» že predelali, so buljili v svoje telefončke. Ne vsi, kajti omejeno število prisotnih je dokazovalo, da so nekateri ostali v sobah, kjer so si, lahko gremo stavit, dajali duška s playstationom. Preživeti skoraj dva dni v hotelu je pravi mali križ, na mestu pa je vprašanje, če na tekmo ne pridejo miselno bolj sveži denimo angleški žogobrcarji, ki večere pred tekmo preživijo doma ali v pubu. Zadeva bi bila vsekakor vredna temeljitej-še obravnave, je pa taka segregacija precej ekskluzivna za Italijo, kjer gre Milan na gostovanje v ne ravno oddaljene Firence z letalom, medtem ko se celo madridski galaktiki v Sevillo odpravijo s super hitrim vlakom AVE. Tako mimogrede, verjamem, da so španske železnice Realu za prevoz oziroma reklamo mastno plačale. Seštevek vseh preteklih grehov, zablod in še kar vztrajajočega pomanjkanja kakršnekoli vizije v smislu gradnje sodobnih stadionov in marketinga (glej «želežničarski» primer), je seveda trenutno stanje italijanskih poklicnih lig. Najvišja resno tvega, da pade na nivo francoske, pri čemer se onkraj Alp vsaj dogaja to, da se za naslov borijo 3-4 ekipe. Druga liga se sedaj ubada z «življenskim» problemom, kako ji bo v bodoče ime, nihče pa ne pomisli, da smo v teku slabega desetletja od solidnega nogometa, ki se ga je dalo gledati, prišli do nečesa, kar ni več ničemur podobno. Ni čudno, da je Inter že po dobri tretjini prvenstva za sabo poteptal vse kar leze in gre, kajti ostalo kar leze in gre je na res skromnem nivoju. Juventus je dokončno pokazal, česa je ali bolje rečeno ni zmožen. Milan se je sicer v Catanii izmazal, a težko verjamem, da ima trenutna Milanova zasedba kakšno kratkoročno bodočnost. Svetla točka je edinole Genova, kjer derbi in nogomet sploh doživljajo precej po angleško, ampak angleško izpred 15-20 let. Povratni derbi je sredi aprila in kdo ve, če se ne bi splačalo izlet na Cin-queterre združiti tudi z doživetjem nogometnih strasti na Marassiju... (dimkrizman@gmail.com) NOGOMET - Pokal Triestina želi v Rim Drevi ob 20. uri bo Triestina na Roccu gostila Sassuolo v četrtem krogu italijanskega pokala. Po uspešnih nastopih v prejšnjih dveh krogih tega pokala, so si Tržačani zagotovili prestop v šestnajstine finala, kjer se bodo spopadli proti še enemu B-ligašu, Sassuolu. To je tudi zadnji krog, ko je na sporedu le ena tekma, zmagovalec pa bo avtomatično napredoval v osmino finala, kjer na nasprotnika že čaka Tottijeva Roma, stari znanec Trie-stine v italijanskem pokalu. Igranje proti Romi je tiha želja obeh ekip, saj je gostovanje v Rimu in igranje proti tako kakovostnemu nasprotniku izreden motiv za igralce in tudi priložnost za društvo, da od prodaje vstopnic unovči nekaj denarja. Triestina in Sassuolo sta si v prvenstvu dokaj enakovredni ekipi, a to nič ne pomeni, saj sta trenerja že napovedala velike spremembe v postavi. Italijanski pokal je za večino ekip le priložnost, da igrajo tudi tisti, ki med prvenstvom v glavnem počivajo oziroma »grejejo klop«. Sassuolo, ki bo brez poškodovanega Zampagne, se je podal na pot proti Trstu včeraj v popoldanskih urah, trener Stefano Pioli pa je vpoklical tudi pet igralcev ekipe primavera. Veliko sprememb napoveduje tudi trener Triestine Mario Somma. Gotovo ne bo v vratih Agazzija, ki si je v soboto poškodoval gleženj, številne novosti bodo v obrambi in napadu, kjer bo gotovo igral Della Rocca, medtem ko ima na sredini Somma manj manevrskega prostora, saj so številne poškodbe zdesetkale tržaške vrste. Gotovo pa bo igral Gorgone, čigar diskvalifikacija v vsakem primeru ni veljala za italijanski pokal. Tekmo bo sodil Baracani iz Firenc. PREOSTALI SPORED (v oklepaju nasprotnik v osmini finala): danes ob 20. uri Sampdoria - Livorno (Inter), jutri ob 15. uri Catania - Empoli (Genoa). Ze določeni pari osmine finala so: Fiorentina - Chievo, Lazio - Palermo, Juventus - Napoli, Milan - Novara, Udinese - Lu-mezzane. (I.F.) KOŠARKA - A-liga Nepričakovan poraz Fortituda NOGOMET - Zlata žoga Znanih 10 finalistov, danes pa zmagovalec AcegasAps je tokrat počival in tako izgubil še eno mesto na lestvici (trenutno je deveti). Malo senzacijo predstavlja (prvi) visok poraz Fortituda v Forliju proti tačas drugi sili prvenstva. IZIDI 11.KROGA: - Ozzano - Fi-denza 82:74; Jesolosandona - Brescia 60:76; Trento - Treviglio 77:83; Omegna - Verona 89:82; Forli - Fortitudo 81:64; Monte-catini Castelletto Ticino 82:80; Riva del Garda - Osimo 64:74; AcegasAps počival. VRSTNI RED: Fortitudo Bologna 20, VemSystem Forli 18, PentaGruppo Ozzano 16, Leonessa Brescia 14, Bitumcalor Trento in Tezenis Verona 12, 10, Co.Mark Treviglio in Paffoni Omegna 10, AcegasAps Trst in Edilcost Osimo 8, Cartiere Riva del Garda, AgricolaGloria Montecatini, Nobili SBS Castelletto Ticino in Siram Fidenza 6, Jesolosandona Bk 0. (Marko Oblak) ILIEVSKI - Kot kaže je adut košarkarskega kluba Union Olimpija Vlatko Ilievski izgubljen za nadaljevanje sezone. Operacija, ki jo je poleti opravil v Barceloni, je pustila težje posledice, kot sta pričakovala igralec in klub. Ilievski si je brazgotino po operaciji stegenske mišice načel že na prvi tekmi sezone proti Zadru, nato počival dober mesec, ob vrnitvi na igrišča pa ga je pekoča bolečina znova opozorila, da stanje ni sanirano. Tako je na prejšnji tekmi evrolige proti Lottomatici nastopil le krajši čas, na sobotni tekmi proti Partizanu v ligi NLB pa je že po treh minutah spoznal, da tako ne bo šlo več naprej. PARIZ - Francoski časnik France Football je razkril ožji izbor kandidatov za nagrado Zlata žoga za leto 2009. V deseterici finalistov, izmed katere bodo danes izbrali dobitnika prestižnega priznanja, sta glavna favorita Argentinec Lionel Meesi (Barcelona) in Portugalec Cristiano Ronaldo (Real Madrid). Francozi so tako prvotni oktobrski seznam 30 imen danes skrajšali na deset. Za nagrado, ki jo France Football podeljuje že od leta 1956, bodo imeli statistično največ možnosti igralci evropskega prvaka Barcelone, saj je poleg Messija na seznamu še trojica, Zlatan Ibrahimovic, Andres Iniesta in Xavi. Nekoliko presenetljivo pa je z 11. mestom za las izpa- del Španec Fernando Torres (Liverpool). Lani je nagrado osvojil Cristiano Ronaldo, takrat še v dresu Manchester Uni-teda, ki je v glasovanju premagal Barce-loninega zvezdnika Messija. Finalisti za nagrado Zlata žoga: Didier Drogba (Slonokoščena obala/Chel-sea) Samuel Eto'o (Kamerun/Barcelona in Inter Milano) Steven Gerrard (Angli-ja/Liverpool) Zlatan Ibrahimovic (Šved-ska/Inter Milano in Barcelona) Andres Iniesta (Španija/Barcelona) Kaka (Brazilija/Milan in Real Madrid) Lionel Messi (Argentina/Barcelona) Cristiano Ronaldo (Portugalska/Manchester United in Real Madrid) Wayne Rooney (Anglija/Manc-hester United) Xavi (Španija/Barcelona) PO BOLEZNI Umrla nekdanja atletinja J. Perc LJUBLJANA - Po hudi in daljši bolezni je v 38. letu starosti preminula nekdanja atletinja Jerneja Perc. Največji uspeh je dosegla leta 1996, ko je v Stockholmu na Švedskem na EP osvojila bronasto medaljo v teku na 60 m, kar je bilo prvo odličje samostojne Slovenije na dvoranskih prvenstvih.Perčeva je v devetdesetih letih nekajkrat postavljala tudi slovenske rekorde na 60 in 100 m. Po končani športni poti je ostala povezana s športom. Postala je vaditeljica vadbe pi-latesa in je imela skupaj s sestro Špelo v Ljubljani svoj vadbeni center. Jerneja Perc je bila rojena 17. februarja 1971 v Celju, nastopala je za ŽAK Ljubljana, njen trener pa je bil Srdjan Djordjevič. Športno pot, ki jo je začela kot umetnostna drsalka, je končala zaradi poškodb. Udeleženka olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti je imela zadnji večji nastop 8. avgusta 1999, ko je bila na atletskem državnem prvenstvu v Celju prva na 100 m (11,72). DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 8. KROGA: Rim - Cantu 70:81, Cremona - Montegranaro 90:69, Bologna - Caserta 72:84, Neapelj - Treviso 64:96, Biella - Te-ramo 81:89 ,Milan - Pesaro 89:86, Avellino - Siena 57:86, Varese - Ferrara 81:74. VRSTNI RED: Siena 16, Avellino in Caserta 12, Bologna, Biella, Treviso, Cantu in Milano 10, Varese in Cremona 8,Rim, Teramo in Montegranaro 6, Ferrara 4, Pesa-ro 0, Neapelj -2. ODBOJKA A1-liga IZIDI 13. KROGA: Verona - Forli 3:1, Taranto - Loreto 3:1, Macerata - Cuneo 1:3, Trento - Pineto 3:0, Piacen-za - Perugia 3:1, Treviso - Monza 3:1, Modena - Vibo 3:0, Latina prosta. VRSTNI RED: Trento 32, Modena in Cuneo 27, Piacenza in Treviso 25, Macerata 22, Verona 20, Perugia in Monza 19, Vibo 17, Taranto 16, Lo-reto 10, Latina 7, Forli 6, Pineto 1. ROKOMET A1-liga IZIDI 9. KROGA: Romagna - Bocen 23:29, Castenaso - Intini Noci 29:34, Pall.Trieste - Ambra 27:18, Brixen -Mezzocorona 24:22, Pressano - Gir-genti 37:32, Prato - Meran 31:21. VRSTNI RED: Bocen 27, Mezzoco-rona 21, Trst 17, Prato 16, Pressano 15, Brixen 14, Intini Noci 13, Girgenti 10, Meran 9, Romagna 8, Castenaso in Ambra 3. / ŠPORT Torek, l. decembra 2009 IB NAŠ POGOVOR - Predsednik ŠD Zarja Saša Kralj Center Zarja zaživel, ampak je še nedokončan Prioriteti sta malo nogometno igrišče in cesta - Za lokostrelce prostori že pretesni Od julija vodi športno društvo Zarja Saša Kralj, ki je predsedniško funkcijo prevzel po odstopu dolgoletnega predsednika Mirijana Žagarja. »Že prej sem bil član odbora, po Žagarjevem odstopu pa sem premislil in naposled sprejel funkcijo. Do 18. leta sem igral nogomet pri domačem klubu, nato pa sem športno dejavnost opustil. Sedaj rekreativno kolesarim, najljubši konjiček pa je pust. Sem eden glavnih organizatorjev pustne skupine,« se je predstavil 34-letni inštalater, kije zaradi obveznosti pri predsedovanju športnega društva zdaj manj vključen v vaško življenje. Še vedno pa je v odboru KD Lipa, v Ricmanjih pa sodeluje z dramsko skupino KD Slavec: »Sedaj šele pripravljajo predstavo. Vaje se bodo začele januarja, saj je premiera tradicionalno marca za god svetega Jožefa.« Odločitve o sprejetju predsedniške funkcije se ne kesa. Upa, da bo funkciji še naprej kos. »Imam pa veliko manj časa zase,« še pristavi. Je mlad predsednik privabil tudi mlajše odbornike v odbor? Ne. To mi ni uspelo. Lepo bi bilo, če bi bilo več mladih. Ne vem, zakaj se nam ne pridružijo. Res je tudi, da je v vasi manjša generacijska luknja: dvajsetlet-nikov je malo. Ostali so še nogometaši in se torej z odborništvom še ne ukvarjajo. Kako si se ujel s starejšimi člani odbora? Dolgoletni in starejši odborniki so se sicer umaknili, še vedno pa so prisotni v centru Zarja. Oni bi sicer želeli, da bi bili mlajši bolj prisotni v centru. Ampak enostavno nimamo več toliko prostega časa, saj je sedaj ritem življenja drugačen kot nekoč. Večina starejših odbornikov je bila zaposlena v pristanišču in je lahko lažje usklajevala delovne in društvene obveznosti. Koliko si torej prisoten na terenu? Skodraj vsak dan sem v centru, prav vsak dan pa vendarle ne. Spremljam lokostrelsko in balinarsko dejavnost, z odborniki odsekov se pogovarjam in skupaj sproti rešujemo težave. Od prevzemu predsedniške funkcije si napovedal nekaj programskih točk. Navedel si, da bi rad okrepil delovanje lokostrelskega odseka. Se je to že uresničilo? V bistvu ja. Zdi se mi, da so naši prostori že pretesni. Že v lanski sezoni smo v klubu veliko vlagali v pridobivanje mlajših članov in to nam je uspelo. Sedaj redno vadi številna skupina mladih. Zaželel si si, da bi se k balinanju približali mlajši. Je kdo že pristopil? Ne. Opažam, da je k balinanju težko privabiti mlade. Mogoče bi morali starejši balinarji delati na tem, na primer z organizacijo priložnostnih turnirjev. Delujete na ozemlju tik državne meje. Ali se v vaše društvo včlanjujejo tudi slovenski državljani? Ne. Teh ni. Balinar iz Slovenije je lani priložnostno sodeloval samo na turnirju ZSŠDI. Otrok iz bližjih vasi v Sloveniji pa nismo nikoli povabili; tega nismo nikoli niti pomislili. Pereč problem je bilo pomanjkanje prostorov: naši lo-kostrelci so pred izgradnjo centra trenirali manj, včasih tudi na senikih ali v drugih telovadnicah v Trstu. Dejavnosti brez prostorov ni bilo mogoče razvijati, sedaj pa je s porastom članov center že pretesen. Če članov ni, se pa vseeno razvija sodelovanje ... Tako je. V obeh odsekih. Predvsem v zimskih mesecih so naši redni obiskovalci balinarji iz Slovenije. Nekateri prihajajo celo iz Obrova. Nudimo namreč pokrita balinarska igrišča, ki jih nimajo vsi balinarski odseki v Sloveniji. Leta 2007 ste predali center svojemu namenu. Ste z upravljanjem zadovoljni? Smo zadovoljni, čeprav se zavedamo, da projekt ni bil vrhunski. Namesto v višino bi center lahko gradili v širino, kar bi omogočilo, da bi z isto prostornino na primer zgradili še dve balinarski stezi. Dobili bi tako lahko štiri steze, kar bi nam omogočalo organizacijo mednarodnih turnirjev. Tudi za igranje v višjih ligah je treba zagotoviti tolikšno število stez. Sedaj načrtujete še malo nogometno igrišče. Projekt je že odobren in upam, da bodo dela stekla že pred koncem leta in da bomo igrišče svojemu namenu predali junija. Denar smo pridobili od Sklada za Trst: sedaj bo odvisno o tega, kdaj bodo denar izplačali. Najbrž ga ne bo dovolj, zato bomo morali pridobiti še sponzorstva in mogoče zaprositi za posojilo. Kaj še? Pred volitvami je župan Dipiazza obljubil finančna sredstva, da bi dokončali center, a o tem nimamo še nobenega zagotovila. Radi bi dokončali dvorano, zgradili stanovanje, uredili cesto, preddverje in zunanje prostore, kjer trenirajo lokostrelci. Predvsem igrišče in ureditev ceste pa sta najpomembnejša kratkoročna projekta. Center ima ob nogometnem igrišču še balinišče, telovadnice in gostinski obrat. Kdo vse to upravlja? Lepo bi bilo, če bi imeli čuvaja, a nimamo finančnih sredstev. V bistvu vsak odsek skrbi za svoj delček centra. Je športni center postal tudi vaški zbirni center? V centru je vselej veliko ljudi. Večina starejših se tu zbira, čeprav je center nekoliko oddaljen od centra vasi. Večina se premika z avtomobilom, zato oddaljenost ni problem. Gostite pa tudi tuja društva. Tako je. Tu ima SPDT plezalno steno, včasih trenirajo balinarji Gaje. Nogometno igrišče uporablja povečini Zarja Gaja, poleti pa smo prostore dali v najem tudi lokostrelskemu klubu Ascat. Pri nas ob sobotah igrajo mladinci Triestine, kar privablja veliko število ljudi. To posredno tudi omogoča, da nas italijanska večina spoznava. Želeli bi, da bi v poletnih mesecih, ko center bolj sameva, dali v najem kaki nogometni ekipi. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Trikrat sem bil na Triglavu, v mladih letih sem igral košarko na ravni amaterjev. Najljubši športni mentor? Bojan Pavletič, ki me je poučeval na gimnaziji. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Pred desetimi leti sem zadnjič igral košarko, pred kakšnimi štirimi pa sem zadnjič obul gojzarje. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Zaradi dela pri Kmečki zvezi in opravilih doma zelo malo. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Mateja Svet in drugi slovenski smučarji; športni klub brez dvoma Primorje; glede reprezentance mislim, da je vse lepo presenetila Slovenija v nogometu. Športnik med kolegi? Med našimi člani so Fabio Ruzzier, kolesarji, Zdravko Skupek ... Skratka jih je precej. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S prijateljem iz mladih let. Športna kultura: v katerih športih imajo libera? V nogometu in recimo pri košarki, kjer ima pivot neke vrste tako vlogo ... V nogometu in odbojki. Poznate Katjo Vodopivec? Po imenu. (pv) rg "S5 Študijski uspeh? Diploma na višji šoli za prevajalce in tolmače, smer medjezikovno praktično komuniciranje. Najljubši učitelj ali profesor? Nihče posebej. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Prejšnji mesec v olimpijskem muzeju v Lozani. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Ne rada berem. Prelistam naslove v časopisu in poleti kakšno knjigo, recimo tako za ženske ali kriminalko. Najljubša glasba, knjiga, film? Glede glasbe vse po malem, v preteklosti še največ Pink Floyd; film Young Frankenstein; knjiga ... Lahko bi rekla Na otoku zakladov iz zbirke Pet prijateljev ali kakšno bratov Grimm, a mislim, da je največji vtis naredil Moj prijatlej Piki Jakob. Intelektualec v tvojem športu? Julio Velasco. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S prijateljico. Splošna kultura: kdo sta predsednika slovenske republike in slovenske vlade? Predsednik vlade je Borut Pahor. Predsednik države je ... ah ... vem ... moment ... Türk z umlautom! Točno. Poznaš Edija Bukavca? Ne. (pv) »Nogometu je uspela velika reč. Afrika je postala vabljiva in lepa dežela, kamor ne bomo šli gledat živali, ampak ljudi.« (Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik, 26. 11.) »Jemljem protibolečinske tablete, saj na tej tekmi preprosto ne morem manjkati.« (Namiznotenisačica Norbella Ana Bržan pred tekmo s Krasom, Primorski dnevnik, 27. 11.) »Športno novinarstvo postaja vse bolj podobno političnemu novinarstvu, politično novinarstvo pa športnemu.« (Oliviero Beha, Primorski dnevnik, 27. 11.) »Zdaj pišemo novo knjigo.« (Borovec Andrej Šušteršič po zmagi nad Bregom, STV RAI, 29. 11.) »Ko te kdo vpraša, kaj treniraš, in poveš, da nogomet, se vsi nasmejejo. Še vedno.« (Slovenska kapetanka Andreja Nikl, Delo, 26. 11.) 360 STOPINJ Sara Carc Prav kmalu bo zaključila študij arhitekture Sara Carciotti (rojena 17. 11. 1987) je že pet sezon članica Borovih ekip, pred tem pa je igrala pri Alturi. V tržaškem klubu je v tretjem razredu nižje srednje šole tudi začela svojo odbojkarsko pot, »ker je bilo bližje domu, urniki treningov pa so bili bolj ugodni.« Pred tem je od četrtega leta starosti vadila gimnastiko na vseh orodjih. Med svoje najboljše športne dosežke uvršča uvrstitev v finale pokrajinskega prvenstva U18. Še pred vpisom na geometrski oddelek šole Zois se je odločila, kaj bo, ko bo velika. Želja se ji bo prav kmalu izpolnila, saj bo čez nekaj tednov zagovarjala prvostopenjsko diplomo na fakulteto za arhitekturo Tržaške univerze. Sara rekreativno smuča, všeč pa so ji vsi športi. Po triletnem študiju namerava še na specialistični: »Še nisem odločila, ali bom nadaljevala v Trstu ali pa v Benetkah,« je pojasnila Sara, ki je bila tudi glasbenica (igrala je klavir, prečno flavto in nekaj časa tudi kitaro) in članica skavtov SZSO. Stan: zasedena Ostali športi: gimnastika, smučanje Ostale dejavnosti in konjički: v preteklosti veliko, sedaj zbiram revije arhitekture Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: La Repubblica / Il ve-nerdi / Che tempo che fa / Rai3 Spletna stran: www.virgilio.it Knjiga na nočni omarici: Il giorno in piu, Fabio Volo Najljubša glasba: Vasco Rossi in Ligabue Najljubši film: La marcia dei pinguini Moj lokal: slaščičarna Najljubša jed: juha in musaka Najljubša pijača: pomarančni sok Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je življenje, mi ni všeč ljubosumnost Najljubši športnik: Paolo Maldini Najljubša osebnost: Leonardo Da Vinci Najljubše počitnice: Pariz Če ne bi izbral svojega športa, bi rada bila ... baletka Moja himna: / Moj vrstni red : ljubezen, zdravje, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO TOREADOR RAZČLENJEVALO BERI ŠPORTNO PRILOGO PD DI CAPRIO ZA PRIJATELJE FINSKI PISATELJ SL NOVINAR BOŽIČ FR. VOZNIK FORMULE 1 BOJAN ADAMIČ POD ODDELEK V BOLNIŠNICI ZA NOTRANJE BOLEZNI NASLOV MUSLIMANSKIH VLADARJEV KRATKOTRAJEN NALIV ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) MESTO V SEVERNI ITALIJI JUDOVSKI DUHOVNIK BERGMAN INGRID KRAJ PRI DOMŽALAH ITAL. REŽISER (ERMANNO) REKA V GANI, PRITOK VOLTE GLAS TROBENTE SL. TENISAČI-CA (EVA) SLOVENSKI SMUČARSKI SKAKALEC (MIHA) SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) PREBIVALEC GRŠKE PRESTOLNICE RIMSKI DRŽAVNIK, NASPROTNIK SULE NAPOVED ČESA, NAZNANILO PREGRETI VODNI HLAPI ČETRTI MESEC V LETU KEM. ZNAK ZA TANTAL MESTO PRI ANCONI REKA NA POLJSKEM IRANSKO NOMADSKO PLEME LOJZE ABRAM VERGILOV JUNAK MAKEDONSKO KOLO NAŠA SMUČARKA (VERONICA) USEDLINA, SEDIMENT ELDA VILER MESTO V TURČIJI, OB REKI PORSUK SKUPINA CELIC ISTE VRSTE BRAZILSKO VELEMESTO ... DE JANEIRO NEKDANJI ITALIJANSKI SMUČAR EDALINI SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER NIKOLIfi SLOVARČEK - ALANI = iransko nomadsko pleme • ESKISEHIR = mesto v Turčiji • LEINO = finski pisatelj (Eino) • OTI = reka v Gani 14 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / KOŠARKA - Državna C-liga Jadran Qubik dolgo vodil, a spet ostal praznih rok Grbac: Zadeli so odločilne mete, za nas usodne napake v obrambi - K. Ferfoglia spet igral NAJBOLJŠI STRELCI Jadran Qubik caffé - La Meridiana San Vendemiano 72:75 (14:13, 37:31, 51:48) JADRAN: Oberdan (-, 0:1, -), Maru-šič 17 (5:7, 6:8, -), Sosič 12 (8:10, 2:9, 0:1), Franco 6 (1:1, 1:1, 1:5), Malalan 6 (-, 3:3, -); Ferfoglia K. 11 (1:1, 5:6, -), Ban, Slavec 6 (-, 0:1, 2:5), Semec 4 (-, 2:2, -), Coco 10 (2:2, 1:4, 2:5), trener Dražen Grbac. PON: Ferfoglia (39'). SON: Jadran 22, San Vendemiano 21. Skoki: Jadran 31, San Vendemiano 27. Jadran Qubik cañe je v desetem krogu državne C-lige tesno izgubil proti San Vendemianu. Oberdan in soigralci so skoraj celo tekmo vodili, nasprotniki pa so si zmago zagotovili s trojko ob izteku odličnega Lene. Grbčevi varovanci so kljub statični igri v napadu po petih minutah že vodili s 7:2. Gostje so se zatem predramili in v pičli minuti poskrbeli za preobrat. Do konca četrtine sta se ekipi večkrat izmenjali v vodstvu, s košem Sosiča ob izteku pa so domačini zaključili četrtino s točko naskoka. Po dvominutnem odmoru so jadranovci s consko obrambo spravili v škripce nasprotnike, ki minuto in pol niso dosegli koša. Medtem pa so domačini s Kristjanom Ferfoglio in Christianom Slavcem na čelu povečali prednost na devet točk (22:13). Gostje so z delnim izidom 7:0 skoraj izničili zaostanek, med domačini pa je stopil v ospredje Coco, ki je z osmimi točkami v tem delu zagotovil svoji ekipi šest točk prednosti ob koncu prvega polčasa. Po desetminutnem odmoru so gostje takoj izenačili, v triindvajseti minuti pa tudi povedli. Jadran celih pet minut ni zadel iz igre, s štirimi prostimi meti Sosiča pa je obdržal stik z nasprotniki. Pri izidu 46:43 je Peter Franco poskrbel za nov preobrat s trojko in dodatnim prostim metom. S košem in skokom v napadu je nato omogočil svoji ekipi, da spet poveča vodstvo. Na začetku zadnjega dela se je ponovila že običajna slika: Jadran je s šestimi zaporednimi točkami Kristjana Ferfoglie takoj povečal vodstvo na sedem točk, gostje pa so razliko takoj nadoknadili (57:57 v štiriintrideseti minuti). S koši in prostimi meti Mat- Najboljši igralec srečanja je bil Matteo Marusič: dosegel je 17 točk (9 v zadnji četrtini), 11 skokov (9 v obrambi in 2 v napadu), 6 prejetih osebnih napak. Skupni učinek je bil +24 KROMA tea Marušiča (devet točk v tem delu) si je združena ekipa v dveh minutah spet priigrala 6 pik naskoka (66:60). S trojkami je San Vendemiano minuto in dvajset sekund pred končno sireno spet izenačil (72:72). Jadran je za dvakrat zapored zapravil žogo v napadu, vmes pa jo enkrat pridobil z odlično obrambo. V zadnjem napadu je play-maker Lena (na koncu 23 točk in sedem prejetih osebnih napak) hladnokrvno zadel trojko in svoji ekipi zagotovil drugo zaporedno zmago. Za trenerja Dražena Grbaca je bila zmaga gostov zaslužena, saj so v odločilnih trenutkih pokazali več umirjenosti in zrelosti. »Zadeli so odločilne mete. Mi smo zgrešili predvsem v obrambi, potem ko smo dalj časa dobro branili. V zadnji četrtini smo dovolili nasprotnikom, da so neovirano metali iz razdalje.« O ponov- nem nastopu Kristjana Ferfoglie pa »Je vse pogojeno od okoliščin, v katerih se ekipa nahaja. Kristjan je ves čas treniral in bil na razpolago. Za to tekmo smo se odločili, da bo igral. Sem popolnom miren, saj je med nama vse jasno. Polemike ne koristita niti njemu niti štabu.« (M.O.) ©Trojke v končnici Jadranov poraz je gotovo sad nepazljivosti v obrambi in naivnih napak v napadu, pomembno vlogo pa je odigral tudi met za tri točke. V prvih treh četrtinah so jadranovci zadeli petkrat iz trinajstih poskusov, t.j. s skoraj štiride-setodstotno realizacijo, nasprotniki pa so bili z istim številom poskusov uspešni le dvakrat. V zadnjem delu se je gostom »odprlo« (5:11), domačini pa so zgrešili vse tri poskuse. DERBI V TRSTU - Odmevi Med odmorom se je po igrišču podilo veliko otrok Bor Radenska se je s sobotno zmago rešil neugodnega zadnjega mesta na lestvici in dohitel kar dve ekipi, Červinjan in Ronke. V soboto pa ga čaka pomembno gostovanje v Vidmu proti zadnjeu-vrščenemu (in torej gotovo premagljivemu) Cusu. Brežani pa so kljub porazu obdržali le dve točki zaostanka za prvim mestom. Tržaški Santos je namreč doživel prvi prvenstveni poraz na gostovanju v La-tisani. Bivši Brežan Cerne z Venezio Giu-lio pa ni mogel zaustaviti ekipe Rorai-grande, ki je tako dohitela Tržačane na prvem mestu. Publika Na prvem maju je sobotnemu košarkarskemu derbiju sledilo preko 300 gledalcev, ki je po zaključnih zabijanjih Ma-donie in Klarice nagradilo obe ekipi z aplavzom. Na tribunah je bilo tudi veliko otrok, ki so med odmorom navalili na igrišče in se v desetih minutah odmora razigrali. Med tekmo pa so izstopali predvsem med Bregovimi navijači, ko so preglasili domače z običajnim »Breeg«. Trenerja po derbiju: Zovatto »Za razliko od prejšnjega kroga so fantje igrali umirjeno, niso mislili na lestvico. Razumeli so, da v košarki se ne igra proti imenom in priimkom, temveč proti nasprotnikom. Zelo sem ponosen na današnjo (sobotno op.av.) predstavo. Nepravično bi bilo, če bi omenil le enega ali dva izmed svojih igralcev, saj so vsi igrali dobro. Do obstanka pa nas čaka še dolga pot.« Borov »leitmotiv« mora zato biti »Sodelovanje lahko pišemo z enajstimi črkami, a tudi z dvema: mi!« Trenerja po derbiju: Krašovec »Na igrišču je igrala samo ena ekipa, ne glede na pozicijo na lestvici. Nismo igrali kolektivno, bili smo nerazpoloženi pri metu, neorganizirani v napadu. Z menjavo obrambe (z mož moža na prilagojeno consko op.av.) smo vegetirali na igrišču. Klarica je na sebi imel nasprotnikov dres, še ko pa ni igral za njih je igral zase, ne pa za ekipo. Sami sebe smo premagali: to je bila le bleda senca Bregove ekipe v prejšnjih osmih krogih. Sedaj moramo strniti svoje vrste in naprej: še 16 pik in smo dosegli obstanek. Bivši borovci z Bregom... Od triindvajsetih igralcev, kar jih je v soboto sedelo na klopi štadiona prvega maja, je kar dvanajst v preteklosti igralo za »nasprotnike« na mladinski ali članski ravni. Od Brežanov sta z Borovimi člani igrala centra Borut Klabjan (leta 1996-97) in Sandi Zeriali (nazadnje v sezoni 2007-08). Mitja Jevnikar je z Borom igral do državnim mladincev (2002-03), Erik Petaros pa v deželnem prvenstvu U19 v sezoni 200708. Erik Bandi, Štefan Nadlišek in Nikola Švara so še lani igrali z Borom deželno prvenstvu U17. Poleg njih pa sta na tribunah tokrat sedela Diego Posar, ki je v sezoni 2002-03 igral z Borovo prvo ekipo, in Štefan Samec, ki je bil do sezone 200708 med stebri Bora v državni C-ligi. ...in bivši Brežani z Borom Na nasprotni strani je bil Borut Sila vse do priprav za letošnjo sezono pri Bregu, kjer je bil lani tudi drugi najboljši strelec ob napredovanju v C2-ligo. Miran Bole in Daniel Crevatin sta igrala prvenstvo U21 v Dolini v sezoni 2005-06, istega leta pa sta Matej Nadlišek in Miko Ma-donia ob tem prvenstvu nastopala tudi s člani v D-ligi. Kontovel dve točki od 2. mesta Prvo mesto je v beli skupini D-li-ge morda že oddano videmskemu Geat-tiju, ki je nanizal že deveto zaporedno zmago. Ob krogu počitka Tržiča in porazu videmske Sbrindelle sta dve ekipi razpolovili zaostanek za drugim mestom. Prva - vsaj glede na ugodnejši koš količnik - je Romans, druga pa Kontovel, ki je dejansko trenutno četrti na račun tesne zmage v medsebojnem spopadu v četrtem krogu. Švab in soigralci bodo pred koncem prvega dela igrali proti obema drugouvrščenima nasprotnikoma. Ob seriji štirih zaporednih zmag bi lahko sončno leto zaključili na odličnem drugem mestu! (M.O.) več fotografij na WWW.primorski.eu Ta teden: Ban (K) 25, Lisjak (K) 21, Haskič (Br) 20, Crevatin (B) 19, Marusič (J) 17, Klabjan (Br) 16, Klarica (Br) 15, Sila (B) 13. Skupno drž. C-liga: Sosič 153, Coco 101, Slavec 81, Marusič 75, Franco 53, S. Ferfoglia 49, Malalan 45. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 173, Haskič (Br) 170, Alberti (B) 122, Crevatin (B) 97, Madonia (B) 89, Šu-šteršič (B) 87, Buttignon (Br) in Kriz-man (B) 74, Secchet (Br) 63, Bole (B) 62. Skupno D-liga: Švab 115, Lisjak 82, Zaccaria 81, Paoletič 61, Ban 48, Gantar 31. BORIS VASCOTTO Pričakoval sem precej boljši Breg Med gledalci sobotnega derbija med Borom in Bregom je bil tudi Boris Vascotto, bivši trener in igralec obeh slovenskih predstavnikov v deželni C-ligi. Košarko je namreč začel z minibasketom pri Boru v sezoni 1975-76 in tu igral v vseh mladinskih kategorijah do mladincev, s katerimi je v sezoni 1985-86 osvojil deželni naslov. Pri sedemnajstih letih pa se je ob igranju odločil za trenersko pot in vrsto let treniral mladinske ekipe. Na članski ravni je igral najprej s Cicibono, nato pa tudi pri Bregu. Tu je leta leta 1990-91 dosegel tudi napredovanje iz prve divizije v promocijsko prvenstvo. Za koga si navijal? Za borovce, ker so bolj potrebovali to zmago. Kakšen derbi si si pričakoval pred pričetkom tekme? Pričakoval sem, da bo Breg dosti boljši. Vsekakor pa je bil lep derbi. Kaj je odločilo tekmo v korist Bora? Bor je branil dobro in igral zelo homogeno: vsi so dali svoj doprinos, nihče ni odpovedal. Tako morajo igrati. Vidno je, da je Zovatto v dveh tednih uredil ekipo. S to tekmo se začne Borovo prvenstvo! Pozitivno presenečenje? Pozitivno me je presenetil Madonia, ker je skakal in branil Klarico, ki je na drugi strani odpovedal: zadeval je samo, ko Breg ni imel več možnosti za zmago. Zakaj si prenehal s treniranjem? Nazadnje sem treniral Cicibono in Borove naraščaj-nike leta 1999-2000, skupno pa sem treniral 18 sezon. V določenem trenutku moraš spremeniti ambient, če hočeš nadaljevati s treniranjem. Je pa bila tudi življenjska izbira, vplivala je tudi služba. Prej ali slej se bom vrnil. K Boru ali Bregu? Ne vem... Res ne vem... (M.O.) C-LIGA IZIDI 10. KROGA NBU - Spilimbergo 85:óó, Montebelluna - San Daniele 8l:l0, Pordenone - Virtus UD l9:óó, Marghera - Rovigo 5l:ól, Jadran Qubik - San Vendemiano l2:l5, Caorle - Pool Venezia 64:67, Codroipo - Oderzo ó0:50, Padova NPG 54:67. Pordenone 10 8 2 ló0:ó22 1ó Caorle 10 8 2 lS1:ó05 1ó Codroipo 10 l S l45:l05 14 Oderzo 10 ó 4 ól5:óó0 12 NPG 10 ó 4 ól0:ó55 12 NBU 10 5 5 l42:lS0 10 Padova 10 5 5 l0S:ó94 10 Pool Venezia 10 5 5 ólS:óló 10 Montebelluna 10 5 5 ó9ó:l08 10 Marghera 10 5 5 l09:l25 10 San Vendemiano 10 4 ó l10:lS4 8 Virtus 10 4 ó ó8l:l20 8 Jadran Qubik 10 3 7 710:734 e Spilimbergo 10 S l lSS:l94 ó San Daniele 10 S l ól9:l5ó ó Rovigo 10 S l 582:ó8ó ó PRIHODNJI KROG: NPG - Marghera, NBU - Pordenone, Rovigo - Codroipo, Virtus UD - Montebelluna, Spilimberg o - Padova, Oderzo - Caorle, San Vendemiano - San Daniele, Pool Venezia - Jadran Qubik (ó.12. ob 18.00) C2-LIGA IZIDI 9. KROGA Servolana - UBC l5:ól Goriziana - CUS Udine l4:59, Credifriuli - Collinare l5:ló, 3or Radenska - Breg 82:11, Latisana - Santos 1ó:ó1, CBU - Ardita 86:70 Roraigrande Venezia Giulia 85:75, Alba - Ronchi 80:55 Santos 9 8 1 ó82:59S 1ó Roraigrande 9 8 1 101:ó11 1ó Breg 9 7 2 713:661 14 Alba 9 ó S 142:ó11 12 Latisana 9 ó S l2S:ó59 12 Collinare 9 5 4 óll:ó95 10 Ardita 9 5 4 ó4l:óól 10 Servolana 9 5 4 11S:ó14 10 CBU 9 4 5 ó82:ó95 8 UBC 9 4 5 ó45:óóó 8 Goriziana 9 4 5 5l4:ó09 8 Venezia Giulia 9 S ó óS8:óS0 ó Bor Radenska 9 2 7 632:680 4 Ronchi 9 2 l ól2:l2ó 4 Credifriuli 9 2 l l25:lló 4 CUS Udine 9 1 8 ó18:111 2 PRIHODNJI KROG: UBC - Ardita, Credifriuli - Servolana, Latisana - CBU, Santos - Ronchi, CUS Udine - Bor Radenska (5.12. ob 19.00), Venezia Giulia - Collinare, Breg - Goriziana (5.12. ob 20.S0), Alba Roraigrande D-liga vzhod izidi 9. KROGA Perteole - Grado, Romans - San Vito 84:5ó, Villesse - Sbrindella ll:ó4, Kontovel - Dinamo l4:5l, Don Bosco - NAB ó4:81, Geatti - Dentesano 80:óS, Monfalcone ni igral Geatti 99 0 101:515 18 Sbrindella 8ó 2 ó09:5ó8 12 Monfalcone 8ó 2 59ó:5ó1 12 Romans l4 S 524:4ó9 8 Dentesano l4 S 418:42S 8 San Vito l4 S 5S1:519 8 Kontovel 74 3 448:453 8 Grado 8S 5 5ó2:590 ó Villesse lS 4 4óS:52S ó Don Bosco l2 5 445:500 4 Perteole 82 ó 518:ó0ó 4 NAB 1 1 ó 508:5ó2 2 Dinamo 5 1 4 SS2:S1ó 2 PRIHODNJI KROG Grado - Geatti, Sbrindella - Romans, Dentesano - Villesse, Dinamo - Monfalcone, San Vitom - Perteole, NAB - Kontovel (4.12. on 21.15) NAJ DOSEŽKI DANIEL CREVATIN Najboljši strelec Bora Radenske v tem krogu in tretji strelec kroga je bil Daniel Crevatin. Na derbiju je dosegel 19 točk, kar je za 22-letnika (rojen 31. maja 1987) rekordni izkupiček v letošnji sezoni in nasploh na članski ravni. Daniel je bil v soboto najbolj precizen pri metu za 2 točki (4:4), čeprav pravi, da mu gre najbolje met izza šest-metrske črte: »To tudi največ treniram. Po treningu mečem še približno 20 minut. Najbolje mi gre met iz centralne pozicije,«pojasnjuje študent arhitekture. Letošnji rekord na treningu je 10 trojk v 10 poskusih po podajah Boc-ciaia. »SSedaj skušam izboljšati met po vodenju.« Največ točkpa je dosegel na tekmi U21 proti NPGpred dvema letoma - 33 točk in 7:9 za 3 točke. Na turnirju v Sloveniji pa je kot mladinec zadel 46 točk. Prosti meti: Lisjak (K) 12:13 (92,3 %) Za 2T: K Ferfoglia (J) 5:6 (83,3 %), Marusič (J) 6:8 (75 %) Za 3T: Ban (K) 5:6 (83, 3 %) Statistika flop: 2T: Klarica (Br) 1:6 (16%), Buttignon (Br) 1:8 (12, 5 %); 3T: Haskič (Br) 1:6 (16,6 %) / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 15 JAHALNI ŠPORTI - Na državnem prvenstvu pri Modeni Ingrid Umari NAMIZNI TENIS - Moška B2-liga Kras še za korak najboljša v Italiji bližji obstanku Vzvrsti reining v kategoriji tekmovalcev nad 19. letom - Osvojila še bron in srebro Odločilna točka Stefana Rotelle Slovenska jahačica Ingrid Umari se z državnega prvenstva v western jahanju vrača z državnim naslovom, drugim in tretjim mestom. 20-letna članica kluba Torri di Slivia si je pravico do nastopa na finalu državnega prvenstva v kraju Ma-greta di Formigine pri Modeni priborila po zmagi na deželni ravni. S svojim konjem Alejos of China je na državni fazi najboljši rezultat osvojila v zvrsti reining v kategoriji amateur (tekmovalci nad 19. letom starosti). V konkurenci najboljših se je zavihtela na prvo mesto. Kot pri dresuri mora jezdec s svojim konjem skozi predpisan vzorec, ker gre to za reining zvrst pa mora jahati v hitrem tempu, z eksplozivnimi galopi, prikazati mora tudi energična ustavljanja in spine. Sodniki pri izvedbi ocenjujejo lahkotnost, kontrolo, obnašanje in fineso izvedbe. V isti zvrsti, a med ostrejšo konkurenco (reining open, kjer tekmujejo vse starostne skupine) pa je osvojila bron. Svoje nastope je zaključila še z drugim mestom v zvrsti horse manship v kategoriji amateur. Jezdec na konju izvaja zapovedan vzorec manevrov, sestavljen iz koraka, kasa in galopa v ravnih linijah, zavojih ali kombinirano. Ingrid je s svojim 12-letnim Alejosom of China, ki ga je kupila pred dvema letoma, dobro opravila svoj nastop in si tako zaslužila visoko oceno. »Veseli me, da sem bila v vseh disciplinah med najboljšimi,« je potrdila Ingrid, ki se je na letošnji nastop dobro pripravljala. Študentka medicine je pred nastopom trenirala vsak dan. Na državnem finalu je v prejšnjih sezonah že nastopila, leta 2003 je bila tudi državna prvaki- Ingrid Umari s svojim Alejosom of China, 12-letnim konjem ameriške pasme quarter horse, med nastopom na DP nja, v zadnjih dveh sezonah pa se je morala tekmovanju odpovedati: leta 2007 zaradi nesporazumov s konjeniškimi zvezami, lani pa zaradi študijskih obveznosti. Na letošnji preizkušnji ji je sledila trenerka Roberta Greco. Ingrid po dobrih uvrstitvah že razmišlja o novi sezoni. Mogoče se bo odločila za tekmovanja v Venetu v zvezi AV-CR, ki se ukvarja samo z reining jahanjem. Vselej pa bo na prvem mestu študij medicine. (V.S.) MOŠKA B2 LIGA Kras - Villazzano 5:4 Rotella M. - Mesaroli 1:3 (8:11, 8:11, 11:5, 8:11); Rotella S. - Manga-nelli 2:3 (13:11, 5:11, 12:10, 12:14, 7:11); Simoneta - Alessandrini 3:2 (11:5, 9:11, 8:11, 11:4, 11:9); Rotella M. - Manganelli 3:2 (10:12, 11:9, 15:13, 3:11, 11:3); Simoneta - Mesaroli 3:2 (11:9, 9:11, 11:6, 9:11, 11:7); Rotella S. - Alessandrini 1:3 (11:13, 11:7, 2:11, 7:11); Simoneta - Manganelli 0:3 (14:16, 9:11, 10:12); Rotella M. -Alessandrini 3:0 (11:5, 12:10, 11:1); Rotella S. - Mesaroli 3:0 (11:9, 11:8, 11:7) Krasovci so v soboto dosegli zelo pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi Villazzanu. Fantje so doslej zbrali tri zmage in tri poraze in zasedajo mesto na polovici lestvice. Tokrat je odlično zaigral starejši brat Michele Rotella, kateremu je uspelo zmagati dve tekmi; predvsem proti najboljšemu izmed nasprotnikov Manganelliju je Michele igral zelo dobro in borbeno. Odločilno točko je pri stanju 4:4 dosegel mlajši brat Stefano; proti Mesaroliju je izvajal zelo napadalno igro in nasprotnika je brez strahu gladko premagal. Tokrat je pod svojimi sposobnostmi igral kapetan Bojan Simoneta; kljub temu mu je uspelo doseči dve zelo pomembni zmagi v izenačenih srečanjih proti Alessandriniju in Mesaroliju. (T.F.) OSTALI IZIDI 6. KROGA: San Dona' - Sarnthein 35, Sarmeola - Tre- viso 3:5, Marling - Settimo 3:5, Ma-rostica - Lavis 5:0. VRSTNI RED: Sarnhein 12, San Dona' in Settimo 10, Marostica 8, Kras in Marling 6, Treviso 4, Sarmeola in Villazzano 2, Lavis 0. PRIHODNJI KROG (5.12): Marling - Kras ŽENSKA A2-LIGA Ali kdo lahko ustavi krasovke? Ali lahko kdo sploh ustavi zmagovito pot krasovk. Vprašanje je po gladki zmagi na Sardiniji proti direktnemu tekmecu Norbellu več kot na mestu. Po njej so varovanke trenerja Liang Fenga zdaj čisto same na vrhu lestvice, Norbellu pa sta se na 2. mestu približala tudi Regaldi in vi-demski Rangers. Gre v vsakem primeru za četverko, ki izstopa pred ostalimi, zato Kras vrnitve v A1-ligo še zdaleč nima v žepu, saj se niti ni končal prvi del. Je pa vsekakor zdaj prvi favorit za končno prvo mesto. IZIDI 6. KROGA: Eureka Rim -Regaldi 1:4, Norbello - Kras 1:4, Au-rum Genova - Rangers 1:4, Eppan -Alto Sebino 4:1 VRSTNI RED: Kras 11, Norbello 9, Regaldi Novara in Rangers Videm 8, Eppan 7, Aurum Genova 3, Alto Se-bino 2, Eureka Rim 0. PRIHODNJI KROG (5.12.): Kras - Genova DEŽELNO PRVENSTVO U15 Sangiorgina - Bor Zadružna kraška banka 90:80 (24:24, 44:48, 73:67) BOR: Kocijančič 26, De Luisa 5, Per-co 4, Semen 11, Mattiassich 22, Bachi 12. Trenerja Sancin in Faraglia. 3 točke: Mat-tiassich in Semen 1. Kljub tesnemu porazu so tokrat združeni naraščajniki Bora in Brega zapustili odličen vtis. Nastopili so od gripe močno zdesetkani in dejansko brez menjav, kljub temu pa so se borili kot levi od začetka do konca in pošteno namučili enakovredne gostitelje. Prve tri četrtine so igrali zelo dobro in tudi dalj časa vodili, v zadnjem delu pa je razumljivo zmanjkalo goriva in domači so se uspeli okoristiti. Pohvalo zasluži tokrat vsa ekipa, še zlasti pa se je odlikoval Patrik Mattiassich, ki so ga pohvalili tudi v taboru nasprotnikov. Ostali izidi: Palmanova - Gemona 71:72, Barcolana - Libertas TS 29:111, Basket Terzo - Snaidero 69:73, San Vito - Corno 31:100. Vrstni red: Snaidero 10, Corno* in Basket terzo 8, Libertas TS in Gemona* 6, Sangiorgina in Palmanova 4, Bor ZKB 2, Barcolana in San Vito 0 (* s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U14 Sokol - Dom 86:70 (26:12, 43:37, 69:43) SOKOL: Kojanec 4, Peric 9, Regent 19, Leghissa, Ridolfi 24, Devetak 9, Dane-luzzo, Sardoč 7, Krevatin 4, Ušaj 10, Bevi-lacqua in Pernarcich. Trener: Rogelja. DOM: Antonello M. 4, Bensa 28, An-tonello L. 12, Osso 3, Zavadlav 4, Primosig 7, Peteani 12, Visentin in Pintar. Trenerja: Brumen in Oberdan. V soboto je bil na sporedu v Nabe-žini derbi med domačin Sokolom in goriškim Domom. Šlo se je za posebno tekmo, saj je glavni trener obeh ekip Peter Bru-men, ki je tokrat skupaj z Deanon Ober-danom sedel na klopi Doma, medtem ko je domačine vodil Jure Rogelja. Ekipi, ki sta v lanski sezoni na raznih turnirjih nastopili v skupni zasedbi, sta pokazali živahno igro predvsem v napadu, medtem, ko sta Slovenski derbi v prvenstvu U14 med Sokolom in Domom so osvojili Nabrežinci KROMA bili obrambi precej popustljivi. Pri Gori-čanih, ki so pokazali lep napredek v primeru s prejšnjimi nastopi, se je zlasti izkazal Bensa, ki je bil z 28 točkami tudi najboljši strelec tekme. V vrsah Sokola, kjer je stopilo na igrišče vseh 12 igralcev, se je poleg Ridolfija izkazal Regent, ki je dal zanj rekordnih 19 točk. Sokol si je že v prvi četrtini z boljšo skupinsko igro in z razpoloženim Ridolfijem preigral prednost in jo nato zasluženo ohranil do konca. Goriziana - Breg 32:94 (6:33, 14:52, 22:72) BREG: Vavassori, Gregori 13, Sema 2, Vascotto 8, Grill 14, Matarrese 6, Zobec 11, Fonda 14, Coretti 4, Ciacomini 19, Gruden 4. Trener: Sila. V tretjem krogu so Brežani zanesljivo premagali Goriziano in tako vknjižili '4 drugo zmago. Varovanci trenerja Sile so z dobro obrambo prisilili nasprotnike v veliko število napak in s hitrimi protinapadi višali razliko. Ta je na koncu znašala kar 62 točk. Vrstni red: Sokol, Breg in Alba* 4, Azzurra 2, Dom* in NPG A 0 (* s tekmo manj). PRVENSTVO U13 RUMENA SKUPINA Breg - Don bosco 78:35 (27:0, 41:2, 62:21) BREG: Geleni 4, Vascotto 4, Saina 6, Zobec 14, Fonda 15, Sema 6, Giacomini 21, Tul 2, Gregori 6. Trener: Sila. Brežani so v 2. krogu dosegli prvo zmago v prvenstvu. S 78:35 so premagali ekipo Don Bosca. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, saj so ga Brežani do- bili z rezultatom 41:2. Priložnost na tekmi so dobili vsi in se tudi vpisali med strelce. Salesiani don Bosco - Bor NLB 119:25 (35:6, 56:11, 88:20) BOR NLB: Impellizzeri 2, Jurc Bla-govič J., Kravos 2, Švara 10, Jurc Blagovič U. 1, Bole 4, De Robbio 4, Pettirosso, Križ-mančič 2. Trener: Jakomin Borovci so zaradi številnih odsotnosti nastopili z okrnjeno postavo in se tako niso mogli enakovredno upirati solidnim nasprotnikom. Za nameček se je med tekmo poškodoval še Alex Bole. Kljub temu so se Jakominovi varovanci upirali po najboljših močeh, nekatere akcije dobro izpeljali in se vsekakor pogumno borili do konca. Z 10 točkami se je najučinkovitejše upiral Igor Švara. Fante čaka še veliko trdega dela pri odpravljanju slabosti v obrambi, pri osvajanju košarkarskih osnov in pri gradnji boljše skupinske igre. (beto) Vrstni red: Salesiani Don Bosco 4, Azzurra A* in Breg 2, Don Bosco*, Bor* in Azzurra C* 0 (* s tekmo manj). RDEČA SKUPINA Polet/Kontovel - Pall. Trieste 16:68 (4:16, 6:30, 10:48) POLET/KONTOVEL: Geletti2, Tul-liach, Daneu T. 2, Antler 4, Perrelli, Furlan, Grgič 6, Ciuch S., Daneu A. 2, Ciuch R. n.v.Trener: Vremec. PON: Daneu T. V drugem kolu je ekipa Polet/Kon-tovel na domačem igrišču doživela drugi pekoč poraz. Nasprotniki so bili kar nekaj stopničk boljši od domačih igralcev, predvsem kar se tiče tehničnega znanja. Vrem-čevi fantje so težko našli pot do koša, medtem ko so imeli v obrambi precej preglavic proti hitrim nasprotnikom, tako da je bila tekma povsem enosmerna. Preveč je bilo tudi nepotrebnih in osnovnih napak, ki jih bodo morali mladi košarkarji z marljivim in resnim treniranjem čimprej odpraviti. Vrstni red: Interclub in Pall. Trieste 4, Azzurra D in Azzurra B 2, Kontovel in Barcolana 0. BALINANJE Gaji nikakor ne gre od rok Na žalost niti tokrat nam ni poverjeno, da bi razveselili naše privržence balinanja o uspešnem nastopu predstavnikov Gaje. Tudi tokrat, ko so Rosatijevi varovanci sprejeli v goste predzadnji GTN, se slika iz prejšnjih nastopov ni spremenila. S četrtim zaporednim porazom so gajevci po vsej verjetnosti zapravili še zadnjo priložnost, da se izognejo zadnjemu mestu, kar predstavlja dodatno srečanje za obstanek v ligi. Za pravi podvig pa so tokrat poskrbeli zastopniki Portualeja, ki so v gosteh izborili prvo letošnjo zmago (13:7) na račun drugouvrš-čenega Spilimbergheseja. Resnici na ljubo je treba poudariti, da je gajevcem tokrat tudi sreča obrnila hrbet. Srčno so se borili, zavedajoč se pomembnosti srečanja, a kljub dobrim dosežkom so na drugi strani naleteli na nasprotnika, ki se je proslavil z najboljšimi dosežki sezone. Temu smo bili priča v v hitrostnem zbijanju, kjer je solidni Leghissa zbral 27 točk, kar pa je bilo le točko premalo, da bi remiziral proti Crapizu. Gajevec je prej nastopil tudi v tehničnem zbijanju, kjer je iztržil dobrih 16 točk, razpoloženi nasprotnik pa kar 20. Kot ponavadi sta vsaka s po dve zmagi prispevala odlični Sancin in Capitanio. Prvi je v Boz z zelo dobrim izkupičkom s 25:18 premagal Zozzolija, med posamezniki pa je slavil z gladkim 13:6. Capitanio je bil z razliko od Leghisse učinkovit v tehničnem zbijanju (14:4), skupaj s Kramarjem pa je bil uspešen s tesnim 13:12. Iz Spilimberga se Portuale nepričakovano, a povsem zasluženo vrača domov s celotnim izkupičkom. Šest člansko slovensko zastopstvo je s pomočjo razigranih soigralcev spravilo na kolena močnega nasprotnika. Pri tem ima največ zaslug Na-brežinec Milan Micheli. V posamičnih panogah, kjer običajno nastopa, je za svojo ekipo priboril dve dragoceni zmagi. Pohvalo zasluži tudi Eligio Pelizon, ki je proti koncu srečanja odlično nadomestil soigralca. Omembe vreden je tudi odličen dosežek štafete v postavi Skupek - Zocco, ki je dosegla kar 35 točk. (Z.S.) MLADINSKA KOŠARKA - Slovenski derbi v deželnem prvenstvu U14 Sokol osvojil tudi drugi derbi Dom je vsekakor pokazal napredek - Živahna igra v napadu - Breg v U14 in U13 zmagal - Ostale ekipe ostale praznih rok Prekršek Torek, 1. decembra 2009 Dvoglavi velikan 1 B Torek, 1. decembra 2009 ODBOJKA / NEDELJSKI TEKMI - V Chionsu in Remanzaccu Sloga List ni ujela ritma Valovci dobro le dva seta Nastopa so pogojevale odsotnosti V SOBOTO Kup lepih novic Prvo zmago sta si priborila Sloga in Bor/Breg Kmečka banka v moški oziroma ženski C-ligi. Prvenstvo in boj za obstanek se v bistvu zanju začenja šele sedaj. Slogaši so se v prvi četrtini prvenstva pomerili z najboljšimi ekipami v ligi, zdaj pa so na vrsti tekme proti neposrednim tekmecem s spodnjega dela lestvice. Pozitivno pa je že to, da so takoj izkoristili prvo realno priložnost za zmago. Tudi Bor/Breg Kmečka banka je imel na začetku težek razpored tekem, iz kroga v krog pa postaja bolj jasno, da lahko tudi slabše ekipe dosegajo točke proti boljšim (Sangior-gina je na primer izgubila proti Tar-centu in Blu Volleyu). V moški C-ligi je za lep podvig poskrbela Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je premagala nevarni Ferro Alluminio. Obstanek očitno letos za Battistije-ve varovance, kljub pomladitvi postave, ne bo problem, potegujejo pa se lahko očitno tudi za mesto v zgornjem delu lestvice. Olympia Fer Style pa še vedno išče ustrezno nadomestilo za Matijo Komjanca. To bi lahko bil mogoče Evgen Komjanc, trener Jerončič pa razmišlja tudi o prestavitvi Cap-parellija na krilo. Kot libero bi v tem primeru igral Gatta. Goričani bi lahko več odnesli tudi v soboto proti prvouvrščeni Buii, kar še zlasti velja za uvodni niz, v katerem so vodili 21:19. V ženski D-ligi so Kontovelke še petič zapored slavile in si s Cor-denonsom delijo peto mesto. Kot kaže, se jim letos ni treba bati izpada, mogoče pa si lahko zdaj zastavijo nekoliko višji cilj. Pri Govolleyu Kmečka banka pa upajo, da bodo čim prej lahko računali na doprinos vseh svojih igralk, saj bo sicer pot do obstanka vedno bolj strma. Praznih rok je pri moških ostal tudi Naš prapor, katerega položaj na lestvici se po dobrem začetku slabša, a ni še kritičen. Friultex Chions - Sloga List 3:0 (25: 19, 25:16, 25:22) SLOGA LIST: Babudri 6, Cri-sani 5, Fazarinc 9, Gregori 2, La Bianca 4 Spanio 6, Cvelbar (libero), Ciocchi 0, Gantar 0, Spangaro 0, Starec 1. Trener: Peter de Walderstein Sloga List se iz Chionsa vrača brez točk, saj so zmago zasluženo osvojile domačinke. Trenira jih znani trener Glauco Selan, ki je kot vsem ekipam doslej dal svoj značilni pečat: igralke so nekoliko šibkejše v sprejemu, zato pa zelo učinkovite v napadu, disciplinirane v polju in malo grešijo. Trener slogašic de Walderstein se je nasprotniku skušal zoperstaviti predvsem z ostrim servisom svojih igralk, da bi tako omilil napade s centra. To je našim igralkam delno tudi uspelo, težave pa so se pojavljale drugje. Slogašice so bile namreč okrnjene, saj Staška Cvelbar zaradi poškodbe ne more igrati na centru (tokrat je nastopila kot libero), nadomestili pa sta jo Barbara Gregori oziroma Elisa la Bianca. Trener je med samo tekmo sploh poskušal z različnimi variantami, na igrišču so se zvrstile vse igralke v različnih vlogah, pravega ritma pa jim ni uspelo »ujeti«. Do sredine vseh SEDMERKA TEDNA Sloga List poskušala presenetiti nasprotnice s KROMA treh setov, tja do 15.ali 16. točke sta si bili ekipi sicer enakovredni, nato pa je naša ekipa zašla v pravi »black out«, zagrešila nekaj zaporednih napak in se potem iz zagate ni več zmogla zvleči. NAŠE ŠTEVILKE Pri Soči je v soboto zelo dobro vodil svojo ekipo devetnajstle-tni podajalec Jan Černic, na mreži pa je bil zelo učinkovit Ivan Černic, ki je dosegel kar 20 točk. V vrstah Sloge je spet zelo dobro napadal David Cettolo (15 točk), med valovci pa je imel največji odstotek učinkovitosti Francesco Masi (9 točk), ki se mu pozna, da redno trenira. Dobro je ta teden igral tudi od-bojkar Olympie Luka Terčič, ki je bil uspešen na mreži (13 točk), dovolj zanesljivo pa je tudi sprejemal. Pri naših ženskih ekipah bi ta teden pohvalili tolkačico Bora/Brega Anjo Grgič, ki je z različnimi tipi udarcev dosegla 15 točk, ter Kontovelko Alenko Verša (16 točk), ki je ob dobrih napadih, v končnici zadnjega seta dosegla tudi pomemben blok. Top scorerji tedna Moški: I. Černic (So) 20, Ombrato (V) 19, Testen (So) 17, Cettolo (Sl)15, Terčič (O) 13, Valentinčič (O) in Juren (So) 11. Ženske: Bukavec (K) 18, Verša (K) in Vodopivec (B-B) 16, Grgič (B-B) 15, Spetič (B-B) 12, Mania (G) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 132, Cettolo (Sl) 101, Valentinčič (O) 98, Testen (So)86, D. Faganel (V) in Terčič (O) 77, Juren (So) in I. Černic (So) 63, Taučer (Sl) 55, Masi (V) 51, Kante (Sl) 50. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 81, Vodopivec (B-B) 79, Flego (B-B) 66, Ba-budri (Sl) in Spanio (Sl) 65, Spetič (B-B) 62, Grgič (B-B) 52, La Bianca (Sl) 50. Ženska D-liga: Bukavec (K) 134, Verša (K) 90, Mania (G) 74, I. Černic (G) 61, Danielis (G) 46, Lisjak (K) 37, Starc (K) 35, Micussi (K) 32, Bressan (G) 31, Balzano (K) 30, Petejan (G) 27. MOŠKA C-LIGA Il Pozzo/Remanzacco - Val Imsa 3:1 (27:25, 17:25, 25:8, 25:12) VAL IMSA: D. Faganel 4, Ombrato 19, S. Faganel 8, Masi 9, Nanut 6, Gagliardi 2, Plesničar (L), Povšič 1, Devetak 0, Corva. Trener: Robert Makuc Valovi odbojkarji se z gostovanja vračajo brez točk, čeprav bi lahko gotovo odnesli več. Dva seta so Makučevi varovanci igrali zelo dobro in uspešno pokrivali na centru Snidera. Uvodni niz je bil še najlepši in najbolj izenačen, dolgih in dopadljivih akcij je bilo precej. V končnici so bili izkušeni domačini prisebnej-ši, valovci pa so nato v drugem setu zaigrali še boljše in nasprotnikom preprečili, da bi napadali preko centra, kjer so najbolj nevarni. To pa je bilo na žalost tudi vse. V tretjem in četrtem nizu sta odpovedala servis in sprejem, tako da je imel Il Pozzo/Remanzacco prosto pot do zmage. Mogoče bi bil lahko razplet drugačen, če bi imel trener Makuc na razpolago več menjav, nekaterim igralcem pa se je tudi poznalo, da so bili cel teden bolni. 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Brežanke prebile led Poraz okrnjenih slogašic Na Tržaškem Libertas - Breg Alta Informatica 3:2 (21:25, 25:23, 17:25, 25:23, 15:12) BREG ALTA INFORMATICA: Co-ciancich, Colarich, De Rota, Mauro, I. Pet-tirosso, M. in S. Sancin , Stepančič, Ster-nad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Odbojkarice Brega so v petem krogu končno prebile led in osvojile točko, a so morale na koncu vseeno zmago prepustiti mlajšim igralkam Libertasa. Talot-tijeve varovanke so skupno osvojile več točk kot nasprotnice, a so pokazale premalo borbenosti in igrale premalo motivirano, da bi Libertas tudi premagale. Škoda, saj so bile domačinke pravzaprav slabše od naše ekipe, a so bile v ključnih trenutkih bolj odločne. V tie-breaku so Brežanke že vodile 8:3, nato pa z mentalnega vidika povsem odpovedale. Killjoy - Sloga Dvigala Barich 3:0 (27:25, 25:14, 25:22) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 0, Goruppi, Kralj 3, Malalan 0, Mau-rovich 9, Milcovich 4, Pertot 1, M. Span- garo 6, T. Spangaro 6, Valič 1, Žerjal 2, Bar-bieri (L). Trener: Martin Maver V tem kolu sta se pomerila novinca v ligi, tokrat pa so bile boljše domače igralke, čeprav realna moč obeh postav ni taka, kot kaže ta tekma. Slogašice so sicer nastopile v okrnjeni postavi, saj je bila Alenka Goruppi bolna in je soigralke lahko spremljala s klopi, vendar bi kljub temu lahko pokazale več. Začele so dobro in v prvem setu dalj časa vodile, a jih je Killjoy prehitel. V končnici so ga naše igralke sicer ujele, vendar jim je nekaj naivnosti preprečilo, da bi set osvojile. V nadaljevanju so bile slogašice manj učinkovite in so grešile več od svojih nasprotnic, ki so povsem zasluženo osvojile vse tri točke. (Inka) Ostali izidi: Volley 3000 - Altura 3:0, S. Andrea - Virtus 1:3, Volley Oma -Coselli 0:3, Cus - Oma odigrana sinoči. Vrstni red: Virtus 15, Cus 12, Oma 11, Sloga Dvigala Barich 10, Coselli 8, S. Andrea, Killjoy, Volley 3000 in Libertas 6, Altura 3, Breg Alta Informatica 1, Volley Oma 0 (Cus, Oma, Breg Alta Informatica in Killjoy s tekmo manj). Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Pieris/Vivil 0:3 (18:25, 13:25, 21:25) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beuciar 4, Brumat 0, Camauli n.v. Černic 3, Gabbana 2, Galizia 0, Marussi 2, Nanut 5, Pozzo n.v., Turus L, Zavadlav 4. Trener: Uršič. Sočanke so v sedmem krogu povsem odpovedale v sprejemu, tako da zaradi tega niso mogle učinkovito graditi igre. Sicer bi se lahko nasprotnicam boljše upirale, tako pa so jim popolnoma prepustile pobudo in so te bile stalno v vodstvu. Vrstni red: Ronchi 21, Cormons 20, Pieris/Vivil 17, Millenium Azzur-ra/Farra 15, Morarese 12, Villesse 11, Capriva 10, Soča Pizzeria Frnažar 7, Grado 6, Turriaco in Millenium Luci-nico 5, Staranzano, Monfalcone in Mossa 0 (Villesse, Morarese, Millenium Azzurra/Farra, Capriva, Millenium Lucinico, Monfalcone z eno, Staranzano, Grado in Turriaco z dvema tekmama manj). Moška C-liga izidi 7. KROGA CUS Trieste - PAV Natisonia 0:3, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - FerroAllumino S:1, Basiliano - Fincantieri 0:S, Sloga - Porcia S:0, I Pozzo - Val Imsa S:1, Buia - Olympia Fer-Style S:0, Prata ni igrala Buia 6 5 1 1B:S 1Z PAV Natisonia 6 6 0 1B:4 1Z Il Pozzo Z 6 1 19:9 1Z Prata 6 5 1 1Z:5 16 Soča ZBDS 6 4 2 13:9 12 Basiliano 6 S 4 14:12 11 Val Imsa 7 3 4 13:13 10 Fincantieri 6 S S 11:9 9 Ferro Alluminio 6 S S 11:12 B Sloga 7 1 6 5:18 3 CUS TS 6 1 5 4:16 S Olympia Fer-Style 7 1 6 4:19 3 Porcia Z 0 Z 4:21 0 PRIHODNJI KROG: Prata - CUS Trieste, Natisonia - Soča ZBDS (5.12. ob 20.00), FerroAlluminio - Basiliano, Fincantieri - Buia, Val Imsa - Porcia (5.12. ob 20.S0), Olympia Fer Style - Sloga (5.12. ob 20.00) MOŠKA D-LIGA IZIDI 7 KROGA Cordenons - Cervig nano S:2, Volley Club - Altura 2:S, Naš prapor - Pippoli 1:S, Vivil - Lignano 0:3, Reana - San Sergio S:0, Travesio - Broker 3:0. Lignano Z6 1 19:5 1B Vivil 65 1 15:5 14 Pippoli UD 54 1 1S:Z 12 Volley Club 6S S 15:12 11 Altura 54 1 1S:Z 10 Travesio 6S S 11:11 10 Reana ZS 4 1S:14 9 Cordenons 6S S 11:14 Z Naš prapor 72 5 9:17 6 San Sergio 62 4 B:16 5 Broket TS 61 5 5:15 S Cervignano 50 5 Z:15 S PRIHODNJI KROG Cervignano - Volley club, Altura - Naš prapor (6.12. ob 11.00), Pippoli - Travesio, San Sergio - Lignano, Bropker - Vivil, Cordenons in Reana bosta prosta MATEJA ZAVADLAV Selitve v Chions se ne kesa Pri Chionsu, s katerim se je v nedeljo pomerila Sloga List, igra tudi naša najbolj perspektivna goriška igralka Mateja Zavadlav. Šestnajstletna odboj-karica, ki je odbojkarsko zrasla pri Govolleyu, je s Chionsom že lani nastopala v kategoriji U16, po napredovanju z goriško ekipo v D-li-go, pa se je poleti odločila, da se preseli v Pordenon in se tam preizkusi v najvišji deželni ligi. «Svoje odločitve se ne kesam in sem zelo zadovoljna. V novo okolje sem se hitro vključila, tudi novi sošolci na znanstveno-tehnološkem liceju so me dobro sprejeli. Nekaj težav sem sicer na začetku imela, ker nisem bila navajena na italijanski učni jezik, a sem se nanj kmalu pri-vadila.» Mateja, ki zdaj živi pri neki družini v Fontanafreddi, se dobro razume tudi s soigralkami. Večino je sicer že poznala, saj je z njimi igrala v deželni reprezentanci in mladinskem prvenstvu. S Chionsom bo letos nastopala tudi v prvenstvu U18, ki se bo začelo prav v teh dneh, v obeh ligah pa igra na centru, medtem ko je lani v Gorici igrala na krilu. «Mislim, da je prav, da se navadim igrati več vlog.» Pri Chionsu trenira Mateja praktično vsak dan, saj je prosta le ob četrtkih, če igrajo v nedeljo, pa trenirajo tudi v soboto. V C-ligi želijo doseči čim boljšo uvrstitev, ne razmišljajo pa o uvrstitvi v končnico, čeprav bi jih zelo razveselila. Slovenski odbojkarici se C-liga ne zdi pretirano zahtevna, čeprav je razlika med 1. divizijo in tem prvenstvom precejšnja, v primerjavi z D-ligo pa je tu več izkušenih igralk. Kar zadeva slogašice je Mateja prepričana, da bi lahko boljše izkoristile svojo povprečno višino. Novi center Chionsa seveda spremlja tudi svojo bivšo ekipo. Enkrat si je tekmo Govolleya tudi ogledala, sicer pa bere članke o njegovih nastopih in upa, da ne bo več imel smole s poškodbami in da si bo zagotovil obstanek. (T.G.) Zenska C-liga IZIDI 7. KROGA Blu Volley - Sangiorgina 3:1, Chions - Sloga List 3:0, Bor Breg Kmečka banka -Royalkennedy 3:0, Martignacco - Volleybas 3:1, Talmassons -Pordenone 3:0, System Volley -S.Andrea 3:0, Tarcento - Millenium 1:3 Millenium 7 6 Martignacco 7 6 Talmassons 7 5 Sangiorgina 7 5 Chions 7 5 Pordenone 7 4 S.Andrea 7 4 Tarcento 7 3 Sloga List 7 3 System Volley 7 2 RoyalKennedy 7 2 Blue PN 7 2 Volleybas 7 1 Bor Breg KB 7 1 1 1B:6 1 19:9 2 1B:6 2 1B:Z 2 14:Z S 14:12 12 S 14:14 10 4 12:1 Z 4 11:17 9:16 5 10:1B 5 Z:1Z 6 B:1B 6 7:18 5 1B 1Z 16 16 15 PRIHODNJI KROG Blu Volley - Chions, Sloga List - Bor Breg Kmečka banka (5.12. ob 20.30), Rojalkennedy - Martignacco, Volleybas -Tarcento, S.Andrea - Pordenone, Millenium -Talmassons, Sangiorgina - System Volley V ŽENSKA D-LIGA izidi 7. KROGA Cordenons - Volley Carnia S:0, Govolley - Kmečka banka - Vivil 0:S, Altura - Il Pozzo S:2 Volley Gemona Buia 0:S, Trivignano - Rizzi S:1, Azzano - Kontovel 1:S, Fincantieri - Mossa 0:S Vivil Z Z 0 21:1 21 Trivignano Z 6 1 20:6 1B Rizzi Z 5 2 16:Z 15 Cordenons Z 5 2 1Z:10 15 Volley Carnia Z 5 2 16:10 1S Kontovel 7 5 2 16:12 13 Buia Z 4 S 12:12 10 Volley Gemona Z S 4 12:1S 10 Pradamano Z 2 5 11:16 B Mossa Z 2 5 9:15 Z Altura Z 2 5 10:1B Z Azzano Z 2 5 B:1Z 5 Govolley KB 7 2 5 7:17 5 Fincantieri Z 0 Z 0:21 0 PRIHODNJI KROG: Cordenons - Govolley Kmečka banka (5.12. ob 20.45), Vivil -Altura, Pradamano - Volley Gemona, Buia - Fincantieri, Kontovel - Rizz (5.12 ob 20.15), Mossa - Trivignano, Vollez Carnia - Azzano / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 19 POKRAJINSKA PRVENSTVA - Med moškimi začetek dveh novih prvenstev Tudi 1. divizija in mladinci Članski derbi z Olympio osvojila Soča - Mladinci Olympie uspešni proti Buii - Bor Kinemax še v igri za zgornji del - Kontovelkam derbi štirinajstletnic s Sokolom Prata 3:0 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča Lokanda Devetak - Olympia 3:1 (25:13, 21:25, 25:17, 25:14) SOČA LOKANDA DEVETAK: Butkovič, A., G. in M. Černic, Cotič, I. in T. Devetak, Fiorelli, Juren, Lev-pušček, Ulian. Trener: Jelavič. OLYMPIA: Mucci 3, Terpin 3, D. Dorni 4, Blasig 10, R. Dorni 0, Hle-de 4, Frandoli (L), Culot 3, Gatta 6. Trener: Andrej Terpin. Derbi v prvi diviziji je osvojila Soča, ki je bila boljša v vseh elementih. Olympia je sicer zaigrala v okr-nejni postavi: močnejši odpor je nudila samo v drugem nizu, ki ga je tudi osvojila. V zadnjih dveh nizih je Soča prevzela ponovno začetni ritem in brez težav osvojila 25. točko in tudi končno zmago. Pri Soči je svoj krstni nastop opravil Levpušček iz Kanala: igral je na centru in bil na mreži neustavljiv, dobro pa je igral tudi v obrambi. Ostali izid: Turriaco - Fincan-tieri 3:0, Mossa ni igrala. Vrstni red: Turriaco in Soča Lokanda Devetak 3, Mossa, Olympia in Fincantieri 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel/Sokol - Roiano Gretta Barcola 3:1 KONTOVEL/SOKOL: Zavad-lav, Ravbar, Cibic, Gregori, Briščik J. in M., Škerlavaj, Ferluga, Klobas, Paoli, Turco (L).Trener: Veronika Zuzič Združena ekipa Kontovela in Sokola je zasluženo premagala Roia-no Gretta Barcola in se povzpela na začasno tretje mesto. Nasprotnice so skromna ekipa, domačinke pa se niso prilagodile njihovi igri in so razen v drugem setu igrale zelo zbrano in stalno diktirale tempo igre. Pohvalo zaslužita Tadeja Zavadlav, ki je bila na mreži praktično neustavljiva, in Ni-ka Škerlavaj, ki je zelo dobro blokirala. Ostali izidi: Triestina Volley -Hammer 0:3, Poggi 2000 - Poggi Oma 1:3, Virtus - Prevenire 3:0, Co-selli - Bor Zadružna kraška banka bo v četrtek. Vrstni red: Hammer in Virtus 9, Kontovel/Sokol 6, Bor Zadružna kraška banka, Poggi 2000, Trie-stina Volley, Roiano Gretta Barcola in Poggi Oma 3, Prevenire in Coselli 0 (Prevenire in Coselli z eno, Bor ZKB z dvema tekmama manj). UNDER 18 ŽENSKE Tržaško-goriško prvenstvo Skupina B Pieris/Vivil - Sloga Dvigala Barich 3:1 (25:6, 25:18, 17:25, 25:10) SLOGA DVIGALA BARICH: Cabrelli, Lorenzi, N. in T. Malalan, Pertot, Spangaro, Stancich, Valič, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Med tednom so Slogine mladinke gostovale na Goriškem, s svojim nastopom pa tokrat niso zadovoljile. Popolnoma so odpovedale v prvem setu, v katerem so zbrale le šest točk, v drugem in tretjem pa so zaigrale nekoliko bolje, čeprav še vedno ne tako, kot znajo. Tretji niz so tudi zasluženo osvojile, v četrtem pa spet nerazumljivo popustile in s tem same olajšale borbenim domačinkam pot do zmage. (Inka) S. Andrea - Bor Kinemax 1:3 (18:25, 26:24, 18:25, 17:25) BOR KINEMAX: Cella, Kneipp, Miloševic, Pučnik, Viviani, Visintini, Zonch, Žerjal, Rabak. Trener: Betty Nacinovi Po dveh zaporednih porazih so naše igralke končno spet zmagale in s tem naredile lep korak naprej na poti do uvrstitve med najboljših šest ekip v Trstu. Borovke so srečanje zelo dobro začele in prepričljivo zmagale uvodni niz, v drugem pa so popustile in naredile precej naivnih napak. Izgubljale so že 24:20, zaostanek nadoknadile, nato pa zmago prepustile domačinkam. V tretjem in četrtem setu pa so spet zaigrale, kot znajo, in povsem zasluženo os- vojile vse tri točke, čeprav so jim borbene domačinke po zaslugi odlične obrambe do konca grenile pot do zmage. Vrstni red: Virtus in Altura 9, Pieris/Vivil in Bor Kinemax 6, Sloga Dvigala Barich 2, S. Andrea 1 (Altura A in Virtus s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Cordenons - Sloga Tabor 3:1 (26:24, 25:20, 22:25, 25:16) SLOGA TABOR: Calzi 1, Devetak 2, Dussich 20, Ilic 27, Škerlavaj 1, Žerjal 3. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo se je začelo tudi moško prvenstvo Under 18, v katerem nastopa letos 9 ekip (ena več kot lani), med temi dve slovenski: goriška Olympia in Sloga Tabor, to je združena ekipa Soče in Sloge. V svojem prvem nastopu naši igralci niso imeli sreče: bolezen in šolske obveznosti so zredčile njihove vrste, tako da je imel trener Peterlin na razpolago le šest odbojkarjev. Ti pa so se res izkazali, tudi če so morali nekateri igrati v neobičajnih vlogah. Tekma je bila zelo izenačena in je trajala skoraj dve uri. Kot je razvidno iz delnih izidov, so bili prvi trije seti izredno izenačeni: Sloga Tabor je večino točk osvajala z napadi s krila, kjer sta se razigrala Ivo Ilic in Daniel Dus-sich, ki jima nasprotnikova obramba ni bila skoraj nikoli kos. V četr- Olympia Hlede A.I. (25:17, 25:23, 25:18) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo 8, Vogrič 11, Persolja 12, Brusa 5, Škerk 3, Vizin 5, Hlede 4, Blanzan 0, Montrone 0. Trener: Andrej Berdon Olympia je tokrat zaigrala zelo dobro in tako zasluženo premagala vrstnike iz Prate, ki so imeli pred tekmo tri točke več. Domačini so bili v vseh setih stalno v vodstvu, popustili pa so le proti koncu drugega, v katerim so se jim gostje že nevarno približali, več pa niso zmogli. Za prikazan nastop zasluži pohvalo celotna ekipa. Ostali izidi: Cervignano -Torriana 3:0, Triestina Volley -Fincantieri 3:2, Aurora Volley -Cordenons 3:1, Win Volley - Il Poz-zo/Remanzacco 0:3. Vrstni red: Gemona 15, Triestina Volley 14, Cer-vignano in Il Pozzo/Remanzacco 12, Fincantieri 9, Prata, Olympia Hlede A. I. in Cordenons 6, Torriana in Aurora Volley 3, Sloga Tabor 1, Win Volley 0 (Torriana in Sloga Tabor s tekmo manj). UNDER 14 MOŠKI Deželni pokal V nedeljo je bil v Trstu na sporedu drugi krog Deželnega pokala Under 14, na katerem so tokrat nastopili Sloga, domači Centro Coselli in Virtus, Olympia pa je bila v tem krogu prosta. Izidi: Coselli - Virtus 2:0, Coselli - Sloga 2:0 (25:12, 25:5), Virtus - Sloga 1:2 (23:25, 25:23, 13:15). Vrstni red po drugem kolu: Olympia, Coselli (oba z dvema tekmama manj) in Sloga 6, Virtus 0. SLOGA: Babuder 3 (0 v prvi tekmi, 3 v drugi), De Luisa 5 (0+5), Krečič 18 (5 + 13), Leo 4 (3 + 1), R. Mazzoleni 7 (0+7), Samsa 2 (0+2), Strain 1 (0+1). Trener: Ivan Peter-lin (Inka) UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Fincantieri - Soča 1:3 (16:25, 13:25, 25:18, 18:25) SOČA: Abrami 0, Berlot 3, Brisco 0, Celikovič 0, Černic 8, Cotič 16, F. Malič 4, M. Malič 4, Mermolja 0, Peressini 5, Selini 0. Trener: Cotič. Sočanke so prišle do nove zmage. V prvih dveh nizih so brez večjih težav osvojile 25. točko. Varovanke trenerja Cotiča so bile tehnično dorasle visokim nasprotnicam in igrale precizno predvsem v sprejemu. V tretjem nizu pa so gostije zaigrale preveč sproščeno, zaradi manjše slabosti pa je iz igrišča stopila Cotiče-va, ključna igralka, ki je bila s 16 točkami najprodornejša. To je vplivalo na neugodni izid. V zadnjem nizu pa je Cotičeva ponovno zaigrala, na parketu pa so se preizkusile tudi ostale soigralke. Zmaga v tem nizu ni bila nikoli vprašljiva. pa. Plave so samo v določenih pozicijah uspešno kljubovale domačinkam, dobro pa so igrale v obrambi in bloku. Nekajkrat so tudi nadoknadile zelo visok zaostanek, zmage lanskega prvaka v kategoriji U13 pa niso mogle ogroziti. Kontovel - Sokol 3:0 (25:12, 25:12, 25:10) KONTOVEL: Ban, Poiani, D. in N. Vatovac, Viezzolli, Guidoni, starc, Raubar, Cassanelli, Sossi, Roma. Trenerki: Cerne in Verša. SOKOL:Moro, M. in A. Pertot, Kojanec, Rauber, Abrami, Simeoni, Tomasini, Milič, Ferfoglia, H. in L. Zi-darič. Trener: Zavadlal. Slovenski derbi se je zaključil z zmago Kontovelk, ki so se odlikovale predvsem z močnimi in prodornimi servisi. Sokolovke pa so največ težav imele prav v sprejemu, kar jim je onemogočalo gradnjo igre. V prvem nizu je Kontovel zaigral solidno v vseh elementih in brez težav osvojil 25. točko. V uvodu drugega niza je nadaljeval z enakim ritomom do polovice niza, nato pa je Sokol strnil vrste in nadoknadil, a ne dovolj, da bi ogrozil zmago kontovelk. V tretjem nizu je Kontovel spet prevladal, Sokol pa je zaigral nekoliko boljše v napadu. Trenerka Sokola s predstavo svojih varovank ni bila zadovoljna: »Igrali smo boječe. Igral- Bor under 14 tem nizu so našim igralcem enostavno pošle moči in domačinom niso več zmogli nuditi takega odpora kot dotlej. (Inka) Olympia Terpin - Buia 3:0 (25:18, 25:17, 25:19) OLYMPIA TERPIN: Capparelli 16, Caprara 10, Pavlovič 5, Brotto 12, Gomiscech 3, Culot 5, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Goričani so kljub odsotnosti Matije Komjanca uspešno debitirali v prvenstvu mladincev in gladko premagali nasprotnike iz Buie. Olympia je zelo dobro servirala in sprejemala, tako da so se lahko razigrali vsi napadalci, centra pa sta se izkazala tudi v bloku, s katerim sta dosegla kar deset točk. Ostala izida: Pallavolo Trieste -Volleybas 3:0, Fincantieri - San Vito 3:0, Aurora Volley ni igrala. Vrstni red: Pallavolo Trieste, Olympia Ter-pin, Fincantieri in Cordenons 3, Sloga Tabor, San Vito, Sloga Tabor, Volleybas in Aurora Volley 0. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Gemona 0:3 (13:25, 14:25, 13:25) SLOGA TABOR: Antoni, Cet-tolo, Fiorelli, Krečič, Milkovič, Tau-čer, Trento. Trener: Ambrož Peterlin Proti ekipi, ki velja za prvo silo prvenstva, ne bi mogla naša združena ekipa doseči uspeha niti v popolni postavi, tokrat pa so naši odboj-karji nastopili krepko okrnjeni, saj jim je gripa dobesedno zdesetkala vrste. Po svojih močeh so se sicer boljšim nasprotnikom upirali, vendar je bila razlika tako s tehničnega kot tudi fizičnega vidika prevelika, da bi lahko upali na kaj več. (Inka) KROMA Kontovel under 16 Soča under 16 ženske Coselli je brez težav premagal oba nasprotnika in je torej že po dveh kolih jasno, da se bosta v naslednji krog prebila prav on in Olympia, ki sta doslej dokazala, da razpolagata z boljšima, predvsem pa bolj kompletnima ekipama. Coselli sestavljajo visoki igralci, vsi so na zgornji starostni meji za to kategorijo, kar se seveda krepko pozna. V prvem setu so se jim slogaši na začetku kar solidno upirali, ko pa so nasprotniki pospešili tempo, je prišla na dan njihova fizična premoč, naši igralci so se dobesedno ustrašili in jim v drugem se-tu niso nudili več nobenega odpora. Bolje so se slogaši odrezali proti Vir-tusu, čeprav so nasprotnikom tokrat prepustili en set. Takoj pa moramo poudariti, da je naša ekipa nastopila v še mlajši zasedbi kot pred tednom dni, kar se je poznalo predvsem pri organizaciji igre. Svoj krstni odbojkarski nastop sploh je tokrat opravil Giulio Leo. KROMA Vrstni red: Capriva 9, Delfino blu in Soča 6, Ronchi, Cormons in Grado 3, Olympia Bandelli Rože Fiori, Moraro/Mariano, Fincantie-ri, Staranzano, Millenium 0 (Cor-mons, Grado, Ronchi, Staranzano, Moraro/Mariano s tekmo manj, Soča z eno, Capriva z dvema tekmama več). Na Tržaškem Skupina C Coselli Blu - Bor 3:0 (25:13, 25:14, 25:10) BOR: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Ghersi, Giannotti, Olivo, Furioso, Pučnik, Quaia. Trener: Mitja Gombač Borove odbojkarice so se tokrat pomerile z ekipo, ki je bila zanje premočna. Coselli Blu je v vseh elementih boljši od naše ekipe, nekatere njegove igralke pa nastopajo celo v 1. diviziji, poleg tega pa je tudi veliko bolj homogena eki- KROMA ke znajo igrati tudi boljšo odbojko.« V taboru Kontovelk pa so se zmage veselili; je po enomesečni odsotnosti zaradi poškodbe ponovno zaigrala Poiani. Vrstni red: Coselli Blu 9, Kon-tovel 5, Bor 4, Sokol 0. Skupina D Oma - Sloga Dvigala Barich 1:3 (26:24, 16:25, 23:25, 22:25) SLOGA DVIGALA BARICH: de Walderstein, Gornik, Grgič, Ilic, Košuta, Petaros, Racman. Trener: Franko Drasič V svoji drugi tekmi je Sloga Dvigala Barich nastopila precej okrnjena in s še mlajšo postavo, kot jo ima sicer: kar pet igralk je bilo namreč mlajših, vendar se na igrišču to ni poznalo. Slogašice so se tokrat res dobro odrezale, bile zelo požrtvovalne v polju, dobro so zgradile celo serijo akcij. Prvi set se jim je izmuznil za las, v preostalih treh pa se niso več pustile presenetiti: drugega so osvojile brez težav, preostala dva sta bila bolj izenačena, vendar sta na koncu prevladali srčnost slogašic in njihova velika želja po zmagi. (Inka) Ostali izid: Svevo Olympia -Azzurra 0:3. Vrstni red: Azzurra 9, Oma in Sloga 3, Svevo Olympia 0 (Sloga in Svevo Olympia s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Vrstni red: Staranzano 4, Soča Hrast, Fincantieri, Cormons, Mossa in Grado 3, Torriana 2, Monfalcone in Millenium 0 (Grado s tekmo več, Fincantieri, Cormons in Mossa s tekmo manj). 20 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / ELITNA LIGA - Kras je moral priznati premoč Monfalconeja Tretji poraz v zadnjih petih krogih Musolinovi varovanci še na 2. mestu za ravno tako premagano Torviscoso KOMENTAR Juventina bi želela omejiti tržaški monopol Pred dvema tednoma je bil v promocijski ligi na sporedu goriški derbi med Sovodnjami in Ju-ventino. Kljub prednosti domačega igrišča so Sovodenjci morali prepustiti zmago objektivno boljšim Štandrežcem. Posledice tistega derbija ekipi še sedaj občutita. To velja zlasti za Sovodnje, ki se ni več pobralo po hudem domačem spodrsljaju. Ne vemo, če bo nedeljski poraz proti pepelki prvenstva Pozzuolu usoden, saj je prvenstvo še dolgo, a domači spodrsljaj proti ekipi, ki v prejšnjih desetih nastopih ni nikoli zmagala, ki je dosegla le tri zadetke in jih prejela osemnajst, gotovo ni dobro izhodišče za nadaljevanje sezone. V Sovodnjah so se po lanskem napredovanju iz 1. amaterske lige odločili, da zaupajo igralcem, ki so si to napredovanje priborili. Po eni strani je izbira razumljiva, morda pa je promocijska liga zahtevala kako okrepitev več, ki bi lahko omogočila Sovo-denjcem nekoliko mirnejšo plovbo po razburkanih voddah druge deželne lige. Juventina je po drugi strani ubrala pravi tempo in zdaj je le točko oddaljena od vodilnega Buttria. Proti Centro Sedii so varovanci trenerja Tomizze imeli pristop, ki je tipičen za ekipe, ki ciljajo na odmevnejši rezultat. Nasprotnika, ki zdaj deli zadnje mesto na lestvici s Pozzuolom, niso podcenjevali. Takoj so prevzeli pobudo in izkoristili boljšo tehniko, a tudi boljšo skupinsko igro. Po niti uri tekme je bila zmaga že na gotovem in zdaj štandreškemu moštvu ne gre postavljati več pregrad. Pred tremi krogi se je po zaslugi Krasa in Vesne nogometna tehtnica občutno usmerjala na tržaško, zdaj pa poskuša Juventi-na ta monopol na nek način omejiti. Maja meseca bomo vedeli, če ji bo načrt uspel ali ne. Morda ni še umestno govoriti o krizi, saj je Kras po tretjem porazu v zadnjih petih krogih še vedno na drugem mestu na lestvici in z le eno točko zaostanka od vodilne Torviscose (slednja je v nedeljo prav tako izgubila), nekaj pa se je vsekakor zataknilo v repenskih vrstah. Varovanci trenerja Musolina so morali v nedeljo priznati premoč Monfalconeja, ki je bil eden izmed favoritov za napredovanje v pred-prvenstvenih napovedih, a je sezono začel zelo neprepričljivo in šele v zadnjih krogih tržiško moštvo kaže znake prebujanja. Kot se žal redno dogaja v zadnjih krogih - v zadnjih šestih nastopih je Kras zbral le sedem točk - so Kneževič in soigralci nasprotniku prepustil prvi del tekme, kar mora biti nedvomno razlog za razmislek za trenerja Musolina in vodstvo re-penskega moštva. Prepustiti polovico tekme nasprotnikom je postala ustaljena praksa, ki je Kras stala res veliko točk. Monfalcone je začel prepričljivo in po napaki domače obrambe v 24. minuti pove-del z Bardinijem. Po novih desetih minutah je moral Bossi znova kloniti, a dvojno Krasov nogometaš Marco Bertocchi je v Repnu zmanjšal zaostanek na 3:2 KROMA vodstvo gostov je trajalo le pet minut, saj je v 39. minuti branilec Monfalconeja zrušil Centazza in Kneževič je hladnokrvno izvedel najstrožjo kazen. Kras je drugi polčas bolje pričel, a Monfalcone je zdržal naporom domačih nogometašev in v protinapadu zadel z najboljšim igralcem tekme Lardierije. Kmalu zatem je sicer Bertocchi znova znižal zaostanek, nato je Vigliani imel celo pri- ložnost, da bi Krasu podaril točko, a s kratke razdalje žoge mu ni uspelo preusmeriti v gol. V Krasovem taboru si po porazu celijo rane. Slaba forma nekaterih mož, pretirana uporaba dolgih podaj in obratno skromna uporaba pasov so razlogi za zadnje spodrsljaje. Najbrž tudi nasprotniki so odkrili »skrivnosti« Krasove igre, tako da je naloga trenerja Musolina dobiti nove načine, kako do gola. 1. AMATERSKA LIGA - Gladka zmaga proti Azzurri Razigrani Primorec Goli takoj na začetku in proti koncu tekme - Trevisan ubranil enajstmetrovko koliko bolj obrambno, a zelo uravnovešeno taktiko. Odpirala se je možnost protinapadov, ker so bili gostje prisiljeni napadati v iskanju izenačujočega zadetka. Gostje so že po 14 minutah zamudili izredno priložnost, ko je Bečirevic izvedel najstrožjo kazen, a Trevisan je lepo posegel in z nogo žogo dvignil nad prečko. Po drugi strani pa so domači igralci dvakrat zaman zahtevali 11-metrovko zaradi spornih obrambnih posegov nad napadalci Primorca. Novo priložnost je Az-zurra ustvarila proti koncu polčasa, ko se je strel Bernardisa odbil od vratnice. V drugem polčasu do pričakovanega navala Azzurre ni prišlo. Primorec ni imel nobenih težav braniti gol prednosti, proti koncu srečanja pa so se lahko izkašljali še ostali napadalci domače ekipe: najprej je bil uspešen Lanza, nato še Micor. Trener Sciarrone je bil po tekmi radosten: »Igrali smo zelo dobro, končno pa imam na razpolago vse igralce. Ta ekipa mora nujno gledati proti vrhu razpredelnice. Jaz med drugim boleham za vrtoglavico, tako da nerad gledam navzdol...« Primorec je proti Azzurri dosegel gladko in pomembno zmago. Proti ekipi, ki je bila na lestvici bolje postavljena od Sciarronejevih varovancev, je Primorec povsem prepričal, tudi zato, ker se je Massimiliano Micor na arhivskem posnetku KROMA tekma za domačo ekipo začela na najboljši možen način. V drugi minuti tekme je Moscolin namreč z glavo preusmeril v gol podajo Udine. Prednost je motivirala domače igralce, ki so tekmo nadaljevali z ne- 2. AMATERSKA LIGA - Polovični izkupiček Petagna (Breg): Sodniki so nepripravljeni! V Bazovici je Zarja Gaja nepremagljiva Po nedeljski zmagi je Zarja Gaja znova prehitela Breg in Primorje. Vse tri ekipe so na sredini lestvice in se jim (še) ne uspe priključiti vodilnim. »Proti povprečnemu tržaškemu nasprotniku nismo imeli večjih težav in smo na koncu zasluženo zmagali. Škoda, da nam ni uspelo doseči še vsaj en zadetek,« je dejal predsednik Zarje Gaje Robert Kalc. »Nismo igrali najboljše, čeprav so bile tokrat pomembne le tri točke. Pozitivno je, da je z nami znova igral Ivo Križmančič, ki je pokazal že, da je v dobri formi. Zdaj čakamo še, da bodo okrevali še drugi poškodovani igralci, tako da bo imel trener znova na razpolago več menjav.« Zarja Gaja bo v soboto na Opčinah igrala brez diskvalifi-ciranih Gorana Križmančiča in Asseltija. S pomembno točko se je iz Krmina vrnilo Primorje. »Končni neodločen izid je bil povsem pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni. Škoda le, da je sodnik na samem začetku tekme spregledal enajstmetrovko v našo korist,« se je pritožil predsednik Roberto Zuppin. Krminsko igrišče je bilo tokrat v zelo slabem stanju in se je z veliko težavo dalo igrati nogomet. »Cormonese je povedlo in mi smo izenačili šele iz strela iz enajstih metrov. Imeli smo še nekaj dobrih priložnosti. Nekaj nevarnih strelov pa je odločilno ubranil naš vratar Manuel Zuppin,« je še dodal predsednik proseškega kluba. Pri Bregu pa so besni nad sodnikom. »Večkrat se to dogaja in tokrat je šla kaplja čez rob. Sodnik je tudi v nedeljo spregledal dve enajstmetrovki. V drugem primeru bi bil moral sodnik celo izključiti domačega vratarja. To so povedali tudi predstavniki domačega društva,« je dejal trener Brega Euro Petagna in dodal: »Sodniki so nepripravljeni in s takimi dejanji pogojujejo rezultate.« Breg je igral dobro in po mnenju trenerja Petagne si ni zaslužil poraza. Vsi v soboto in nato v torek V soboto, 5. decembra, bodo stopile na igrišče vse ekipe naših društev. Na sporedu bo namreč redni 12. krog od elitne do 3. AL. 13. krog v vseh deželnih prvenstvih pa bo na sporedu že v torek, na praznični 8. december. Postave in izidi Kras - Monfalcone 2:3 (1:2) STRELCA ZA KRAS: v 38. Kneževič (11m), v 33.dp Bertocchi. KRAS: Bossi, Paravan, Tomizza, Giacomi, Sessi (Cipracca), Bagon, Batti (Mosca), Centazzo, Kneževič, Bernabei (Bertocchi), Vigliani. Trener: Musolino. Vesna - Gemonese 1:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: v 4. Degrassi. VESNA: Dovier, Bertocchi, Bibalo (Carli), Gulič, Degrassi, Leghissa, Grgič, Debernardi (Monte), Vaccaro, Donda, Stradi. Trener: Veneziano. Centro Sedia - Juventina 0:3 (0:1) STRELCA ZA JUVENTINO: v 40. Kovic, v 6.dp in 11.dp Furlan. JUVENTINA: Furios, Trevisan (Marchioro), lansig, Gerometta (Cadez), Morsut, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Kovič (Pittia), Giannotta. Trener: Tomizza. Sovodnje - Pozzuolo 0:1 (0:0) SOVODNJE: Burino, Tomšič, Pacor, Colapinto, E. Kogoj, Simone, Trampus, Bernardis, Miličevič, Reščič, Stergulz. Trener: Sari. Primorec - Azzurra 3:0 (1:0) STRELCI ZA PRIMOREC: v 2. Moscolin, v 40.dp Lanza, v 49.dp Micor. PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa, Di Gregorio, Udina, Moscolin (Micor), Sau (Bertoli), Lanza (Boccuccia). Trener: Sciarrone. Cormonese - Primorje 1:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 25.dp Pipan (Ilm). PRIMORJE: Zuppin, Mihic (Ravalico), Zidarich, Sardoč, Merlak, Tomasi, Colasuonno (Pavletič), Mescia, Puzzer, Pipan, Siccardi. Trener: Gulič. Zarja Gaja - Sant'Andrea 1:0 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 12. G. Križmančič. ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Bronzato (I.Križmančič), Mihelčič, G. Križmančič, V. Križmančič, Assselti, Kariš, Bernobi, Bečaj, Milič (Zocco). Trener: Di Summa. Piedimonte - Breg 1:0 (0:0) BREG: Barbato, Farra, Sovic, Laurica, Gargiuolo (D.Degrassi), L.Degrassi, Laghezza (Esposito), Bussi, Krevatin, Coppola, Pernorio (Matelich). Trener: Petagna. Mladost - Mossa 2:2 (2:1) STRELEC ZA MLADOST: v 5. in 40. Rok. MLADOST: Custrin, Vitturelli, Zorzin, Bensa, Bressan (Batistič), Vizintin, Radetič, Rok (Kobal), Ferletič (Gobbo), Ferlez, Gagliano (Bogar). Trener: Kravos. Elitna liga izidi 11. kroga Fincantieri - Azzanese 0:1, Fontanafredda - Torviscosa 2:1, Kras - Monfalcone 2:3, Pro Cervignano - Virtus Corno 0:0, Pro Fagagna - Sarone 0:0, San Luigi - Rivignano 4:3, Sevegliano - Muggia 2:2, Tolmezzo 2:0. - Tricesimo Torviscosa 11 l2 2 12:5 23 Kras Koimpex 11 71 3 18:11 22 San Luigi 11 e3 2 18:12 21 Fontanafredda 11 53 3 1e:10 18 Pro Cervignano 11 53 3 10:e 18 Virtus Corno 11 45 2 14:12 1l Azzanese 11 44 3 15:14 1e Tricesimo 11 44 3 8:10 1e Monfalcone 11 43 4 14:11 15 Pro Fagagna 11 3e 2 10:9 15 Fincantieri 11 43 4 14:13 15 Muggia 11 2e 3 12:13 12 Tolmezzo 11 31 l 10:12 10 Rivignano 11 22 l 10:1l 8 Sevegliano 11 14 e 9:1l l Sarone 11 04 l e:24 4 PRIHODNJI KROG Muggia - Kras Promocijska LIGA IZIDI 11. KROGA Centro Sedia - Juventina 0:3, Lumignacco - Trieste Calcio 2:1, Ponziana - Martignacco 1:0, Pro Gorizia - Buttrio 0:1, Sovodnje - Pozzuolo 0:1 Staranzano - San Daniele 2:2, Vesna - Gemonese 1:1, Villesse - Union 0:1. Buttrio 111 e 4 1 14:e 22 Juventina 11 e 3 2 1S:9 21 San Daniele 11 5 5 1 15:10 20 Vesna 11 S 4 2 14:10 19 Martignacco 11 5 4 2 13:11 19 Trieste Calcio 11 5 3 3 20:13 18 Union 11 5 3 3 11:11 18 Ponziana 11 4 4 3 11:10 1e Lumignacco 11 4 4 3 10:12 1e Gemonese 11 4 2 5 18:1e 14 Pro Gorizia 11 3 2 e 15:15 11 Staranzano 11 1 8 2 8:9 11 Villesse 11 2 4 5 e:11 10 Sovodnje 11 1 4 e 11:17 7 Centro Sedia 11 1 3 l 4:1l e Pozzuolo 11 1 3 l 4:18 e PRIHODNJI KROG Martignacco - Sovodnje, Union - Juventina, Trieste Calcio - Vesna 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 11. KROGA Costalunga Zaule 1:1, Domio - Fogliano 2:1 , Isonzo - Gradese 1:1, Mariano - Pro Romans 0:3, Medea Ronchi 2:2, Primorec - Azzurra 3 :0, San Lorenzo - San Giovanni 0:1, Turriaco - Capriva 1: 0. Pro Romans 11 e 3 2 19:9 21 Domio 11 e 2 3 20:14 20 Zaule 11 5 5 1 1e:13 20 Fogliano 11 5 3 3 20:.13 18 San Giovanni 11 5 3 3 13:9 18 Turriaco 11 5 3 3 13:13 18 San Lorenzo 11 4 5 2 20:15 1l Ronchi 11 4 5 2 14:15 1l Azzurra 11 4 4 3 13:14 1e Primorec 11 4 2 S 18:17 14 Isonzo 1 1 2 5 4 11:13 11 Capriva 11 3 2 e l:15 11 Costalunga 11 2 3 e l:13 9 Medea 11 0 8 3 10:14 8 Gradese 11 2 2 l 12:18 8 Mariano 11 1 5 5 8:1 e 8 PRIHODNJI KROG Domio - Primorec 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 11. KROGA Begliano - Fiumicello 3:1, Cormonese - Primorje 1:1, Esperia Opicina 1:1, Muglia - Chiarbola 3:0, Piedimonte - Breg 1:0, Pieris - San Canzian 3:1, Romana - Sistiana 2:1, Zarja Gaja - Sant'Andrea 1:0. Muglia 11 9 0 2 18:5 2l Pieris 11 e 3 2 21:9 21 Esperia 11 5 5 1 18:10 20 Sistiana 11 5 4 2 14:10 19 Begliano 11 5 3 3 15:18 18 Piedimonte 11 4 5 2 12:9 1l Zarja Gaja 11 S 1 S 12:18 1e Primorje 11 4 3 4 27:23 1S Breg 11 3 S 3 14:11 14 San Canzian 11 4 2 5 1e:1e 14 Opicina 11 4 2 5 12:11 14 Cormonese 11 3 4 4 1e:19 13 Romana 11 3 2 e 13:1 e 11 Sant'Andrea 11 3 1 l 14:20 10 Fiumicello 11 0 5 e 15:24 5 Chiarbola 11 0 5 e 11:23 5 PRIHODNJI KROG Primorje - Piedimonte, Opicina - Zarja Gaja, Breg - San Canzian 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 11. KROGA Campanelle - Audax 1:1, Lucinico - Montebello 1:3, Mladost - Mossa 2:2, Roianese - Poggio 3:2, Ruda - Aurisina 3:1, Terzo - Villa 2:1, Torre - Sagrado 5:4, Cgs prost. Terzo 11 8 2 1 2l:9 2e Torre 11 e 3 2 20:14 21 CGS 10 e 2 2 22:15 20 Montebello 11 5 4 2 1e:10 19 Ruda 10 5 3 2 1l:12 18 Mossa 10 5 2 3 21:1e 1l Roianese 10 5 2 3 1e:1e 1l Sagrado 10 3 4 3 19:1l 13 Villa 10 3 2 5 13:12 11 Aurisina 11 3 2 e 11:22 11 Poggio 10 2 3 5 12:15 9 Mladost 10 2 3 S 9:19 9 Audax 10 2 2 e 15:2e 8 Lucinico 10 1 4 5 11:1l l Campanelle 10 0 4 e 13:22 4 PRIHODNJI KROG Poggio - Mladost / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 21 NOGOMET - V promocijski ligi Sovodenjci razočarali Juventina v dobri formi Juventina druga na lestvici, Vesna tudi v skupini vodilnih - Slab nastop Sovodenj r? m i Na vrhu promocijske lige je prava gneča. V presledku štirih točk je kar sedem ekip, med katerimi sta tudi štandreška Juventina (celo druga) in kriška Vesna. »Očitno bo letos zanimivo in izenačeno vse do konca prvenstva,« pravi Vesnin športni vodja Paolo Vidoni. Po dveh zaporednih porazih je Vesna v nedeljo odnesla domov točko. »Gemonese je zelo dobra ekipa. Predvsem v napadu so bili zelo čvrsti in so nam povzročali precej preglavic. Vsekakor smo igrali dobro in predvsem na začetku tekme smo zgradili kar nekaj lepih priložnosti za gol. Neodločen izid pa je pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni,« je ocenil Vidoni. Nekoliko bolj zaskrbljeni so v Sovodnjah. Be-lo-modri so proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi izgubili z 1:0 in, kar je bolj zaskrbljujoče, igrali zelo slabo. »Pod vsako kritiko. Igrali smo nezbrano in nedisciplinirano. S takim pristopom ne bomo dosegli obstanka v ligi. Tako sla- Vesnin zvezni igralec Saša Gulič je tudi tokrat igral solidno KROMA bo smo letos že igrali proti San Giovanniju in proti Centro Sedii. Upal sem, da smo se takrat dotaknili dna. Očitno sem se zmotil,« je bil zelo razočaran predsednik Zdravko Kuštrin, ki je še dodal: »V nadaljevanju nas čakajo štiri težke tekme (Martignacco, San Daniele, Gemonese, Trieste Calcio). Fantje so že dokazali, da igrajo bolje proti močnejšim ekipa. Upam, da bo tudi tokrat tako.« Zelo zadovoljni pa so v taboru Juventine. Ekipa štandreškega društva je v gosteh zmagala s 3:0 in je igrala zelo prepričljivo. »Pomembno je bilo, da nismo prejeli zadetka in da nismo nič tvegali v obrambi. Dokazali smo, da smo dobra ekipa, ki se lahko bori za sam vrh lestvice. Prvenstvo je sicer še zelo dolgo in boj bo zelo izenačen,« pravi športni vodja Gino Vinti. »V prvem polčasu smo zasluženo povedli, v drugem delu pa smo se razigrali. Igrali smo res dobro in treba je pohvaliti celotno ekipo.« INTERVJU - Stojan Kravos Zdaj boljše poznam zamejstvo Vodstvu ni obljubil uvrstitve v »play-off« Doberdobska Mladost je proti solidni Mossi iztrgala pomembno točko. »Pomembna je predvsem za moralo,« je poudaril novi trener Stojan Kravos, ki je pred desetimi dnevi zamenjal Fabia Samba. Fantje so torej pokazali določeno reakcijo. Fante moram pohvaliti, ker so igrali s pravim pristopom, borili so se in dokazali, da jim ni vseeno. Prejšnji teden so bili treningi zelo dobro obiskani. Res ne smem nikomur nič očitati. Upam, da bomo nadaljevali po tej poti. Nekateri nogometaši se niso strinjali z zamenjavo trenerja. Niso se strinjali z načinom, kako je vodstvo zamenjalo trenerja. Vsekakor to ni moj zelnik in se mora s tem ukvarjati vodstvo kluba. Jaz moram skrbeti le za napredek v igri in za boljše rezultate. Mislim, da smo se s fanti ujeli in da skupaj lahko dosežemo marsikatero zadoščenje. Klub si je pred začetkom prvenstva postavil kot glavni cilj nastop v končnici prvenstva. Treba je biti realisti in realno nimamo še ekipe, ki bi se lahko uvrstila med prve štiri. Jaz nisem obljubil vodstvu kluba, da pripeljem ekipo v play-off. Najprej je treba postaviti temelje in šele v spomladanskem delu bomo videli pravo Mladost. Treba bo še veliko trenirati. Nekatere igralce sicer že poznate. Poznam vratarja Kuštrina, Batističa in Ferleza še od mladincev. Nato še Dimitrija Ferletiča, ki je igral v Sovodnjah. Slednji se je sicer poškodoval in ga bomo kar nekaj časa pogrešali. Pred nekaj sezonami so vas v Sovodnjah zamenjali že po nekaj krogih. Takrat sem bil nekoliko bolj zagnan in nisem dobro poznal zamejskih problematik. Opazil sem, da je treba tu graditi ekipo predvsem na podlagi klape. Če se fantje dobro ujemajo, potem tudi dobro delajo in napredujejo. (jng) KRIŽ - ŠD Mladina pripravilo srečanje s svojo šampionko Slavljenka Mateja Nagradili rolkarje in smučarje za številne uspehe na mednarodni, državni in deželni ravni - Ljubljana ji je spremenila življenje Športno društvo Mladina iz Križa je v nedeljo v restavraciji Bita priredilo srečanja v čast svoji šampionki Mateji Bo-gatec, ki je letos na svetovnem prvenstvu v skirollu osvojila naslov prvakinje v šprin-tu, ob koncu izjemno uspešne sezone pa je drugič zapored (in tretjič skupno) osvojila tudi prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. V že praznično okrašeni dvorani bivšega Ljudskega doma je na odru - pred velikim napisom na platno »Mladina, ljudje, športniki in prvaki,« kraljeval kristalni globus FIS, že drugi v lasti 27-letne kriške tekmovalke, ki je v svojem društvu z uspehi, marljivostjo in skromnostjo, za zgled številnim mladim tekmovalcem, poleg rolkarjem, tudi smučarjem. Eni in drugi so bili v nedeljo prav tako deležni pozornosti, pohval in priložnostnih nagrad ter so se na odru skupaj predstavili številnim vaščanom in prijateljem društva, ki so v velikem številu napolnili dvorano skupaj z gosti iz sorodnih vaških organizacij in športnih vrhov, med drugimi so bili prisotni tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, predstavnik zveze FIHP Marino Kokorovec in pokrajinskega odbora CONI Davide Attilio. Po govoru predsednika ŠD Mladina Borisa Bogatca, ki je naštel uspehe rolkarjev in smučarjev na mednarodni, državni in deželni ravni (lahko rečemo, da je Bogatčeva le vrh uspešnega klubskega delovanja), se je slavljen-ka Mateja »podvrgla« intervjuju voditelja večera Marija Šušteršiča, ki je med drugim spomnil, da se Mateja uveljavlja med profesionalkami, sama pa je amaterka. Sle- Smučarji in rolkarji ŠD Mladina, spodaj slavljenka Mateja Bogatec KROMA dili pa so posegi gostov in družabnost, ne gre pa spregledati lepega izbora fotografij iz klubskega življenja, ki so se na velikem ekranu vrstile na glasbeni kulisi. Pripravil jih je David Bogatec. Za Matejo se je po zmagoslavni sezoni življenje korenito spremenilo, saj je odšla v Ljubljano na univerzitetni študij fizioterapije. Kljub zahtevnosti študija, kot nam je povedala, še vedno najde čas tudi za športno aktivnost, saj vsak dan teka ali hodi v fitness (»živim blizu fakultete za šport na Kodeljevem«, je povedala). O tem, ali nadaljevati v svetu vrhunskega rol-kanja, še razmišlja, ena od možnosti je tudi ta, da bi se odslej izključno posvetila šprintu, ki je njena paradna disciplina. (ak) MLADINSKE LIGE ■ I v v • Narasčajniki Pomladi zamudili priložnost NARAŠČAJNIKI Pomlad - Cgs 0:0 POMLAD: Vidoni, Cerkvenic (Mattiassich), Verni, Vallon, Zerjal, Rio-sa, Viviani (Daneu), Dalniy (Bonetta), Paoletti, Kuret, Rossone. Trener: Tom-masi. Naraščajniki Pomladi, ki so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so proti tržaškemu CGS igrali le neodločeno. »Res škoda, saj smo se tako še dodatno oddaljili od vrha lestvice. Tokrat smo bili šteti in sem imel na razpolago le tri menjave. V polju je igral tudi pomožni vratar,« je dejal trener Dino Tommasi. Ostali izidi: Domio - Opicina 2:3, Esperia - S. Andrea 6:0, Montebello -San Luigi B 1:6, Ponziana - Trieste Calcio B 3:2, Roianese - Sistiana 0:7. Uradni vrstni red: Ponziana 24, Sistiana 15, Esperia, Pomlad 13, Montebello 12, S. Andrea, Opicina 8, Domio 4, Cgs, Zau-le, Roianese 3. Prihodnji krog: S. Andrea - Pomlad. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Opicina A - Pomlad A 6:0 (0:0, 1:0, 5:0, 3:1 za federacijo) POMLAD A: Paoli, Košuta, Ko-cman, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Vattovaz, Gregori (Kofol), Glavina, Bi-cocchi, Orel. Trenerja: Pahor in Pao-lucci. Pomlad je zaradi gripe znova nastopila z okrnjeno postavo. Pri Pomladi so se tokrat izkazali Paolucci, Košuta, Kocman in Glavina. NA GORIŠKEM Lucinico - Mladost 0:5 (0:1, 0:2, 0:2) STRELCI: Trevisan 3, Juren in Kristjan Faidiga. MLADOST: Zanier, Devivo, Da-nielis, Serafin, Petejan, M. Faidiga, Per-soglia, Juren, Trevisan, Cosani, K. Fai-diga. Trener: Peric. Mladost je tokrat igrala dobro in zasluženo zmagala. Trener Peric je pohvalil Davida Trevisana. HOKEJ IN-LINE Do zmage z voljo in skupinsko igro Najzanimivejša tekma 8. kroga hokejske A1-lige je bila tokrat na Opčinah, kjer sta se pomerila neposredna tekmeca za obstanek. Polet ZKB Kwins je gostil Modeno: ekipi sta imeli pred sobotnim nastopom enako število točk (4) na predzadnjem mestu, prav tako tudi Monleale. S pomembno zmago pa so se openski hokejisti oddaljili od dna lestvice. Trener Aci Ferjanič je po tekmi bil zadovoljen s prikazano igro: »Fantje so bolj sigurni, mirni in odločni«, je z zadovoljstvom komentiral. »Igrajo z voljo do zmage, zaupajo drug drugemu, čeprav so še zelo mladi. Posebno pohvalo zasluži naš vratar Andrea Gallessi, ki je odigral res odlično tekmo«. Naslednji konec tedna bodo Kwin-si počivali. V 8. krogu ni bilo drugih presenečenj, saj so boljše ekipe na lestvice premagale nižje postavljene. Izidi 8. kroga: Draghi Torino - Milano 24 Quanta 2:4, Asai-go - Ferrara 10:3, Polet - Modena 6:1. Arezzo - Civitavecchia (bo 4. 12.), Vicenza - Edera (bo 16. 12.). Vrstni red: Asiago (7 odigranih tekem) 16, Edera (6) 15, Milano 24 Quanta (7), Vicenza (6) in Arezzo (6) 13, Civitavecchia (5) 11, Ferrara (8) 10, Polet (8) 7, Monleale (7) in Modena (7) 4, Torino (7) 0. 22 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / TENIS - Zaključni masters sezone v Londonu osvojil Rus Davidenko premagal vse zmagovalce grand slama Na turnirju prišel kot sedmi igralec na svetu, v polfinalu pa je izločil Federerja LONDON - Rus Nikolaj Davidenko je v finalu zaključnega teniškega ma-stersa sezone v Londonu (3,35 milijona evrov nagradnega sklada) premagal Juana Martina Del Potra iz Argentine s 6:3, 6:4. Osemindvajsetletni Rus, šesti nosilec, je prvič zmagal na tem tekmovanju, v polfinalu pa je izločil prvega igralca sveta, Švicarja Rogerja Federerja. Lani je Davidenko, sicer po rodu Ukrajinec, ki je nekaj časa živel tudi v Nemčiji, v finalu mastersa ATP v Šanghaju izgubil s Srbom Novakom Djokovicem. Leto dni pozneje je za Rusijo priboril prvo lovoriko v tem tekmovanju. Do nje je prišel dokaj gladko in zanesljivo, čeprav mu je nasproti stal zmagovalec letošnjega odprtega prvenstva ZDA. V soboto je Davidenko igral prvi polfinalni dvoboj s Federerjem, sledila pa je partija med Del Potrom in Švedom Ro-binom Soderlingom. Ta se je končala praktično sredi noči na nedeljo. »Na turnir sem prišel kot sedmi igralec na svetovni lestvici. Zato sem tudi sam presenečen, da mi je uspelo zmagati,« je priznal Davidenko. Na poti do finala je ugnal vse zmagovalce letošnjih štirih turnirjev za veliki slam. Zato mu je Del Potro polaskal: »Čestitke. Za teboj je izjemen teden. Premagal si vse najboljše in dokazal, da si velik zmagovalec.« Davidenko je moral zaradi poškodbe v tej sezoni počivati tri mesece, kljub temu pa je osvojil pet turnirskih zmag, v karieri pa jih ima zdaj 19. Prav vseh pet finalnih dvobojev, ki jih je letos igral, je tudi dobil, teniško leto pa je zaključil s 57 zmagami in 17 porazi. Zmagovalci zadnjih desetih ma-stersov ATP: 2009: Nikolaj Davidenko (Rus) 2008: Novak Djokovic (Srb) 2007: Roger Federer (Švi) 2006: Roger Federer (Švi) 2005: David Nalbandian (Arg) 2004: Roger Federer (Švi) 2003: Roger Federer (Švi) 2002: Lleyton Hewitt (Avs) 2001: Lleyton Hewitt (Avs) 2000: Gustavo Kuerten (Bra) Davidenko je dobil prav vseh pet finalnih dvobojev, ki jih je letos igral, teniško leto pa je zaključil s 57 zmagami in 17 porazi ANSA ALPSKO SMUČANJE - Superveleslalom Slavje kanadskega tabora skalil hud padec Kucere LAKE LOUIS - Prvi superveleslalom sezone se je zaključil s slavjem Kanadčanov in Avstrijcev, ki jim je pripadalo prvih pet mest. Zmago je osvojil 25-letni Kanadčan Manuel Osborne-Paradis. Zanj je bila to prva zmaga v super-veleslalomu; na najvišji stopnički je stal tudi marca letos na smuku v Kvitfjellu. Zmagovalni oder sta zasedla še Avstrijca Benjamin Raich in Michael Walchhofer. Aktualni svetovni prvak Didier Cuche pa se je moral zadovoljiti z 10. mestom. Slavje kanadskega tabora pa je skalil močan padec Johna Kucere, ki so ga kot nesrečnega T. J. Lanninga v soboto, morali odpeljati v bolnišnico s helikopterjem. Svetovnemu prvaku v smuku so že operirali zlomljeni golenico in piš-čal na levi nogi. 25-letnega smučarja čaka dolgo okrevanje in nima nobenih možnosti, da bi februarja sodeloval na olimpijskih igrah v Vancouvru. Slovenci so ostali brez točk, najboljši italijanski smučar pa je bil na 11. mestu Innerhofer. AL. SMUČANJE Denis Karbon ne bo šepala Tina Maze 16. ASPEN - V ospredju italijanske smučarske javnosti je po tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju v Aspnu poškodba tačas najboljše italijanske smučarke Denise Karbon, zmagovalke malega kristalnega globusa leta 2008. Italijanska smučarska zveza je včeraj sporočila, da sezona Kar-bonove sploh ni ogrožena. Po zdravniškem pregledu so sicer ugotovili, da si je zlomila meniskus, poškodba pa naj ne bi imela večjih posledic pri nastopu na OI. Smučarka bo morala sedaj odločiti, kako bo zlom sanirala: razlika med posegi je predvsem v času, ki bi ga smučarka potrebovala za rehabilitacijo. Iz zveze so zanikali govorice, da bi lahko šam-pionka zaradi te poškodbe lahko začela šepati. Po podrobnejših pregledih v Italiji bo Karbonova v naslednjih dneh odločila, kako naprej. Zaradi poškodbe seveda »az-zurra« ni nastopila na nedeljskem slalomu, ki ga je kot lani zmagala češka smučarka Šarka Zahrobska. Druga je bila Marlies Schild, tretja pa Kathrin Zettel. Edina Slovenka v finalu Tina Maze je končala na 16. mestu, potem ko bila po prvi vožnji 25,a je imela v drgi vožnji celo četrti čas. Najboljša Italijanka, ki je bila tudi edina finalistka, je bila Nicole Gius na 8. mestu. Netsi Košarkarji NBA-lige iz New Jerseyja morajo v prihodnjem krogu nujno premagati Dallas, če ne želijo biti edini «lastniki» črnega rekorda v ligi NBA. Zdaj so se namreč s 17 zaporednimi porazi izenačili z Miami Heat (v sezoni 1988/89) in Los Angeles Clippers (1999). t Ibrahimovic Švedski nogometaš Barcelone je bil junak zmage v klasičnem derbiju proti Real Madridu. Edini gol na tekmi je z lepim volejem dosegel pet minut potem, ko je vstopil na igrišče. Na Nou Campu, kjer se doslej ni povsem znašel, je spravil na noge 98 tisoč gledalcev. Povedati je treba, da je imel Real na tej tekmi zvrhano mero smole Partizan Po nogometnem derbiju med igralci Crvene zvezde in Partizana, ki so ga slednji na gostovanju dobili z 2:1, je bilo za več kot 125.000 evrov škode. Navijači črno-belih so po 137. derbiju na južni tribuni Marakane izpulili in nato zažgali okrog 5000 stolov, od katerih vsak stane 25 evrov.Tekma je bila zaradi izgredov med navijači tudi nekaj časa prekinjena VČERAJ DANES Branko Sain Sedaj sem tam, kjer imamo devet mesecev zimo in tri mesece pekla, potem pa še ne vem ... Kam kličem? »VMadrid,« mi potrdi Branko Sain, bivši trener naših ženskih odbojkarskih ekip in bivši tajnik ZSŠDI. Študijska in poslovna pot, predvsem pa iskanje svojega, pristnega okolja ga je naposled privedla v špansko glavno mesto. Čut, da pripada mediteranskim koreninam in drugi kulturi, je bil odločilen, da je izbral Madrid, potem ko je po odhodu iz Trsta osem let preživel v Angliji. Začnimo na začetku. Branka Saina zelo dobro poznajo predvsem odbojkarji, saj je vse do svojega odhoda v Veliko Britanijo, točneje v Staffordshire, treniral ženske ekipe naših klubov. Odbojki se je približal že kot dijak srednje šole, ko je pri Slogi začel s treniranjem pod vodstvom profesorja Peterlina. »Pri 16 letih sem se prvič preizkusil kot trener mladinske združene ekipe Sloge in Kontovela,« se spominja Sain. Po končani višji srednji šoli je v Rimu diplomiral na športni fakulteti, nato seje vrnil v Trst in nadaljeval s treniranjem mladinskih ekip. Po različnih izkušnjah je prevzel vodstvo članske ekipe Sloge: »Dve sezoni sem treniral slogašice v C-ligi, s katerimi smo napredovali v B2-ligo. Naslednjo sezono smo sestavili skupno ekipo z Borom. To je bila tudi moja zadnja trenerska izkušnja v zamejstvu.« Sain je bil od leta 1992 do septembra 1998 tudi tajnik ZSŠDI. »Delo na ZSŠDI je bilo usmerjeno predvsem v marketing. Spominjam se, kako sem nekoč pri bančni ustanovi moral oddati prošnjo za prispevek. Ko sem se zaklepetal z direktorjem marketinga, sem ugotovil, da v tej stroki nimam dovolj osnov. Takrat se mi je porodila ideja, da bi se v tem izobrazil in izpopolnil. Na enoletni podiplomski študij sem odšel v Veliko Britanijo, točneje v Staffordshire.« Študijska pot pa se naposled ni zaključila po enem letu, saj je Sain zaprosil za doktorat v mednarodnem poslovanju. »Na londonski Brunel University so me sprejeli, dobil sem štipendijo in tudi možnost poučevanja. Po petih letih sem doktorat zaključil in se kot predavatelj zaposlil v Oxford Brookes Univer- sity. Istočasno sem ustanovil svetovalni servis in strateško konzulenco za podjetja.« Po osmih letih meglene in deževne Velike Britanije si je profesor na univerzi in konzulent odločil, da mesto zamenja: »Ugotovil sem, da nenazadnje pripadam drugemu okolju in kulturi. Dve sta bili možnosti: prva, da se vrnem v Italijo, druga pa, da grem v Španijo, ki se je ravno takrat naglo razvijala. Tu so bile možnosti takrat večje kot v Italiji, tako da sem se odločil za slednjo. V Madrid sem se preselil marca 2006. Na odločitev je vplivalo tudi podnebje, čeprav imamo v Madridu tudi hude zime: pravijo, da je v španski prestolnici 3 mesece pekla, 9 mesecev pa zime.« Sain je v Madridu nadaljeval s svojim poslom - svetovanjem podjetjem. Med strankami je bila tudi ameriška univerza The College of International Studies. »So- delovanje je bilo z univerzo tesno, tako da so me naposled zaprosili, če bi sprejel direktorsko mesto. Sedaj sem zaposlen izključno na ameriški univerzi v Madridu v vlogi direktorja.« Študentje, ki jim včasih predava tudi Sain, prihajajo iz cele Evrope, Afrike, Bližnjega vzhoda, južne Amerike in ZDA: po dveletnem študiju v Madridu zaključijo fakulteto na eni izmed ameriških univerz. Zdaj je Sainovo delo usmerejno v vodenje univerze, ima predstavniško vlogo, vodi odnose z ambasadami, skrbi za publikacije, raziskave in konference. Z zamejstvom ga vežejo krasni spomini. Še vedno goji stike s predsednikom ZSŠDI Kufersinom, tajnico Ksenijo Slavec, Peterlinom in nasploh s Slogo. Domov se vrača približno vsake tri mesece, dalj časa pa se ustavi poleti ter med božičnimi in novoletnimi prazniki. »V Trstu imam še vedno svoje najdražje prija- telje. Včasih mi je težko, da sem tako daleč, ampak sem to sam izbral.« Sain je še danes športno aktiven. Vpisal se je na madridski maraton, ki bo aprila. Doslej je pretekel tri polmaratone, rekreativno pa igra še tenis, nogomet, ko se vrne v Italijo pa rad smuča, jadra, avgusta letos pa je z bivšimi soigralci igral tudi odbojko. Štiridesetletnik (leta je dopolnil 4. oktobra) še vedno spremlja dogajanje pri nas: največ po internetu, sicer pa prek »ustnega izročila«. Kako pa gleda na slovensko manjšino iz Madrida? »Slovenci v Italiji bi morali gledati dlje, da bi se počutili enaki med enakimi. Še vedno imamo občutek ogroženosti. Delno je razumljiv, ampak menim, da bi bilo treba vsako težavo reševati na višji, evropski oziroma mednarodni ravni. Čeprav še ni prišlo do dolgoročne rešitve, delamo še vedno po istem kalupu, namesto da bi kaj spremenili. Manjka predvsem perspektiva razvoja. Bolj odločno bi se morali obračati na višje mednarodne organe. V Evropi na primer prav gotovo ne sprejemajo dejstva, da se zaščitni zakon še vedno ne spoštuje. Treba bi bilo iskati vplivne zaveznike. Tudi Združeni narodi so pomembna institucija, ki bi lahko pripomogla k reševanju tega vprašanja. Italijan, še posebno ta vlada, našega problema ne vidi, tako da ga tudi nikdar ne bo mogel reševati.« Sain bi se v domače okolje rad vrnil: »Vrat si nisem zaprl. Imam nekaj interesov tudi pri nas. Mogoče se bom vrnil, gotovo pred upokojitvijo,« v smehu pripomni Sain, ki občuti tudi, da manjšina premalo izkorišča številne došolane pripadnike skupnosti, ki so razpršeni na različnih koncih sveta. »Seveda je pri morebitni vrnitvi odvisno, kaj lahko nudi manjšina. Slovenski znanstveniki, umetniki in raziskovalci, ki so razpršeni po svetu, imajo prav tam možnosti, da se uveljavljajo. Vsekakor pa, če bi se vsi spet zbrali doma, bi lahko vsak v svoji perspektivi najbrž kaj naredili za celotno slovensko manjšino.« Veronika Sossa o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Halo sejemskega razstavišča bodo obnavljali Kotalkarji društva Vipava spet brez strehe nad glavo Še ne vedo, kje bodo trenirali po 31. decembru - Občina si prizadeva za pokritje plošče na Peči Kotalkarice in kotalkarji društva Vipava lahko ponovno ostanejo brez strehe. Halo D goriškega sejemskega razstavišča, ki jim je bila za treninge na razpolago od lanskega oktobra, bo namreč sejemska družba Udine e Gorizia fiere prihodnje leto obnovila. Društvo Vipava in ostali športni klubi, ki so doslej trenirali na sejemskem razstavišču - med njimi je bil tudi Klub za umetnostno ko-talkanje iz Nove Gorice -, bodo lahko uporabljali halo le še do konca decembra, nato pa bodo morali oddati ključe in oditi drugam. Za kotalkarsko sekcijo društva Vipava, ki šteje letos 40 kotalkaric in kotalkarjev od 4. do 17. leta, bo to vse prej kot zanemarljiv problem, saj ni zaenkrat na obzorju nobene rešitve, tekmovanja pa se bodo začela že februarja. »Društvo Pattinodanza bo verjetno treniralo v športni palači Bigot, za društvo Vipava s Peči pa trenutno nimamo na razpolago nobene velike hale. Trikrat tedensko bi bila po 15. uri na voljo le telovadnica v Ločniku,« je povedal goriški občinski odbornik za šport Sergio Cosma, odgovorna za kotalkarsko sekcijo pri društvu Vipava Tanja Pe-teani pa je pojasnila, da odbornikova ponudba žal ne zadostuje potrebam: »Lo-čniška telovadnica ni primerna za ko-talkanje, saj je celo manjša od sovo-denjske. Potrebovali bi večjo halo, ki je vendar sredi sezone nikakor ni lahko najti; praznih skladišč na Goriškem ne manjka, da pridemo do njih pa potrebujemo pomoč oz. posredovanje javnih upraviteljev.« Peteanijeva je povedala, da so kotalkališče za treniranje v zimskih mesecih iskali tudi na slovenski strani meje; v Novi Gorici in okolici vendar ni razpoložljivih prostorov, kar med drugim dokazuje dejstvo, da je tudi sam Klub za umetnostno kotalkanje iz Nove Gorice uporabljal paviljon D goriškega sejmišča v Ulici Barca. Problem društva Vipava bi rešila načrtovana ureditev strehe nad kotal-karsko ploščo na Peči, ki pa v letošnji sezoni še ne bo uresničena. Sovodenjska občinska uprava se je sicer odločno zavzela za izgradnjo objekta in vključila poseg med svoje prioritete, postopek pa je še v zgodnji fazi. Deželna vlada Furlani-je-Julijske krajine, ki je o prispevkih za športne objekte razpravljala poleti, je na- Kotalkarice Vipave med nastopom na Peči (zgoraj) in med treniranjem v hali sejemskega razstavišča v Gorici (desno) BUMBACA povedala, da bo za ureditev kotalkališča dodelila občini Sovodnje 163.000 evrov v dvajsetih letih. Preostali delež - poseg namreč stane okrog 217.000 evrov - bo morala kriti občina Sovodnje, ki upa tudi v pomoč goriške pokrajine. »Društvu Vipava bomo vsekakor skušali stati ob strani pri navezovanju stikov z drugimi občinami pokrajine, pri katerih bomo preverili, ali razpolagajo s pokrito ploščo, na kateri bi lahko v prihodnjih mesecih trenirali naši kotalkarji,« je povedala županja Alenka Florenin. Ob »strehi« pa bi društvo Vipava potrebovalo tudi obnovo plošče na Peči. Tanja Peteani je povedala, da so na ko- GORICA Pokrajina išče upravitelja za grajski lokal Na pokrajini si prizadevajo, da bi oživili gostinski lokal Lanterna d'Oro v grajskem naselju v Gorici, ki je brez upravitelja od lanske jeseni. Lokal žal ni nikoli zares zaživel, ker mu privlačnost gradu in muzejev ne zagotavlja zadostnega števila gostov, Goričani pa itak v grajsko naselje ne zahajajo. Pokrajina vztraja in je zato razpisala novo dražbo za upravljanje lokala; to je pred nedavnim že storila, a je bila dokumentacija edinega ponudnika pomanjkljiva. »Prepričani smo, da je interes za prevzem lokala,« je včeraj izjavil pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni klub nespodbudnim podatkom, da so goriški gostinski lokali v krizi, da se njihovi lastniki zadolžujejo, da je že marsikdo klonil in lokal zaprl. Javni razpis je razobešen na pokrajini, dosegljiv pa je tudi na spletni strani pokrajinske uprave, ki je lastnica lokala v nekdanji Hiši Morassi. Lokal je takoj uporaben, po potrebi ga bo novi upravitelj lahko polepšal ali preuredil. V razpisu so zapisani pogoji za udeležbo na dražbi in kriteriji za točkovanje in izbor. Poseben poudarek je na visoki kakovostni ravni ponudnikov in na ponudbi lokalnih eno-gastronomskih dobrot. Koncesija lokala bo trajala pet let. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja 2010 ob 13. uri s priporočenim pismom ali osebno v uradu protokola goriške pokrajine; ocenitev ponudb bo 18. januarja 2010 ob 10. uri. Torek, 1. decembra 2009 2 3 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Zdravstvo Ferrijev odhod vznemirja župane talkališču kmalu po obnovitvenem posegu leta 2007 začele nastajati gube in razpoke, ki so jih nato »zakrpali«. »Plošča je zato stopničasta, obenem pa se kru-ši. Na njej nastajajo kamenčki, ki so zelo nevarni, saj lahko povzročijo nesrečo. Dve kotalkarici sta si po padcu že zlomili roko,« je opozorila Tanja Peteani. (Ale) Roberto Ferri BUMBACA Direktor goriškega zdravstvenega podjetja Roberto Ferri včeraj ni ne potrdil ne de-mantiral vesti, da naj bi še pred koncem leta zapustil Gorico. Dejstvo pa je, da je vest o njegovem morebitnem odhodu močno odjeknila na včerajšnjem zasedanju konference županov, ko je tržiški župan Gianfranco Pizzolitto vprašal goriškega kolega Ettoreja Romoli, če je s tem seznanjen, če namerava odreagirati in zadevo razčistiti na deželi. Ro-moli mu je odvrnil, da naj bi se Ferri sam odločil za odhod iz Gorice, pri čemer pa je Pizzolitto iz nezadovoljstva nad odgovorom izjavil, da je to le še zadnje znamenje goriške šibkosti na področju zdravstva. »Če privolimo v logiko, da dežela premesti generalnega direktorja po samo enem letu ali vsakič, ko se ji zahoče, to pomeni, da smo šibki in drugorazredni. Ne pozivam na barikade, pričakujem pa, da dežela pojasni to svoje početje,« je še dejal Pizzolitto, zaradi pomanjkanja podrobnejših informacij pa je zadeva ostala nedorečena. Kot znano, bo Ferriju v kratkem zapadel mandat, saj je v Gorico prišel za obdobje enega leta zaradi predčasnega odhoda Manuele Baccarin. Na direktorskem mestu naj bi ga ne potrdili, zato pa je negotovost za usodo goriškega zdravstva še večja. Med včerajšnjim zasedanjem konference županov še ni prišlo do enotnega dokumenta za zaščito goriških bolnišnic in zdravstvenega podjetja, v katerem naj bi Goriška predstavila svoje zahteve deželni upravi, ki pripravlja načrt za zdravstvo. Župani se bodo ponovno sestali v sredo, 9. decembra, kjer bodo razpravljali tudi o dokumentu Demokratske stranke, ki predlaga ustanovitev dveh komisij, v okviru katerih bi izoblikovali pravičnejši načrt za reorganizacijo goriškega zdravstva. Župan Romoli je tudi napovedal, da bo pred naslednjim zasedanjem konference županov sklical sejo načelnikov goriškega občinskega sveta. KRMIN - Truplo Serene Bernardis našel oče Heroin povzročil smrt 22-letnega dekleta Serena Bernardis je nameravala postati frizerka. Zelje, ambicije in sanje 22-letnice, ki se je po besedah staršev skušala rešiti svoje odvisnosti, pa je v noči med soboto in nedeljo uničil odmerek heroina. Vzrok, zaradi katerega je Se-renino srce prenehalo biti, naj bi pojasnila obdukcija trupla, ki jo bodo izvedli danes v mrtvašnici goriške splošne bolnišnice. Preiskovalci so vsekakor mnenja, da je tragično smrt dekleta povzročil premočan (čist) heroin, ki ga je Sereni prodal neznanec. Tragedija se je pripetila v stanovanjskem kompleksu v Ulici Brazzano v Krminu. Hčerkino truplo je v nedeljo okrog 5.30 zjutraj odkril oče Walter, ki je vstopil v Serenino sobo. Dekle je brez življenja ležalo v svoj postelji, ob truplu pa so bile še brizgalka, staniol in limonina rezina. Na kraj so nemudoma prišli reševalci, ki pa so lahko le potrdili smrt 22-letnice. Serenini starši so karabinjerjem poveljstva v Gradišču, ki jih vodi kapetan Marco Sutto, povedali, da se je dekle že nekaj časa zdravilo zaradi odvisnosti od heroina in da je vsak dan zahajalo v frizerski salon v Buttrio, kjer se je učilo poklica. V soboto zvečer je Serena ostala do- Serena Bernardis ma s starši. Z mamo se je mirno pogovarjala skoraj do enih ponoči. Nato je odšla v svojo sobo, kjer si je vbrizgala usodni odmerek heroina. Njeno telo, ki je bilo po vsej verjetnosti že dokaj šibko, tokrat ni preneslo mamila in dekle je izdihnilo v postelji. Tam je truplo okrog 5.30 našel oče, ki je zaman poklical rešilno službo 118. Karabinjerji, ki so si ogledali prizorišče tragedije, niso imeli dvomov o tem, da je smrt povzročil odmerek čistega heroina. S preiskavo bodo karabinjerji skušali ugotoviti, kdaj, kje in predvsem kdo je 22-letni Sereni prodal smrtonosni odmerek mamila. Fabiu Marussigu srednjeveški pečat mesta Gorica Goriški plavalec Fabio Marussig je včeraj prejel srednjeveški pečat mesta Gorice. Priznanje mu je za zasluge na športnem področju izročil goriški občinski odbornik Sergio Cosma, ki je 35-letnemu plavalcu čestital za dosežke na zadnjem evropskem master prvenstvu v Španiji, pa tudi za številne kolajne, ki jih je prejel na drugih tekmovanjih v zadnjih treh letih. V Cadizu, kjer je evropsko prvenstvo potekalo med 15. in 20. septembrom, je Marussig v kategoriji M35 dosegel srebrno kolajno na 100 metrov prsno (1'06''84) in bronasto kolajno na 200 metrov prsno. Zadnje tekmovanje v kategoriji do 35. leta bo Marussig v kratkem opravil v Bergamu, kjer bo skušal doseči italijanski rekord, julija 2010 pa bo v Goteborgu nastopal na svetovnem prvenstvu v kategoriji do 40. leta starosti. 24 Torek, 1. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Podatki Trgovinske zbornice za tretje trimesečje 2009 Goriško gospodarstvo kaže znake okrevanja V predelovalnem sektorju je promet povišalo povpraševanje iz tujine - »Najhujši je položaj malih podjetij« ŠTANDREŽ - Letošnji obdarovanec je Damjan Paulin Klas za premočrtnost »Ljubezen do materinega jezika in do rodnega kraja je izrazil z vnemo delovanja v kulturi in politiki« Emilio Sgarlata BUMBACA Goriško gospodarstvo kaže prve znake okrevanja. V tretjem trimesečju se je slika rahlo izboljšala v gradbenem, predelovalnem in trgovskem sektorju, goriška Trgovinska zbornica pa ocenjuje, da se bodo morala prva sramežljiva znamenja utrditi, preden bo upravičeno govoriti o pravi spremembi trenda. Goriško gospodarstvo je namreč utrpelo hud udarec in položaj ostaja zaskrbljujoč, zgleda pa, da je kriza dosegla vrhunec. Po podatkih, ki jih je goriška Trgovinska zbornica zabeležila julija, avgusta in septembra, je predelovalni sektor še vedno v stiski (v primerjavi s tretjim trimesečjem 2008 je šibkejši za 16 odstotkov), v primerjavi z drugim trimesečjem letos pa kaže izboljšanje. Produkcija je z -16,3% v drugem trimesečju prešla na -10%, realizacija pa je z -17,6% prešla na -13,3%. »Najhujši je položaj malih podjetij,« so sporočili s Trgovinske zbornice. Promet se je po podatkih ustanove, ki jo vodi predsednik Emilio Sgarlata, v juliju, avgustu in septembru povišal predvsem po zaslugi povpraševanja iz tujine. V tretjem trimesečju letošnjega leta se je stopnja zaposlenosti v primerjavi z lanskim letom znižala še za 1,3%. Gradbeni sektor je v tretjem trimesečju v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležil podatek -6,8%, kar je vsekakor pozitivno, saj je v drugem trimesečju letos zabeležil podatek -14%. Tudi na tem področju so v večjih težavah manjša podjetja, stopnja zaposlenosti pa je upadla za 5,2%. Med julijem in septembrom se je stanje nekoliko izboljšalo tudi na področju trgovine na drobno, čeprav je bila prodaja lani za 5,1% višja. Trgovinska zbornica pa še vedno upa, da bo iz Rima dobila zagotovila v zvezi s financiranjem Goriškega sklada v triletju 2010-2012. »Sklad je pomembno sredstvo za utrditev goriškega gospodarstva, tudi glede na položaj našega območja v novi združeni Evropi in glede na hudo krizo, ki bremeni sistem podjetij,« je pred nedavnim povedal Sgarla-ta. Zahteve v zvezi s financiranjem sklada, o katerem v finančnem zakonu zaenkrat ni omembe, je v prejšnjih tednih v Rimu predstavil tudi župan Ettore Romoli, ki pa se je iz prestolnice vrnil brez spodbudnih novic. »Ljubezen do materinega jezika in do rodnega kraja je izrazil z vnemo delovanja na kulturnem in političnem področju. Za izkazane zmožnosti in resnost so mu bile poverjene odgovorne naloge tudi na deželni ravni. Promoviral in organiziral je pomembne kulturne pobude ter napisal in uredil številne publikacije o krajevni zgodovini in o kulturnih značilnostih domačega kraja.« S takšno utemeljitvijo je v nedeljo po slovesni maši rajonski svet v Štan-drežu podelili domačinu Damjanu Pauli-nu vaško priznanje - Klas. Izročil mu ga je goriški župan Ettore Romoli, ob njem pred cerkvenim oltarjem pa so bili člani rajonskega sveta s predsednikom Mariom Bre-scio na čelu. Tudi letos je podelitev Klasa - že sedmo leto zapored - potekala v okviru praznovanja krajevnega zavetnika, sv. Andreja. Med mašo je župnik Karel Bolčina blagoslovil adventne venčke, ki so jih izdelali otroci, prepeval je cerkveni pevski zbor pod taktirko Tiziane Zavadlav in s Silvanom Za-vadlavom pri orglah. Ko je napočil svečani trenutek obdarovanja s Klasom, je Brescia najprej prebral življenjepis letošnjega obdarovanca, nakar je župan poudaril, da imata sicer s Paulinom različna gledanja, da pa ceni njegovo resnost in pokončno držo. Vaško priznanje zato pomeni, da je zmeraj delal za dobrobit krajevne skupnosti. Pripomnil je še, da bi si bil Paulin zaslužil priznanje že pred časom. Utemeljitev podelitve Klasa je v imenu rajonskega sveta prebrala Nataša Paulin. Damjan Paulin se je nato zahvalil rajonskemu svetu za priznanje in županu za prijazne besede ter s svojimi mislimi zaobjel smisel Klasa. Povedal je, da predstavlja kruh, ki ga potrebujemo za življenje, obenem pa je tudi simbol duhovnega kruha, potrebnega za življenje kulture in lokalne skupnosti. Ob koncu obreda s podelitvijo Klasa sta Brescia in Romoli pričakala Paulina pred cerkvijo, kjer so še nekaj časa sproš- čeno kramljali. Med drugim je župan spomnil, kako je bil Paulin eden redkih članov paritetnega odbora za izvajanje zaščite, ki je nastopil proti izključitvi mestne četrti Svetogorska Placuta iz odloka o izvajanju vidne dvojezičnosti. Tudi s tem primerom je hotel izpostaviti premočrtnost letošnjega dobitnika Klasa. Nedeljskega praznovanja s tem ni bilo konec. Pod večer je duhovniški oktet Oremus spremljal molitev, nato pa je ponudil koncert cerkvenih skladb. Zaradi navdušenja ljudi je v cerkvi odpel še tri posvetne pesmi in zaključil z rusko Na mno-gaja ljeta. Sinoči se je v Štandrežu nadaljevalo praznovanje vaškega zavetnika. Večerno mašo je daroval Mirko Butkovič, ki spremlja slovenske vernike v Laškem, sledila je v sosednjem župnijskem domu gledališka igra sodelavcev Radia Ognjišče. Zadnje dejanje praznovanja bo v četrtek, ko bo ob 20. uri v župnijskem domu srečanje s člani Skupnosti sv. Egidija. Damjan Paulin z goriškim županom in člani rajonskega sveta po prejetju vaškega priznanja BUMBACA GORICA - Verdi Ponujajo dodatna gledališka abonmaja Antonio Devetag BUMBACA Goriška občina želi spodbuditi občane k obisku Verdijevega gledališča, ki v letošnji sezoni beleži 15-odstotni upad števila obiskovalcev oz. abonmajev. Občina si je zato zamislila pobudo »Regala il Verdi«, ki predvideva dve novi abonmajski formuli, »Sotto l'albero« in »Famiglie a teatro«, ki bosta goriški publiki na voljo po ugodnejši ceni. Abonma »Sotto l'albero« omogoča gledalcem, da iz letošnjega programa Verdijevega gledališča izberejo tri spektakle, in sicer eno gledališko delo, en koncert oz. balet in en poseben dogodek. Sedež v parterju stane 49 evrov (znižana cena 44 evrov, za mlade do 26. leta 35 evrov), sedež na prvem balkonu 40 evrov (znižana cena 35 evrov, za mlade 30 evrov), sedež na drugem balkonu pa 30 evrov (za mlade 25 evrov). Abonma »Famiglie a teatro« je pobuda, s katero želijo priklicati v gledališče predvsem goriške družine. Po zelo ugodni ceni si bodo starši in otroci lahko ogledali dva spektakla, in sicer muzikal Pepelka (»Cenerentola«), ki bo na ogled 6. januarja, ter balet Hrestač (»Schiaccianoci«), ki bo na ogled 27. februarja. Za otroke do 14. leta bo vstopnina znašala le en evro, za odrasle pa 26 evrov (parter), 24 evrov (prva galerija) ali 14 evrov (druga galerija). »Do upada števila abonentov je prišlo iz različnih razlogov. Prvi je bila zamuda, s katero se je začela sezona, druga je krizno obdobje, ki ga doživljamo, tretje pa je odprtje gledališča v Gradišču, ki je s svojo sezono priklical tudi goriške ljubitelje gledališča,« je povedal občinski odbornik Antonio De-vetag in nadaljeval: »Zato smo sklenili, da poiščemo nove abonmajske formule, ki so neke vrste darilo, ki ga poklanjamo Goričanom. Želimo si, da bi čim več ljudi vzljubilo gledališče.« De-vetag je napovedal, da bodo tudi v prihodnji sezoni predlagali publiki nove vrste abonmajev, pri katerih bodo sodelovali z gledališči iz Krmina in Gradišča. (Ale) NOVA GORICA - Občinske subvencije Četrt milijona evrov za razvoj in inovacije Po dveh razpisih za spodbujanje promocijskih aktivnosti in razpisu za spodbujanje projektov inovacij v skupni vrednosti 90 tisoč novogoriška mestna občina zdaj za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj namenja kar 200 tisoč evrov. Subvencije bodo skozi javni razpis upravičenci prejeli za materialne in nematerialne investicije, torej tako za nakup novih strojev in opreme kakor tudi za nakup patentov, »know-howa« in nepaten-tiranega tehničnega znanja ter programske opreme, ki je potrebna za izvajanje proizvodnih procesov. Upravičenci so podjetja, ki imajo sedež na območju mestne občine in investirajo v to območje. Za sredstva, namenjena spodbujanju projektov inovacij, pa lahko kandidirajo tudi fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini, in sicer za pridobitev patenta, zaščito blagovne znamke ali pridobitev patenta za krajšo dobo in izdelavo prototipa za gospodarsko dejavnost. Za ta ukrep je rezerviranih 50 tisoč evrov, ki jih bo mestna občina zagotovila na podlagi javnega razpisa, ki je letos že četrti, namenjen subvencijam v gospodarstvo. (tb) DS KRITIZIRA OBČINO ATER brez denarja, najemnine dražje Svetniška skupina Demokratske stranke (DS) očita občinski upravi v Gorici, da močno zanemarja vso problematiko, povezano s stanovanjsko politiko, in da molči glede posledic napovedanega krčenja deželnega denarja za podjetje ATER, ki upravlja z neprofi-tnimi stanovanji. Zaradi krčenja sredstev številni že utečeni projekti pridobitve novih bivališč bodo obstali na slepem tiru, opozarja Federico Portelli iz DS, še hujše pa bodo posledice za najemnine, ki naj bi se povprečno povišale za 20 odstotkov. »Sredi splošne krize bo to najhuje udarilo po socialno že itak najbolj ogroženih ljudeh, ki se obračajo na ATER,« pravi Portelli. Na stališčih DS je tudi svetnik Livio Bianchi-ni iz stranke Levica in svoboda. TRŽIČ - Na krov Azure padla pet ton in pol težka protiutež Žerjav odpovedal Nihče ni bil poškodovan, materialna škoda precejšnja - Sindikati oklicali dvourno stavko Azura v tržiški ladjedelnici BONAVENTURA Na krovu ladje Azura, ki jo gradijo v ladjedelnici Fincan-tieri, je z žerjava padla protiutež, težka pet ton in pol. K sreči nihče ni bil poškodovan, materialna škoda pa je precejšnja. Zaradi padca so predstavniki sindikatov takoj oklicali dvourno stavko ter se v spremstvu skupine ladjedelniških delavcev odpravili na direkcijo zahtevat pojasnila. Do padca protiuteži je prišlo včeraj zjutraj na krovu št. 7 med testiranjem malih žerjavov, s katerimi premikajo čolne; ker gre za testiranje njihove zmogljivosti, se poslužujejo več ton težkih protiuteži. Vendar zavore enega od dveh žerjavov niso zdržale, tako da je protiutež zgrmela navzdol in uničila površino krova ter razno orodje; ni jasno, če je poškodovala tudi cevi za plin in električno napeljavo, ki so bile speljane v neposredni bližini. V tem primeru bi bile posledice veliko hujše. Azuro, težko 116 tisoč ton in dolgo 290 metrov, naj bi predvidoma predali spomladi prihodnjega leta, z njo pa se bo na križarjenja odpravljalo 3.118 gostov in 1.265 članov posadke. Podobna nesreča se je že pripetila v minulem tednu. Sindikalni predstavniki delavcev so sklicali dvourno stavko in ponovno opozorili na nezadostne varnostne ukrepe. Poudarili so, da dogodka ne gre podcenjevati, saj do tovrstnih nesreč nikakor ne bi smelo priti. Iz podjetja so sporočili, da sta bila med testiranjem žerjavov prisotna dva delavca, da pa so izvajali vse varnostne ukrepe, zato se ni nikomur nič ni pripetilo. Uvedli so vsekakor preiskavo, ki naj bi pojasnila vzroke padca protiuteži. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 25 DOBROVO - Pesnik, ki povezuje dva naroda in presega vse meje gm% • - - • v« v Cim manj tanatosa in amvec erosa za Gradnikovo poezijo Fedora Ferluga-Petronio predstavila zbornika, Ana Toroš in Miran Košuta o recepciji Gradnika izven domovine Novo osebje za Ikeo v Vilešu Odkrili bodo Nepomuka Rajonski svet Svetogorska-Placuta prireja danes ob 11. uri odkritje obnovljenega kipa sv. Janeza Nepomuka na vogalu križišča med Semeniško ulico in Ulico Brass v Gorici. Restavratorski poseg je uresničilo združenje Italia Nostra s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice; svečanosti se bo udeležil nadškof. Danes popoldne pa se bodo člani rajonskega sveta sestali s Krajevno skupnostjo v Solkanu. Fedora Ferluga-Petronio predstavlja na Dobrovem zbornika, ki sta sad mednarodnega simpozija na Videmski univerzi (levo), med govorniki je bil tudi Miran Košuta (spodaj) BUMBACA V Viteški dvorani gradu Dobrovo je v četrtek v okviru letošnjih Gradnikovih večerov potekala predstavitev slovenskega in italijanskega zbornika o Alojzu Gradniku, »Alojz Gradnik - pesnik Goriških brd« in »Alojz Gradnik - poeta del Collio goriziano«, ki ju je objavilo ZTT-EST letos spomladi, uredila pa Fedora Fer-luga-Petronio, redna profesorica za juž-noslovanske književnosti na Videmski univerzi. Srečanje je uvedel podžupan občine Brda Jožko Zamar, ki je pozdravil navzoče, med temi tudi pesnikovega sina Ser-geja Gradnika, sicer že tradicionalnega častnega gosta Gradnikovih večerov. Poudaril je, kako velik simboličen pomen ima predstavitev Gradnikovih zbornikov v pesnikovem rojstnem kraju, še posebej pa je pomembna njuna objava v obeh jezikih, ker se na ta način Gradnikova poezija odpira svojemu najbližjemu sosedu. O zbornikih je nato spregovorila Fedora Ferluga-Petronio, ki je pojasnila, da sta sad mednarodnega simpozija, ki ga je na Videmski univerzi organizirala aprila 2007 ob 125. obletnici pesnikovega rojstva in 40. obletnici njegove smrti pod pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu in občine Brda ter v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom in Furlanskim univerzitetnim konzorcijem. Simpozij je bil v Vidmu deležen zelo velikega uspeha, še posebej zato, ker je bil pesnik po materi, Luciji Godeas, ki se je rodila v Me- deji pri Krminu, Furlan. Gradnik je torej pesnik rojen na meji slovanskega in romanskega sveta, je pesnik, ki povezuje dva naroda, čigar ustvarjalna moč pa presega ne samo to mejo, ki danes ni več meja, temveč na splošno vse meje, ker je njegova poezija univerzalna. Simpozija v Vidmu se je udeležilo dvanajst strokovnjakov iz Slovenije in Italije, in sicer s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstevno-raziskoval-nega centra SAZU, z univerz v Ljubljani, Novi Gorici, Vidmu, Trstu in Neaplju. Namen simpozija je bil ovrednotiti pesnika Alojza Gradnika v italijanskem kulturnem prostoru in ga čim bolj ustrezno predstaviti italijanskemu občinstvu, obenem pa soočiti tudi slovensko občinstvo z marsikatero tematiko, ki bi pojasnila kulturni molk, ki je visel nad Gradnikom po drugi svetovni vojni in ki je preprečil, da bi se njegova poezija zakoreninila v srce slovenskega naroda kot poezija enega največjih slovenskih pesnikov, ali bolje, kot je o tem že pisal Josip Vidmar leta 1932 v uvodu k »Svetlim samotam«, največjega pesnika po Prešernu. Urednica zbornikov Fedora Ferluga-Petronio je nato prikazala vsebino zbornikov od uvodnih pozdravov slovenskega veleposlanika Andreja Capudra (ki ga veže z Gradnikom prevajalsko delo Božanske komedije) in podžupana Enza Vižintina (ki je zelo občuteno ponazoril Gradnikovo navezanost na domačo grudo) do nekaterih najpomembnejših tem, ki se pojavljajo kot vodilna nit v celotnem Gradnikovem opusu. Med temi izstopa vsekakor pesnikova ljubezen do domače zemlje, ki ji je posvetil veliko pesmi narodnostne in zgodovinske vsebine (take so npr. pesmi Naša zemlja, Prihod, ciklus »Tolminski punt«) ter domačijske in pejsažne (med zelo številnimi npr. Jesenski večer v Medani, Sonce v Brdih, Češnje, Cvetoča breskev, Pozna jesen). Opojnost, ki preveva Gradnikovo pokrajinsko liriko v žgočih in žarečih barvah, je značilna tudi za pesnikovo ljubezensko poezijo, ki spada po izvirni motiviki v sam vrh ne samo slovenske, temveč evropske književnosti. Eros-Tanatos je vodilna nit v Gradnikovi erotični poeziji. Eros-Tanatos je tudi motto, ki ga je pesnik izpostavil v uvodu k svoji drugi pesniški zbirki »Pot bolesti«, in erotična tematika je tudi ena izmed glavnih v zbornikih. Od mračne podobe mrtvega dekleta, ki se v ciklu »De pro-fundis« oglaša iz groba in vabi ljubljenega k sebi in se želi v ljubezni popolnoma raz-dati, se pesnik postopno dviga k poduho-vljeni ljubezni do čistega izvira zlatih lestev, ki spajajo kot nevidna nit nebo in zemljo in ki jih morejo zaznati le duše izvoljencev. V Gradnikovi poeziji se zrcali ljubezen v vseh svojih odtenkih, čutnih in duhovnih, in se spaja na koncu v enovito celostno podobo Ljubezni. Kar nekaj člankov je v zbornikih posvečenih Gradnikovemu izredno plodnemu prevajalskemu opusu, saj je prevajal iz skoraj vseh evropskih jezikov, pa tudi iz orientalnih kot npr. iz kitajščine (ki- NOVA GORICA - V septembru prihodnjega leta Solkanska proga bo del svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah V Solkanu bodo gostili tabore za kajakaše in kanuiste iz kajakaško manj razvitih držav Tacen bo prihodnje leto gostil svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Kot so včeraj predstavniki organizacijskega odbora prvenstva poudarili v Novi Gorici, ne bo šlo le za ljubljanski dogodek, temveč bosta veliko vlogo pri tem imela Nova Gorica z okolico in kajakaški klub Soške elektrarne. »Predstavitev svetovnega prvenstva smo izpeljali tudi v Novi Gorici, ker je tudi naša občina povezana z organizacijo samega tekmovanja,« pravi podpredsednik organizacijskega odbora SP 2010 Branko Brezi-gar. Nova Gorica in kajakaški center Solkan bosta imela vlogo predvsem pri trenažnem vidiku prvenstva. »Tekmovalci bodo imeli - glede na pričakovano veliko število prijavljenih reprezentanc - v času prvenstva premalo časa za trening v Tacnu. Zato bomo v Solkanu ponudili možnost treninga. Ocenjujemo, da bo tu dnevno treniralo 200 tekmovalk in tekmovalcev,« je pojasnil Brezigar in dodal, da se s soorganizacijo prvenstva Solkan, Nova Gorica in okolica želijo predstaviti tudi kot eden od centrov kajakaštva: »Naš center bo med drugim teden dni pred prvenstvom gostil tabore za kajakaše in kanuiste iz kajakaško manj razvitih držav. Na voljo bodo imeli vse: namestitev, opremo, trenerja ...« Član organizacijskega odbora Jakob Marušič pravi, da si želi večjega odziva lokalnih sponzorjev, saj je Solkan pač že tako eno redkih kajakaških prizorišč, primerno je tudi za treninge pozimi, kar bi veljalo izkoristiti. Razkril pa je še, da bo tabor (v zadnjem tednu avgusta) za že omenjene tekmovalce iz tako imenovanega »razvojnega programa«, ki ga morajo prirediti na zahtevo Mednarodne kajakaške zveze (ICF), stal kar 50.000 evrov. ICF naj bi od tega pokrila 15.000 evrov. Sicer pa bo SP 2010 v Tacnu potekalo med 8. in 12. septembrom, uradno ime pa je Sloka 2010. Eno glavnih vodil organizatorjev je tudi slogan »Divja voda, čisti užitek«, prireditev pa naj bi stala med300.000 in400.000 evrov. tajske lirike) in bengalščine (Rabindrantha Tagoreja). Kako so pa Gradnika dojemali izven domovine, o tem sta spregovorila Ana To-roš z Univerze v Novi Gorici in Miran Košuta s Tržaške univerze. Ana Toroš je prikazala recepcijo Alojza Gradnika v romanskem in germanskem svetu, ki bi bila mogoče veliko bogatejša, ko bi pesnik ne bil po drugi svetovni vojni zapostavljen iz političnih razlogov. Največ zaslug za uveljavljanje Gradnikovega pesništva v Franciji imata ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja Anton Slodnjak in Janko La-vrin, ki sta objavila leta 1978 obsežno zbirko Gradnikove poezije v francoščini z naslovom »Alos Gradnik«. Janko Lavrin je prav tako zaslužen za širjenje Gradnikove poezije v Angliji, kjer je leta 1964 uredil antologijo Gradnikovih pesmi v angleškem prevodu z naslovom »Selected poems«. Manj uspešen pa je bil Gradnikov prodor med nemške bralce, kjer kljub številnim prevajalcem, ki so zaslužni za posamične prevode, vse do danes ni izšla Gradnikova zbirka v nemškem jeziku. Miran Košuta je v svojem nastopu prav tako potrdil, da je bila v Italiji recepcija briškega pevca bolj skromna. Neverjetno se sliši, da je pesnikova recepcija dosegla svoj višek v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, prav za časa fašizma, ko je skupina italijanskih slavistov začela orati ledino v zgodovinskoliterarni znanosti o slovenski in drugih slovanskih književnosti. Vsega skupaj je bilo prevedenih iz celotnega opusa komaj kakih 60 pesmi, pa še te se stalno ponavljajo, a tudi tem prevodom, razen redkih izjem, z estetskega vidika lahko marsikaj očitamo. Prav zato je zelo hvalevredna objava Gradnikovega italijanskega zbornika z videmskega simpozija, ki je italijanskemu bralcu lahko v dragoceno pomoč pri razumevanju Gradnika kot pesnika in človeka, vendar je napočil čas, da postane Gradnik dostopen italijanskemu občinstvu tudi v primerni antologiji prevodov. Vsekakor bi bilo bolje, da bi bila Gradnikova poezija - tako kot pravi sam poet - deležna čim manj tanatosa in čim več erosa. Številno občinstvo v dvorani gradu Dobrovo je med prireditvijo lahko prisluhnilo posnetkom dveh samospevov za sopran in klavir, in sicer dveh pesmi iz ciklusov »Pisma« in »De profundis«, troje-zičnim recitacijam - v slovenščini, italijanščini in furlanščini - pesmi Eros-Tanatos, Cvetoča breskev, Trte cvetejo, Trgatev, Kmet govori Bogu, V omami, Zlate lestve, v avli pa si je lahko ogledalo razstavo slik, ki upodabljajo Gradnikov svet, furlanskega umetnika Gian Pietra Zuzzija. Ikea v Vilešu bo zaposlila novo osebje. Potem ko so v minulem tednu sporočili, da so v enem mesecu po odprtju našteli 290 tisoč kupcev, so sedaj najavili, da se bodo 255 že zaposlenim pridružili novi uslužbenci - v glavnem v restavraciji in kavarni -, ki jih bodo izbrali na podlagi tisočih življenjepisov, prejetih še pred odprtjem trgovine. Zaposlili jih bodo s terminski-mi pogodbami. Še vedno pa je mogoče stopiti v stik z družbo in preko spletne strani (www.ikea.com) poslati curriculum vi-tae s prošnjo za zaposlitev. Človekoljubni umetniki Jutri, 2. decembra, ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastale med letošnjo kolonijo Sinji Vrh in poteka pod geslom »Daj nam danes naš vsakdanji kruh... Umetniki za Karitas«. Razstavo bo predstavila Anamari-ja Stibilj Šajn, glasbeno točko bo poklonil otroški pevski zbor Emil Komel z zborovodjo Damijano Čevdek Jug. Izkupiček prodanih del bodo namenili otrokom, starši katerih so izgubili delovno mesto. Radio Robin v težavah Delavci novogoriškega Radia Robin se srečujejo s težavami, ki onemogočajo normalno delovanje, saj dohodki niso bili izplačani že tri mesece. V petek so se sestali z direktorjem Markom Vuksanovicem, »ki pa nam ni znal ponuditi nobene razumne rešitve nastalih težav«. Zato so poslali dopis lastnikom radia, v katerem so postavili zahtevo, da do včeraj opoldne pojasnijo svojo različico razpleta nastalega problema. Od lastnikov se na poziv ni odzval nihče, zato z današnjim dnem pričenjajo z aktivnostmi za zaustavitev dela. Plakete in zbornik o Vilfanu V Novi Gorici bo danes zasedalo predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Ob tej priložnosti bo predsednik borcev Janez Stanovnik zaslužnim za ohranjanje vrednot NOB podelil plakete. Zlato plaketo bosta v veliki dvorani novogoriške mestne hiše prejela Zlatko Martin Marušič, župan občine Miren Kostanjevica, in Alenka Saksida, srebrna plaketa pa bo šla v roke Viljemu Mi-šigoju, tajniku krajevnega odbora ZB Dobrovo. Na dvorcu Vogrsko pa bo ravno tako danes ob 13.30 predstavitev zbornika »Dr. Joža Vilfan (1908-1987): partizan, politik in diplomat«. (tb) Kocijančič s Komelom med obiskom Kulturnega doma v Gorici FOTOK.D. Komel in Kocijančič o krčenju denarja za kulturo Deželni svetnik Igor Kocijančič je pred nedavnim obiskal Kulturni dom v Gorici, kjer se je sestal z ravnateljem Igorjem Komelom. Ta je gostu podrobno orisal dejavnost Kulturnega doma, programe in perspektive v bližnji prihodnosti ter obenem izrazil zaskrbljenost ob napovedanih klestenjih finančnih dotacij za manjšino na vsedržavni in deželni ravni, ki bi neizbežno hudo okrnila tudi aktivnost Kulturnega doma. Le-ta je v Gorici prav gotovo eden od naj pomembnejših dejavnikov na področju kulturne ponudbe, pospeševanja kulture sožitja in čezmejnega sodelovanja ter povezovanja različnih goriških skupnosti. 26 Torek, 1. decembra 2009 GORIŠKI PROSTOR ŠTEVERJAN - Skupaj nazdravili svojim petdesetim letom Bolj kot v obujanju spominov je praznik minil z zvrhano mero dobre volje Petdesetletniki iz Števerjana so se nastavili tudi objektivu fotografa BUMBACA Števerjanci letnika 1959 so nazdravili svojim petdesetim letom. Bolj kot v obujanju spominov, za katere bo še čas, pa je praznovanje minilo z zvrhano mero dobre volje. Zbrali so se v soboto na vaškem trgu in šli najprej nazdravit v Formentinijev grad, nakar so se odpravili k Subidi na Plešivo, kjer so preživeli večer in dobršen del noči. Pobuda o skupni počastitvi življenjskega jubileja je dozorela v »klapi« na začetku novembra in takoj so vsi pristali. V soboto se je tako zbrala skupina štirinajstih petdesetletnikov, ki so osnovne šole obiskovali v Števerjanu, na Valerišču in Jazbinah, nekateri so se spet našli na nadaljnji študijski poti, ostali pa so z vsemi vselej povezani. Tako prisrčno so se imeli, da so kraj sobotnega praznovanja zapustili, ko se je že začelo svitati. Obveščamo vas, da bodo v ponedeljek, 7. decembra (predpraznični dan) uradi zaprti. ZA OBJAVE DO 9. DECEMBRA SPREJEMAMO MATERIAL NAJKASNEJE DO: • PETKA, 4.12. do 15.00 (komercialni oglasi in oglasi v okvirčku) • SOBOTE 5.12. do 13.00 (čestitke, osmrtnice, sožalja, mali oglasi). I V soboto bo odprt samo urad v Trstu, ul. Montecchi 6. I ZELENA ŠTEVILKA: 800912775 E-MAIL: oglasi@tmedia.it [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 3: 17.30 »Planet 51«; 10.00 -22.00 »Triage«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »New Moon: The Twilight Saga«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »2012« (Digital 2k). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Do-rian Gray«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ca-do dalle nubi«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lebanon«. fí Razstave FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi na ogled fotografske razstave Tarcisia Scappina do 7. decembra v baru Cic-hetteria v Ul. Petrarca 9 v Gorici. MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Guglielmo Oberdan, 1 v Ronkah med 10. in 23. uro (ob ponedeljkih zaprto). SAMOSTOJNA RAZSTAVA LOREDANE PRINČIČ z naslovom Mreže bo na ogled v galeriji dei Tigli v Ul. Gram-sci 6 v Fiumicellu od 5. do 19. decembra. Odprtje bo v soboto, 5. decembra, ob 18. uri. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča; od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V GORIŠKI PODRUŽNICI ZADRUŽNE BANKE DOBERDOB IN SO-VODNJE na Korzu Verdi 55 bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkar-da Valvasorja, katero razstavlja lastnik Roman Gergolet. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava risb in slik Zlatka Boureka; do 20. decembra od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici bo v četrtek, 3. decembra, ob 17.30 predstavitev publikacije poezij Irene Navarra in slik Roberta Faganela, ki jo je uredila Silvia Valenti z naslovom »La terra, la visione. Gorizia (e din-torni) tra realta e sogno. Poesie e Di-pinti«. Poezije bo prebirala Mariolina De Feo, sodelovala bosta Gloria Angeli in Jurij Paljk. Ob tej priložnosti bo odprtje razstave slik Roberta Fagane-la, ki bo na ogled do 7. decembra. ~M Koncerti GORIŠKI MUZEJ IN DEŽELA FJK prirejata koncert instrumentalne skupine Mikrokosmos (Daniela Brussolo -flavta, Nicola Mansutti - violina, Pie-ro Ricobello - klarinet in Fabio Sera-fini - kontrabas) v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. KONCERTNA SEZONA 2009-2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici: v petek, 20. decembra, ob 20.30 Božični koncert avstrijskega pevskega zbora St. Florianer Saengerkna-ben (zborovodja Franz Farnberger); predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481531455) od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure in na info@kclbratuz.org. H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. 13 Obvestila PD VRH SV. MIHAELA sklicuje redni občni zbor danes, 1. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu pri Čotovih na Vrhu. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA se bo srečala z občani v petek, 4. decembra, ob 20.30 na Vrhu (center Danica). Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v vinski kleti Dobrovo v Brdih v prostorni in primerno ogrevani dvorani. Vpisujejo vsak dan od 17. do 19. ure Ivo T. (tel. 0481-882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Marija Č. (Pod-gora, tel. 0481-390697), Rozina F. (Doberdob, 0481-78209). LETNIKI 1934 iz občine Sovodnje ob Soči prirejajo jubilejno srečanje v soboto, 12. decembra. Zbrali se bodo ob 10.50 v Rupi pred cerkvijo. Po maši in poklonu pred domačim spomenikom padlim bodo nadaljevali praznovanje v restavraciji Makorič v Orehovljah blizu Mirna. LETNIKI 1944 iz slovenskih goriških občin Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan so vabljeni na jubilejni praznik, ki bo 12. decembra s potepom na Gorenjski in z možnostjo večerje ter plesom pri Avsenikih v Begunjah na Gorenjskem. Organizacijsko srečanje bo v sredo, 2. decembra, v Doberdobu ob 20.30 v gostilni pri Pirčevih. Predhodno prejemajo prijave poverjeniki Branko (tel. 3932989700 ali 392-3393117) v Sovod-njah in Karlo (tel. 333-9766745) nepreklicno do srede, 2. decembra, do večernega srečanja. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo socialna delavka sprejemala v sredo, 2. decembra; informacije na tel. 0481784736. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo do 9. decembra zaprta za dopust. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja društveno večerjo v soboto, 12. decembra, v Kulturnem domu v Sovod-njah. Odrasli 20 evrov, otroci 15 evrov. Vpisovanje v gostilnah Pri Francetu in Rubijski grad. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj prireja sestanek v sejni dvorani PD Rupa Peč v Rupi danes, 1. decembra, ob 20.30 z naslednjim dnev- nim redom: politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, jus Vrh, pred-božični pozdravi, razno. UPOKOJENCI CISL prirejajo v soboto, 12. decembra, tradicionalno predbo-žično praznovanje v gostilni Transalpina v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici ali na tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 2. decembra, od 9. do 11. ure v občinski dvorani v Koprivnem. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi 7. decembra, zaprti. V TOČKI ZKD NOVA GORICA (Grad-nikove brigade 25) bo v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri ob dnevu odprtih vrat v kulturi prireditev z naslovom Društva se predstavljajo. Zveza kulturnih društev Nova Gorica je povabila Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki se bo predstavila in ponudila kulturni program v izvedbi zasedb in posameznikov iz različnih pokrajin delovanja ZSKD. Nastopili bodo glasbena skupina BK evolution (Igor Čer-no, David Klodič, Anna Bernich, Davide Tomazetič, Alessandro Bertossin, Luca Clinaz), pesnica in prevajalka Silvana Paletti, ki bo predstavila pesmi v rezijanščini, vokalna solistka Alessia Peressini in kvartet Volnik. 0 Prireditve KD SABOTIN vabi na miklavževanje v ponedeljek, 7. decembra, ob 20. uri na sedežu društva v Štmavru. Kulturno društvo Slavec Solkan bo nastopilo z lutkovno predstavo Inči strašni požiralec, zapel bo otroški pevski zbor Štmaver. MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v soboto, 5. decembra, ob 18. uri. Nastopila bo otroška dramska skupina SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za kraljevim trebuhom. Miklavžev urad bo odprt od 16. ure dalje; informacije v jutranjih urah po tel. 0481531445. PD PODGORA organizira miklavževa-nje v četrtek, 3. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor Podgora. CORMONSLIBRI bo potekal v Krminu od 2. do 14. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (ob delavnikih med 16.30 in 20. uro, v predprazničnih in prazničnih dnevih med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 20. uro). KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 3. decembra ob 19. uri govorila na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. KŠD KRAS DOL-POLJANE v sodelovanju z družbo Rogos in pod pokroviteljstvom občine Doberdob organizira v petek, 4. decembra, ob 19.30 v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu projekcijo dokumentarnega filma »The Age of stupid«. -/ NAGRADA DARKO BRATINA - Poklon viziji: v četrtek, 3. decembra, v Kine-maxu/2 v Gorici ob 18. uri bo koncert Armeniana Soundscapeja in ob 20.30 podelitev nagrade filmu »Sahman -Meja«. V petek, 4. decembra, v Kine-maxu/2 v Gorici med 10. in 17. uro bo delavnica s Harutyunom Khacha-tryanom in ob 18. uri film »Vavera-grough - Dokumentarist«. SKRŠD TRŽIČ IN SKRD JADRO vabita na predstavitev zgodovinske knjige Kras, avstroogrskega vojaka Abela Kornela, ki jo bo predstavil raziskovalec njegovega dela Dario Fran-dolič v petek, 4. decembra, ob 18. uri v prvem nadstropju občinske knjižnice v Tržiču. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo v četrtek, 10. decembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Bruno Pincher-le. Gli scritti e la biblioteca di storia della medicina«, ki jo je napisal Rudj Gorian. Knjigo bodo predstavili Anna Di Gianantonio, Dino Faraguna in Marco Menato. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v četrtek, 3. decembra, ob 18. uri bo Marco Buticchi predstavil svojo knjigo »Il respiro del deserto«. MIKLAVŽEVANJE v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici in Športnim združenjem DOM bo v petek, 4. decembra, ob 17. uri. V družbi pravljice Božične potičke za vse bodo otroci pričakali Miklavža, ki jih bo vse obdaril; vstop je prost. GORIŠKA POKRAJINA, TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prirejajo predstavitev pesniške zbirke Franceta Balantiča in Mirka Špaca-pana z naslovom Gospod, za tabo se bom zdaj napotil, v petek, 4. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani goriške pokrajine na Korzu Italia 55 v Gorici. Delo bo predstavila Tatjana Rojc, sodelovala bo pevska skupina Akord iz Podgore. Publikacija bo na razpolago po znižani ceni in ves izkupiček bo namenjen Društvu pa-liativna oskrba Mirko Špacapan -Ljubezen za vedno. KD DANICA vabi na miklavževanje, ki bo v prostorih večnamenskega centra Danica na Vrhu v soboto 5. decembra, ob 17.30. Nastopila bo otroška in mladinska skupina KD Danica z uprizoritvijo ruske zgodbe Repa velikanka ter otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Informacije bodo na razpolago uro pred predstavo v prostorih vaškega centra. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstavila izdajo zgoščenke zborovskih skladb goriškega skladatelja Patricka Quag-giata. O zgoščenki in avtorju bo na predstavitvi spregovoril skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi, sodelovali bosta mešani pevski zbor Štandrež in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Mali oglasi IŠČEMO popoldansko učno pomoč za srednješolca; tel. 0481-884091 v večernih urah. PRODAM plug sogema št. 14, cena po dogovoru; tel. 333-2331049. PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža; informacije po tel. 3287070020 (v popoldanskih urah). Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Arrigo Ser-giampietri iz splošne bolnišnice v cerkev Pija 10. in na glavno pokopališče. DANES V ŠLOVRENCU: 14.30, Luigia Vidoz vd. Orzan v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.45, Ambrogio Soranzo s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 13.30, Noemi Stafuzza por. Mian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 11.00, Nicolina Pacorig vd. Bos-carol (iz tržiške bolnišnice) v kapeli pokopališča. / KULTURA Torek, l. decembra 2009 27 TANGO - Združenje Buenos Aires Mednarodni festival z izvrstnimi izvajalci Tango osvaja glasbenike in poslušalce - Maurizio Marchesich, odličen bandeonist in »animator« V tržaškem gledališču Miela se je v nedeljo, 29.novembra, zaključil 4. mednarodni Festival tanga, ki ga je organiziralo glasbeno združenje Buenos Aires. Večkrat izrabljena trditev, da glasba ne pozna meja, je dobila potrditev z ugotovitvijo, da tudi tango ne pozna meja: z žanrom, ki se je rodil v Južni Ameriki, se dandanes ukvarjajo vedno bolj številni glasbeniki iz najrazličnejših držav in najrazličnejših zaledij. Festival, ki je že četrtič zaživel ob podpori številnih pokroviteljev - Dežele FJK, ZKB, zavarovalnice Generali, Hrvatske zajednice v Trstu, kulturnih društev iz Fagagne in Palmanove ter gledališča Miela -, je odprl zelo uspe- šen koncert tržaškega kvinteta Trie-sTango, sestava, ki je svoje umetniške vrednote potrdil na številnih turnejah v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki. Bandoneonist Maurizio Marchesich, violinist Stefano Furini, tolkalec Fabian Perez Tedesco, kontrabasist Angelo Colagrossi ter pianist Alberto Boischio so povsem navdušili občinstvo v Trstu, nato pa tudi v Fagagni in Palmanovi, z vročo, zapeljivo in temperamentno igro, ki je v najlepši luči predstavila bolj in manj znane skladbe mojstrov tanga. Izvrstna izvajalca sta oblikovala tudi drugi koncert: argentinski čelist Jorge Perez Tedesco in pianistka Beatriz Pedrini sta nastopila v Trstu in Fa- Niz se je zaključil v nedeljo v tržaškem gledališču Miela gagni z izborom okusnih priredb in originalnih skladb, ki s navezujejo na tradicijo tanga. Niz je v gledališču Miela sklenil nastop skupine, ki izraža mednarodne povezave na tem področju: zagrebški Godalni kvartet Rucner je z ameriškim bandoneonistom italijanskega porekla Petrom Soavejem oblikoval program s skladbami, ki so bile originalno spisane za klasični tango-kvintet, nekatere pa izrecno za sestav, ki združuje najbolj tradicionalen in klasičen ansambel »resne« glasbe z instrumentom, ki je skoraj izključno predan tangu. Godalni kvartet Rucner sestavljajo ugledni hrvaški glasbeniki, solisti v priznanih an- samblih kot Zagrebški komorni orkester, Zagrebška filharmonija in orkester zagrebške opere. Ustanovna člana, čelistka Snježana Rucner in violist Dragan Rucner, sta dolgo let igrala v kvartetu Klima, zdaj pa muzicirata z violinistkama Ano Paulo Knapic-Frankovic in Sidonijo Leban - slednja igra v vlogi prve violine. Peter Soave se je na koncertu javno zahvalil Mauriziu Marche-sichu, ki ga je pred petnajstimi leti navdušil za bandoneon: s tem glasbilom je v Ameriki dosegel že zelo prestižne uspehe, nastopil je tudi pod vodstvom Jamesa Levina, s kvartetom Rucner pa je že posnel zgoščenko s skladbami Astorja Piazzolle. Mednarodni sestav je za tržaški nastop pripravil bogat izbor skladb, ki so slonele predvsem na Piazzollovem opusu, med skladatelji pa sta bila tudi Carlos Gardel z znamenito El dia que me quieras, Aldemaro Romero s svojim Tango furioso, v dvorani pa je bil prisoten tudi hrvaški skladatelj Kreši-mir Herceg, avtor dveh skladb, ki sta jih Soave in kvartet Rucner prvič predstavila v Trstu - Promotion Party in Ru-cner Tango. Instrumentalna kombinacija ban-doneona in godalnega kvarteta je ustvarila zelo prijetno glasbeno sliko, muzi-ciranje je bilo začinjeno s temperamentno in tehnično zelo zanesljivo interpretacijo, ki je izzvala dolge aplavze dokaj številnega občinstva: kar dva dodatka sta bila potrebna, najprej Oblivion v priredbi ameriškega glasbenika, ki deluje v Detroitu v sklopu znamenite Tamla-Motown-David Van De Pitte, avtor ostalih priredb pa je bil Duilio Dobrin; koncert se je zaključil z nepogrešljivim Piazzollovim Libertango. Katja Kralj MOHORJEVKE Ob visokem jubileju Alojza Rebule Vse tri Mohorjeve družbe -celjska, celovška in goriška - so počastile visok življenjski jubilej, 85-le-tnico pisatelja Alojza Rebule, s skupnim knjižnim podvigom. Gre za knjigo Tatjane Rojc Pogovori z Alojzom Rebulo, ki je v bistvu predelana knjižna izdaja niza oddaj, ki jih je avtorica pripravila za Radio Trst A, ki jih je predvajal pred dvema letoma. Takratna serija intervjujev z Rebulo, ki je bila za Tatjano Rojc velik izziv, je zaobjela pisateljevo življenje, njegov svet ter versko, zgodovinsko in narodnostno tematiko, brez katerih ni mogoče razumeti pisateljevih leposlovnih del. Uradna predstavitev knjige je potekala včeraj dopoldne v prostorih Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani, poleg avtorice in pisatelja pa je v imenu izdajateljev spregovoril tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar. Dogodek je potekal v okviru predstavitve letošnjega knjižnega daru CMD, ki poleg že omenjene skupne publikacije, posvečene Alojzu Rebuli, obsega še dve zgodovinski deli Jožeta Mačka: gre za deli Mašne in svetne ustanove na Kranjskem od 1854 do 1862 ter Orožnova zgodovina dekanije Laško, ki ju je predstavil zgodovinar in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija Stane Granda. Drugače bodo knjigo Pogovori z Alojzom Rebulo ponovno predstavili danes na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pisatelj, ki je sinoči v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani prejel naziv senatorja Teološke fakultete, bo na slednji jutri tudi predaval. REVIJE ZA OTROKE IN MLADE - Novembrski Pastirček Poučno branje Revija namreč objavlja vrsto poučnih pesmic in zgodbic izpod peresa znanih književnikov Tudi v novembrski številki revije Pastirček, je poučne zgodbice in pesmice objavila vrsta književniških in ilu-stratorskih imen. Dragocen učni pripomoček nam na skoraj 40 straneh prinaša zanimive duhovne pesmice, zgodbice, dopolnjevanke in križanke, za spretne prstke bo zanimiva likovna delavnica, za sladkosnede pa kuharski recepti. Bogato izdajo je skupaj s sodelavci izbral in uredil urednik Marijan Markežič, ki naslovnikom v uvodni besedi sporoča, kateri dnevi so novembra posebni dnevi. Urednik se spominja vseh svetnikov, pa vernih rajnih, omenja pa tudi zahvalno nedeljo in zadnjo novembrsko nedeljo, s katero se uradno začenja advent, s tem pa tudi čas prijetnega pričakovanja. Uvod v tokratno številko predstavlja pesmica Na božji njivi, ki je nastala pod peresom Zore Saksida. Med pesmicami velja posebej izpostaviti poučno pesmico Barbare Rustja z naslovom Abeceda, Mišipesem, ki je nastala izpod peresa Vojana Tihomirja Arharja, in pesmico Majde Artač, s pomočjo katere se bodo mladi uporabniki naučili sklanjatve in stopnjevanja. Stalna gostja Pastirčkovih strani Berta Golob pa je za tokratno številko prispevala pesmico Vprašaj. Med zbranimi zgodbicami so skoraj vse nove in zanimive, kar še posebej velja za zgodbico Marize Perat z naslovom Stara smreka, v kateri lahko bralci spoznajo pomen pogozdovanja. Damijana Čevdek Jug nam v tokratnem nadaljevanju zgodbe z naslovom V glasbeni šoli predstavlja godala. Pisana druščina otrok je tokrat spoznavala violino, violo, violončelo in kontrabas, izvedeli pa so tudi, da se skladbe lahko zaigrajo tudi brez loka, s prsti torej, kar se imenuje brenkanje. Prikupna je tudi zgodbica v stripu Fof (na sliki ilustracija), ki nas tokrat seznanja z gozdnimi prebivalci, zanimive pa so krajše pesmice o vrabcu, sraki, pavu, hrčku, miški, mačku in pajku, ki jih je napisal Vo-jan Tihomir Arhar. Živalsko tematiko ima tudi basen o pujsku Binetu. Uredniki so tako kot vsak mesec v revijo vključili tudi tradicionalno igro nasprotij, ki otroke tokrat uči strpnosti do drugih. Ta mesec mladi uporabniki lahko spoznajo, kako se nekdo počuti, ko je sprejet, in kako se počutimo, ko nas drugi nočejo sprejeti. Daljno sveto deželo je mogoče spoznati s pomočjo duhovnega prispevka, ki ga je ilustrirala Paola Bartolini Grudina, Egipt in njegove prebivalce pa nam predstavlja rubrika Halo?, ki jo je napisala Nina Grudina. Ne smemo pozabiti tudi na strica Maksa, ki je Tjašo in Pastirčka popeljal na potep. Njihova tokratna destina-cija je bilo naselje Kovk v občini Ajdovščina, od koder se razprostira čudovit razgled na celotno Vipavsko dolino. V nadaljevanju je poskrbljeno za družabne trenutke, saj se lahko mladi uporabniki preizkusijo v ročnih spretnostih. S pomočjo likovne delavnice se bodo naučili izdelovati tri kralje, s katerimi bodo okrasili jaslice, marmeladni zvitek pa se bodo naučili pripravljati s kuharsko rubriko, v kateri so opisani in ilustrirani postopki za pripravo te enostavne slaščice. Poleg naštetih tem je tu še rubrika Pastirčkova pošta, v kateri lahko redno beremo o različnih izletih in drugih prijetnih doživetjih učencev različnih šol, vse skupaj pa so oplemenitile še risbe in fotografije. (sč) STALNO GLEDALIŠČE FJK - Alternativna scena Gianrico Tedeschi v vlogi Plavtovega skopuha Gianrico Tedeschi, uglajeni ironični veliki veteran italijanskega gledališča, je bil tudi letos gost v veliki Rosset-tijevi dvorani v Trstu, in sicer v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča FJK. Priljubljeni igralec nastopa v lastni priredbi Plavtove komedije Aulularia v produkciji goriške skupine Artisti Associati, s katero Te-deschi zadnja leta sodeluje. Predstava, ki je bila na sporedu samo v sredo, 25. novembra, je bila zaradi pestre mešanice antičnega in modernega, zelo raznolikih sodobnih elementov in prijemov ter enako raznolikih trikov raznovrstne gledališke tradicije nenehno presenečenje za gledalce, ki so se, nekateri verjetno tudi v rahli zmedi, stalno spraševali, kam naj jo uvrstijo. Kakorkoli že, komedija, kot jo je postavil režiser, je bogata in živahna antologija komičnih elementov, tako besednih kot situacijskih, smešnih značajskih likov, zabavnih nesporazumov, presenetljivih preoblek, pa tudi odlično izvedenih glasbenih gagov in razposajenih plesnih točk, tako da je za ljubitelja gledališča svojevrstni užitek. Aulularia je komedija o loncu, v katerem je skrit mali zaklad v zlatnikih, kot ga napoveduje že italijanski naslov (Metti in salvo tesoretto) Tedeschijeva priredbe. Lonec najde stari skupuh Ev-klion na svojem domu, kjer ga je skril njegov enako skopuški ded. Od najdbe je Evklion obseden od misli, kam bi lonec varno skril, in se sploh ne zaveda, da je njegova mlada hči Fedrija noseča, celo tik pred porodom. Prav zadovoljen je, ko ga stari bogati sosed Megador zaprosi za hčerino roko in to brez dote. S dekletom se želi poročiti tudi Megado-rov nečak Lekonid, s katerim je Fedri-ja zanosila; zanjo zaprosi ravno v trenutku, ko se Evklion zave, da so mu ukradli dragoceno posodo, tako ga starec osumi tatvine: njun dialog je najza-bavnejši del v komediji. Čeprav se konec, kakršnega si je zamislil Plavt, ni ohranil, je Aulalarija ena njegovih najbolj znanih komedij in po Evklionu je zasnovam marsikateri poznejši lik skopuha, denimo Mo-lierov. Skopuh Gianrica Tedeschija je skopuški do kraja: ko mu Lekonid najde ukradeni lonec, ga skrbi le to, da ga ne bo več izgubil, da hči rojeva mu ni mar, da se bo poročila z Lekonidom pa je le olajšanje. Režiser Walter Mramor je v predstavi združil antiko z vizualnim in zvočnim okoljem današnjih dni, tradicionalno burkaštvo s sodobnimi prijemi in v vse vlil tudi nekoliko otroške pravlji-čnosti. Gianrico Tedeschi je mojstrsko odigral skopuha Evkliona, ostali igralci pa nastopajo vsi v več kot eni vlogi, če največkrat v likih nasprotnega spola, in vsi so karikirani. Marianella Lazlo je prebrisani Lekonidov suženj Strobil, Sveva Tedeschi je nerodna Evklionova služkinja in gostobesedna in gosposka Leko-nidova mati, Marina De Juli je stari Me-gador in kuharica, Daniel De Rossi pa zaljubljeni Lekonid; vsi štirje nastopajo tudi v prologu Evklionovega hišnega Lara. Ivan Lucarelli igra zdaj kuharja zdaj njegovo tovarišico kuharico. Sceno, ki spominja na otroške slikanice, je ustvaril Enrico Cavallero, kostume, ki karikirajo današnje dni, pa Elisa Bolognini. Za izvirno scensko glasbo in priredbe modernih hitov je poskrbel Valter Silviotti, za ko-reografske elemente Marta Bevilaqua, za osvetlitev Marco Policastro. Na koncu predstave med igranjem hita Mamma mia priljubljene skupine Abba pride na oder še prava in množična godba. (bov) 28 Torek, 1. decembra 2009 KOŠARKA / MUSLIMANSKI PRISELJENCI - Odzivi na švicarski referendum Severna liga: Švicarji nam morajo biti za zgled Castelli za vključitev znamenja križa v zastavo - Frattini: Predlog je sprejemljiv OSTRA POLEMIKA Nov spor Berlusconi -Repubblica RIM - Televizijski koncem Mediaset bo tožil dnevnik La Repubblica zaradi obrekovanja v zvezi s članki, ki namigujejo na možnost, da je mafija na nek način sodelovala pri ustanavljanju Berlusconijevega medijskega imperija. Gre za vrsto člankov na podlagi pričevanj nekaterih mafijskih skesancev, ki naj bi sodnikom razkrili nejasne posle Silvia Berlusconija in njegove nekdanje desne roke Marcella DelFUtrija, ki je trenutno senator. Vse to naj bi se dogajalo precej let pred vstopom Berlusco-nija na politično sceno, ki se je zgodil leta 1994. To je samo zadnja etapa v »vojni« med Berlusconijem in založniškim koncernom Re-pubblica-Espresso, ki traja že nekaj časa. Spomnimo se samo polemičnih člankov v Repub-blici o prijateljstvu med ministrskim predsednikom in mlado Neapeljčanko Noemi Letizia. Že takrat je Berlusconi tožil Re-pubblico zaradi obrekovanja in zahteval od njenega založnika Carla De Benedettija visoko odškodnino. Berlusconijevi odvetniki so medtem včeraj formalno zahtevali odložitev procesa o »primeru Mills«, v katerega je vpleten tudi predsednik vlade. Advokati so milanske sodnike obvestili, da ima Berlusconi v petek, 4. decembra, ko je napovedano nadaljevanje procesa, dve pomembni uradni zadolžitvi. Dopoldne se bo v družbi nekaterih ministrov udeležil odprtja odseka avtoceste Salerno-Reg-gio Calabria, popoldne isti dan pa bo vodil vladno sejo. Proces Mills se bo predvidoma nadaljeval konec januarja 2010 in tedaj, zagotavljajo odvetniki, bo ministrski predsednik zanesljivo prisoten. RIM - Izid nedeljskega referenduma v Švici, na katerem se je večina izrekla proti gradnji minaretov, je naletel na velik odmev tudi v Italiji. K temu je prispevala Severna liga, ki je takoj pristavila svoj lonček. »Švicarji nam dajejo lekcijo omike,« je že v nedeljo izjavil Bossijev privrženec Roberto Castelli, sicer podminister za prevoze. »Tudi pri nas je potreben močan signal, da bi porazili framasonsko in proislamsko ideologijo, ki žal preveva tudi naše zaveznike. Mislim, da bi Severna liga smela in morala v zakonski predlog za reformo ustave vključiti zahtevo, naj bi v zastavo vključili znamenje križa,« je pristavil. Castellijev predlog je v vladni koaliciji naletel na različne odzive. Rimski župan Gianni Alemanno, sicer nekdanji pristaš raz-puščenega Nacionalnega zavezništva in danes predstavnik Ljudstva svobode, je Ca-stellijev predlog označil za demagoškega. Podobno je naredil njegov politični sopotnik, obrambni minister Ignazio La Russa, ki pa je poudaril, da so Švicarji vendarle dali dober signal, da se Evropa ne sme vdati v mul-tikulturno usodo. Zunanji minister Franco Roberto Castelli ANSA Frattini, eden izmed tesnejših sodelavcev premiera Silvia Berlusconija, je predlog Severne lige presenetljivo označil kot »sugestiv-nega«. »Gre za povsem normalen predlog, saj ima devet evropskih držav znamenje križa v svojih zastavah,« je pojasnil. Predsednik poslanske zbornice in nekdanji voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa je menil, da je na švicarskem referendumu prevladal strah in da njegov rezultat predstavlja »darilo islamskim skrajnežem«. V opozicijskih krogih prevladujejo negativne oz. kritične reakcije. Namestnik načelnika senatorjev Demokratske stranke Luigi Zanda je menil, da bi Severna liga morala nehati s svojimi provokacijami na račun državnih simbolov. Po besedah načelnika senatorjev UDC Gianpiera DAlia kdor pridiga nestrpnost in rasno mržnjo, kot dela Severna liga, ta s krščanskimi vrednotami lahko samo manipulira. Toda Severna liga vztraja. Evropski poslanec iz njenih vrst Mario Borghezio je včeraj predlagal, da bi v Italiji razpisali referendum o gradnji mošej. Stališče sta podprla njegova strankarska kolega Roberto Calderoli in Roberto Maroni, sicer ministra za poenostavitev zakonodaje oz. notranje zadeve. RIM - Zdravstveno podjetje Cucchijeva smrt naj bi bila nenadna, zdravniki pa korektni RIM - Notranja preiskava zdravstvenega podjetja je ugotovila, da so zdravniki rimske bolnišnice Sandro Pertini z zdravniškega vidika ravnali korektno s Stefanom Chucc-huijem, 31-letnim Rimljanom, ki je bil 15. oktobra aretiran zaradi posesti manjše količine mamil in je 22. oktobra umrl v omenjeni bolnišnici zaradi številnih zlomov, ki jih je utrpel med priporom. Kot piše v poročilu, naj bi bila Cucchijeva smrt »nenadna in nepričakovana glede na splošno stanje pacienta«. Zaradi tega se bodo zdravniki Aldo Fierro, Ste-fania Corbi in Rosita Caponetti lahko vrnili na svoje delovno mesto, s katerega so bili začasno premeščeni, potem ko je sodstvo proti njim uvedlo preiskavo pod obtožbo nenamernega umora. Sodna preiskava se medtem nadaljuje. Kaže, da so glavni krivci za Cucchijevo smrt trije zaporniški čuvaji, ki so mladeniča pretepli, ko je v priporu čakal na zaslišanje pristojnega sodnika. Sterfano Cucchi ANSA ZDRAVSTVO - En primer Tudi v Italiji odkrili mutacijo nove gripe Mutacija se ne širi in ne omejuje učinkov cepiva RIM - Pri bolniku, ki so ga konec avgusta zaradi hude pljučnice zdravili v Monzi, nato pa je uspešno okreval, so odkrili mutacijo virusa A H1N1. Identična je mutaciji, ki so jo pred dnevi odkrili na Norveškem, je včeraj sporočilo italijansko ministrstvo za socialno politiko in zdravje, ki je še poudarilo, da se mutiran virus nove gripe ne širi. Italijanske zdravstvene oblasti so preučile več sto vzorcev virusa pri bolnikih, ki so v zadnjih mesecih v različnih deželah zboleli za novo gripo, mutacijo pa so odkrile samo pri enem bolniku. Na ministrstvu so pojasnili, da odkrita mutacija ne prevlada pri resnih ali celo smrtnih primerih. Pravzaprav gre za posamične primere in mutacija se trenutno ne širi. Gre za enako mutacijo, kot so jo 20. novembra odkrili pri treh vzorcih virusa A H1N1 na Norveškem. Identično mutacijo so v petek ugotovili tudi na vzorcih virusa v Franciji. Ministrstvo je v tiskovnem sporočilu podčrtalo, da mutacija virusa ne omejuje učinkov cepiva oziroma protivirusnih zdravil. Podminister Ferruccio Fazio je še povedal, da bodo od četrtka dalje razširili cepljenje še na otroke od 6. meseca do 17. leta starosti, morda pa bodo cepili tudi osebe nad 65. letom starosti. BELORUSIJA Berlusconi na obisku kot prvi z Zahoda MINSK - Premier Silvio Berlusconi je kot prvi zahodni voditelj po letu 1994 včeraj obiskal Belorusijo, kjer ga je sprejel tamkajšnji predsednik Aleksander Lukašenko. Voditelja sta se na kratkih pogovorih osredotočila predvsem na krepitev gospodarskih vezi med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Našim gospodarskim in industrijskim odnosom lahko damo pomemben zagon," je Berlusconi ob začetku pogovorov dejal Lukašenku. "Jaz bi lahko vodil delegacijo italijanskih gospodarstvenikov. Jaz vem, kdo so pravi ljudje," je dodal italijanski premier. "Močno smo se trudili, da smo dosegli določeno raven sodelovanja med našima državama in našimi velikimi podjetji," pa je dejal Lukašenko. V času Berlusconijevega obiska naj bi italijanska in beloruska stran podpisali več sporazumov s področja energetike, industrije in kmetijstva, pa tudi osnutek sporazuma med italijanskim koncernom Finmeccanica in belorusko vlado, je sporočil tiskovni predstavnik italijanskega veleposlaništva v Minsku. Belorusija se je po prihodu Lukašenka na oblast leta 1994 znašla v izolaciji. Temu so botrovale predvsem hude kršitve človekovih pravic, zaradi česar so ZDA Lukašenka nekoč označile za "zadnjega diktatorja v Evropi". Evropa je nato v zadnjem letu začela krepiti stike z Belorusije. Bruselj je med drugim letos začasno ukinil prepoved potovanja za Lukašenka v države EU, Belorusijo pa je vključil tudi v t.i. Vzhodno partnerstvo. Lukašenko je v zameno osvobodil nekaj političnih zapornikov, ob čemer pa analitiki dvomijo, da bo privolil v bolj obsežne reforme, ki bi lahko ogrozile njegov položaj. Lukašenko se je aprila že mudil v Rimu, Berlusconi pa je takrat dejal, da je za Belorusijo prišel čas, da se odpove izolaciji in odpre Zahodu. Lukašenko se je nato septembra udeležil še li-tovsko-beloruskega gospodarskega foruma v Vilniusu. (STA) HARD VIDEO - Javno tožilstvo odprlo preiskavo Sodniki bodo zaslišali Fioreja in Mussolinijevo RIM - Rimsko javno tožilstvo je včeraj odprlo preiskavo v zvezi z domnevnim hard videoposnetkom, na katerem naj bi bila protagonista poslanka Ljudstva svobode Alessandra Mussolini in vodja skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova Roberto Fiore. Za to se je odločilo, potem ko je nekdo skušal prodati videoposnetek prek elektronske pošte, ki jo je naslovil na ministrsko predsedstvo. Za pristojnega javnega tožilca Pietra Saviottija sta parlamentarca, o katerih je govor v elektronskem sporočilu, prav Mussolini in Fiore. Zato ju namerava tožilec tudi zaslišati. Preiskovalci so medtem ugotovili, da naj bi video skušal prodati neki A. C., ki je že imel opravka s pravico zaradi raznih goljufij in ki naj bi mu neznanci ponudili videoposnetek. Fiore, po besedah katerega video ne obstaja, pa je včeraj napovedal, da bo prijavil sodstvu dnevnik Berlusconijeve družine Il Giornale in odgovornega urednika Vittorija Feltrija ter zahteval ustrezno odškodmno. Roberto Fiore in Alessandra Mussolini AFERA MARRAZZO mati prišla RIM - Brazilka Azenete Rodriguez Mendez je včeraj obiskala skromno stanovanje v Ul. Due Ponti v Rimu, kjer je stanoval in 20. novembra v požaru umrl njen sin Wendel, v italijanski javnosti znan kot transseksualec Brenda. »Hočem spoznati vso resnico, kakršna koli že je,« je dejala. Žensko je spremljala sestra Edina. Obe sta se ustavili v stanovanju ter molili za umrlega, obiskali pa sta tudi nekaj transeksualcev v okolici, s katerimi je Brenda delil življenjsko usodo. Od njih sta skušali zbrati čim več informacij o svojem nesrečnem sinu oz. nečaku, še zlasti o njegovih zadnjih dneh, ki jih je zaznamovala afera z bivšim predsednikom deželne vlade Lacija Pierom Marrazzom. Brazilki sta že poprej videli posmrtne ostanke Brende v mrtvašnici, kjer se še vedno nahaja zaradi preiskav, danes pa naj bi ju zaslišal javni tožilec. Ženski upata, da bosta lahko čim prej odpeljali truplo v Belen v severni Braziliji, kjer se je Brenda oz. Wendel rodil in od koder je šel v svet, da bi si uredil »boljše življenje«. LA REPUBBLICA - Odzivi Podpora, a tudi kritika Cellijevemu pismu o črni prihodnosti mladih RIM - Kakšna prihodnost se obeta italijanski mladini? Ali bi bilo bolje, če bi se mladi s trebuhom za kruhom odselili v kako drugo državo? Na taka in podobna vprašanja je generalni direktor zasebne rimske univerze Luiss Pier Luigi Celli odgovarjal v pismu Figlio mio, lascia questo Paese, ki ga je naslovil svojemu sinu in ga objavil na straneh dnevnika La Repubblica. V borih treh urah po objavi je pismo zabeležilo nad 600 komentarjev: nekateri bralci so mu čestitali, drugi so mu očitali, da je hinavec, tretji pa so drug za drugim zabeležili svojo izkušnjo, kar dokazuje, da problem dejansko obstaja. V pismu Celli toži nad vse prej kot rožnato prihodnostjo, ki v Italiji čaka študente na koncu univerzitetne kariere: zaprta vrata, nobenega upanja na zaposlitev, kaj šele na dostojno plačo. Časi so se spremenili, mu odgovarjajo bralci, ki opozarjajo na pomanjkanje kakršnekoli gotovosti in na katastrofalno politiko (ne)vlaganja v mlade, ki jo je ubrala država. Oglašajo se seveda tudi mladi, iz tujine in od doma: nekaterim je žal, da so ostali, drugim je domovina kljub vsemu pri srcu, tretji pa vidijo v begu možganov osiromašenje domačih tal. Da je hinavec, pišejo spet drugi in mu očitajo, da je sam del ravno tega sistema, ki ga kritizira. Nekateri bi namreč prej sprejeli grenke besede profesorja na liceju, delavca, uradnika ali očeta - prekernega delavca. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 29 ŠVICA - Na nedeljskem referendumu da zmagal z večino 57,5 odstotka glasov Švicarji za prepoved gradnje minaretov v državi Razburjenje muslimanskega sveta, kritični odzivi ZN, EU, Sveta Evrope in Vatikana BERN - Rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so se Švicarji izrekli proti gradnji minaretov v tej alpski državi, dviguje precej prahu, predvsem v muslimanskem svetu. Medtem ko muslimani poudarjajo, da izid predstavlja švicarsko mržnjo do islama, pa se švicarska vlada trudi pojasnjevati, da nikakor ne gre za zavračanje muslimanske skupnosti. Švicarska vlada je referendumskemu vprašanju, ali naj se v državi prepove gradnja minaretov, že od samega začetka kampanje močno nasprotovala, kljub temu pa so se volivci z dobrimi 57 odstotki glasov izrekli za omenjeno prepoved. Vlada je že sporočila, da bo voljo ljudstva spoštovala, pri čemer je pravosodna ministrica Eveline Widmer-Schlumpf poudarila, da je izid referenduma med prebivalstvom zbudil strah pred možnimi maščevalnimi dejanji islamskih skrajnežev. Vodja največje indonezijske islamske skupnosti Maskuri Abdilah je medtem poudaril, da izid referenduma kaže na sovraštvo, ki ga Švicarji gojijo do islama in muslimanskih držav. Švicarje je označil kot nestrpne, muslimane po svetu pa pozval, naj se kljub vsemu vzdržijo maščevalnih dejanj. Precej oster je bil v odzivu na rezultat referenduma tudi egiptovski mufti Ali Goma, ki je prepoved gradnje minaretov označil za žalitev za ves muslimanski svet. "Taka odločitev ni le napad na pravico do svobodne izbire veroizpovedi, pač pa je tudi poskus žalitve čustev muslimanske skupnosti v in izven Švice," je po poročanju egiptovske državne tiskovne agencije Mena dejal Goma. Da ne gre toliko za prepoved gradnje minaretov, ampak predvsem za žalitev muslimanske skupnosti, je poudaril tudi vodja švicarske Koordinacije islamskih skupnosti Farhad Afshar. Kritiki se je obenem pridružila tudi švicarska škofovska konferenca, ki je mnenja, da tak rezultat dodatno problematizira vprašanje sobivanja med verami in kulturami. Ob presenetljivi zavrnitvi gradnje minaretov v Švici se je oglasila tudi nevladna organizacija Amnesty International. Slednja je Švico opozorila predvsem na dejstvo, da taka odločitev ni le v nasprotju s pravico do svobodne izbire veroizpovedi, pač pa tudi z mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala tudi Švica. Zaskrbljenost nad odločitvijo švicarskih volivcev je izrazil tudi Vatikan. "Delimo zaskrbljenost švicarskih škofov," je poudaril škof Antonio Maria Veglio, sicer predsednik papeškega sveta za priseljence. Zaskrbljenost švicarskih škofov zaradi izida referenduma je v pogovoru za radio Vatikan pred tem izrazil generalni sekretar švicarskega episkopata Felix Gmur. Organizacija islamske konference pa je prepričana, da je prepoved gradnje mi-naretov znak vse bolj intenzivnega protii-slamskega hujskanja desničarskih politikov v Evropi. Generalni sekretar omenjene organizacije Ekmeleddin Ihsanoglu je ob tem izrazil razočaranje in zaskrbljenost nad odločitvijo volivcev v Švici. Izid referenduma v Švici je odmeval tudi v Združenih narodih. Strokovnjakinja ZN za verske pravice in svoboščine Asma Jahangir je tako opozorila, da referendum omejuje versko svobodo in krši mednarodnopravne obveznosti Švice. ZN bodo zato preučili zakonitost prepovedi gradnje minaretov v Švici in njeno skladnost z mednarodnim pravom. Odločitev švicarskih volivcev sta obsodili tudi EU in Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. "Odločitev za prepoved gradnje novih minaretov v Švici je, kljub temu da izraža voljo ljudstva, vir velike zaskrbljenosti," je dejal predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evropa Lluis Volilni lepak za »da« ANSA Maria de Puig in dodal, da "rezultat tega referenduma nasprotuje vrednotam tolerance, dialoga in spoštovanja do veroizpovedi drugih ljudi". Švedski zunanji minister Carl Bildt je za švedski radio dejal, da je odločitev švicarskih volivcev izraz predsodkov, nad rezultatom referenduma pa je bil šokiran tudi vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner. "To je izraz netolerance," je dejal. Nemška kanclerka Angela Merkel se na odločitev Švicarjev medtem ni želela odzvati. Kot je dejal njen tiskovni predstavnik Christoph Steegmans, Nemčija ne bo "dajala nasvetov Švici". Referendumsko vprašanje je že pred izvedbo referenduma, posebej pa še po objavi rezultatov, razdvojilo tudi švicarsko javnost in politične stranke. Zelena stranka namerava vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj so mnenja, da gre za kršitev pravice do svobodne izbire veroizpovedi, ki jo med drugim zagotavlja tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah. Na drugi strani slavijo predvsem skrajne desne stranke. Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je bila pobudnica nedeljskega referenduma, poudarja, da gradnja minaretov simbolizira politično-versko željo po oblasti in moči, kar pa je po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo. Svoje somišljenike so že dobili tudi v drugih skrajno desničarskih strankah po Evropi, ki v današnjih odzivih na nedeljski referendum pozdravljajo odločitev švicarskih volivcev. Predstavnica francoske skrajne desnice Marine Le Pen je izid švicarskega referenduma pozdravila in dejala, da bi elite morale nehati zanikati strah, ki veje med evropskim ljudstvom. "Slednje ne nasprotuje verski svobodi, kljub temu pa zavrača bahave težnje po uveljavitvi poli-tično-verskih muslimanskih skupin," je dejala Le Penova. Vodja nizozemske nacionalistične svobodnjaške stranke (PVV) in avtor spornega filma Fitna Geert Wilders pa je z odločitvijo švicarskih volivcev več kot zadovoljen. "Čestitke Švici za čudovit izid referenduma o minaretih! Kar so storili v Švici, lahko storimo tudi tu (na Nizozemskem)," je na spletni strani PVV zapisal Wilders. Ravnodušni pa glede nedeljskega referenduma ne morejo ostati niti švicarski gospodarstveniki. Bojijo se namreč, da bi odločitev volivcev lahko imela negativne posledice na poslovanje švicarskih multi-nacionalk, ki poslujejo tudi v muslimanskem svetu. Predsedujoči organizaciji Eco-nomiesuisse business federation Gerold Bührer je tako po poročanju časnika Financial Times opozoril na nevarnost, da bi skrajne islamske skupine v posameznih državah dejansko začele pozivati k bojkotu švicarskih izdelkov. (STA) Makedonci, Srbi in Črnogorci decembra v EU brez vizumov BRUSELJ - Državljani Makedonije, Srbije in Črne gore bodo lahko od 19. decembra v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah potovali brez vizumov, so včeraj v Bruslju odločili notranji ministri EU. Evropska komisija je julija predlagala odpravo vizumov za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore s 1. januarjem prihodnje leto. Slovenija je nato pozvala, naj se vizumi odpravijo že z 19. decembrom, da bi lahko državljani omenjene trojice v schengen brez vizumov potovali že za bo-žično-novoletne praznike. Začetek sojenja Demjanjuku MÜNCHEN - Ob veliki medijski pozornosti so včeraj v Nemčiji začeli soditi domnevnemu vojnemu zločincu ukrajinskega rodu Johnu Demjanjuku. Obtožnica 89-letnika bremeni, da je bil kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor v kar 27.900 primerih soudeležen pri umorih Judov. Demjanjuka so ZDA, katerih državljan je bil od leta 1958, Nemčiji izročile maja. Uradno obtožnico proti njemu je nato nemško tožilstvo vložilo julija. Pot za vložitev uradne obtožnice proti Demjanjuku so odprli nemški zdravniki, ko so odločili, da je Demjanjuk sposoben za sojenje. V Hondurasu zmagal Lobo TEGUCIGALPA - Porifiro "Pepo" Lobo iz konservativne Nacionalne stranke je razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah v Hon-durasu. Lobo, ki je že pred volitvami veljal za favorita, je zbral 55,9 odstotka glasov, so po preštetju okoli 60 odstotkov glasov sporočili pristojni iz volilne komisije. Lobo je ob razglasitvi zmage že obljubil, da bo oblikoval vlado narodne enotnosti. S tem bo verjetno skušal premostiti hudo politično krizo, ki Honduras pretresa od državnega udara 28. junija, v katerem je bil odstavljen predsednika Manuel Ze-laya. Lobo je sicer na volitvah 2005 izgubil proti Zelayi. (STA) EVROPSKA UNIJA - Po osmih letih težkih pogajanj in dveh institucionalnih krizah Danes začne veljati Lizbonska pogodba, ki v strukturo in delovanje povezave prinaša vrsto pomembnih novosti BRUSELJ - Po osmih letih težkih pogajanj in dveh institucionalnih krizah bo danes v EU vendarle začela veljati nova, reformna pogodba, ki je po kraju podpisa dobila ime Lizbonska pogodba. Nova pogodba naj bi v zelo kratkem času skoraj za enkrat razširjeni uniji zagotovila učinkovitejše odločanje, okrepila njeno vlogo v svetu in omogočila nadaljnje širitve. EU je o Lizbonski pogodbi začela razpravljati januarja 2002 v okviru Konvencije za prihodnost Evrope, katere temeljni cilj je bil pripraviti predloge za institucionalno prenovo EU. Konvencija je predlagala oblikovanje ustavne pogodbe, ki pa so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci. Sledila je prva institucionalna kriza in obdobje premisleka, po katerem je nato na temelju ustavne pogodbe nastala reformna pogodba, ki so jo voditelji držav in vlad članic EU slovesno podpisali 13. decembra 2007 v Lizboni, nato pa je sledila težavna pot nove pogodbe skozi ratifika-cijske procese v državah članicah. Lizbonska pogodba bi morala biti uveljavljena že januarja letos, vendar se je zapletlo z njeno zavrnitvijo na prvem referendumu na Irskem junija lani, kar je sprožilo drugo, sicer manjšo institucionalno krizo. Irci so nato oktobra letos pogodbo potrdili na drugem referendumu. Na koncu pa se je zapletlo še z ratifikacijo pogodbe na Češkem. Po težki preizkušnji v obeh domovih češkega parlamenta je evroskeptični predsednik Vaclav Klaus namreč zahteval tudi izvzetje Češke iz Listine o temeljnih pravicah, kar je bilo državi obljubljeno na oktobrskem vrhu EU. Po vseh teh zapletih bo po uveljavitvi Pogodbe iz Nice leta 2003 v EU danes vendarle uveljavljena nova, reformna oziroma Lizbonska pogodba. Kot pove njeno ime, nova pogodba spreminja in do- Prvi stalni PREDSEDNIK EU Herman Van Rompuy ANSA polnjuje obstoječe temeljne pogodbe EU, katerih prenova je bila potrebna v luči novih svetovnih izzivov. To, da Lizbonska pogodba dopolnjuje obstoječe pogodbe, je bistvena razlika v primerjavi z nesojeno ustavno pogodbo, katere namen je bil nadomestiti vse dosedanje pogodbe. Lizbonska pogodba tudi ne vsebuje določil ustavne narave - iz nje so izvzeti izrazi ustava, minister za zunanje zadeve in zakon, zlasti pa ne omenja več skupnih simbolov EU - zastave, himne in gesla. Lizbonska pogodba predvideva tudi spremembo sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo po novem sedelo 750 evropskih poslancev in predsednik, tako da bo med drugim Slovenija povečala število svojih poslancev s sedem na osem. Lizbonska pogodba sicer s ciljem olajšanja odločitev in krepitve vloge EU v svetu v sklopu institucionalnih sprememb uvaja dva nova oziroma prenovljena vodilna položaja v EU - prvega stalnega predsednika Evropskega sveta in "zunanjega ministra EU", ki pa je bil v primerjavi z ustavno pogodbo preimenovan v visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko. Za prvega predsednika EU je bil 19. novembra za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata izbran Belgijec Herman Van Rompuy, ki bo položaj formalno nastopil 1. januarja, za novo visoko zunanjo predstavnico pa Bri-tanka Catherine Ashton, ki bo novo vlogo prevzela v torek z uveljavitvijo Lizbon-ske pogodbe. Visoka zunanja predstavnica, ki je bila imenovana za pet let, bo ena od sedmih podpredsednikov Evropske komisije, stalna vodja Sveta ministrov za zunanje zadeve, ki bo ločen od Sveta ministrov za splošne zadeve, kateremu bo še vedno predsedovalo rotirajoče predsedstvo, in vodja evropske zunanje službe, ki jo uvaja nova pogodba. V sklop institucionalnih sprememb sodi tudi to, da bo imela EU z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov in članstvo v mednarodnih organizacijah. Nova pogodba predvideva tudi, da bosta Evropski svet in Evropska centralna banka postala uradni instituciji, tako da bo po novem institucij sedem, ne pet. Svet EU bo po novem Svet ali Svet ministrov, Sodišče Evropskih skupnosti pa se bo preimenovalo v Sodišče EU. Lizbonska pogodba sicer predvideva zmanjšanje števila komisarjev po letu 2014, vendar je Evropski svet lani decembra po zavrnitvi pogodbe na Irskem odločil, da bo vsaka država članica ohranila svojega komisarja tudi po uveljavitvi Lizbon-ske pogodbe. Zagotovljeno komisarsko mesto je bila namreč zahteva Irske za sklic drugega referenduma. Reformna pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta, saj povečuje število področij, na katerih mora akt, ki ga predlaga Evropska komisija, odobriti Evropski parlament skupaj s Svetom. Gre za sedanji postopek soodločanja, ki se je z novo pogodbo preimenoval v "redni zakonodajni posto- pek". Ta bo odslej veljal za 95 odstotkov politik EU. Reformna pogodba - na zahtevo Poljske šele z letom 2014 - uvaja tudi nov sistem odločanja z dvojno večino v Svetu za zakonodajo, ki ne zahteva soglasja. Kvalificirana večina bo dosežena, če je za 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva. Če Svet ne odloča na podlagi predloga komisije, je potrebna večina 72 odstotkov držav članic in 65 odstotkov prebivalstva. Do leta 2014 pa ostaja v veljavi sistem glasovanja iz Pogodbe iz Nice. Od leta 2014 do 2017 bo v veljavi prehodno obdobje, v katerem bo sicer veljal nov sistem, vendar bo mogoče na pobudo posamezne države še vedno uporabiti sistem iz Nice. Z letom 2014 se prav tako na zahtevo Poljske uvede tudi nova oblika kompromisa iz Joanine, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne odločitve za razumen rok, čeprav ne dosegajo praga blo-kirajoče manjšine. Reformna pogodba odpravlja triste-brno strukturo, s čimer krepi pristojnost EU v pravosodju in notranjih zadevah (dosedanji tretji steber). Velika Britanija si je pri tem izborila številne izjeme, s čimer je želel premier Gordon Brown preprečiti referendum, na katerem naj bi Britanci po vseh napovedih zavrnili novo pogodbo. Izjeme si je izborila tudi Irska. Z Lizbonsko pogodbo se poveča število generalnih pravobranilcev na Sodišču EU za tri, pri čemer bo mesto stalnega generalnega pravobranilca dobila tudi Poljska in tako bo na sodišču enajst generalnih pravobranilcev, od katerih jih bo šest stalnih. V reformni pogodbi je še ena pomembna novost - klavzula o izstopu, ki državam članicam omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU. V EU sicer obstaja primer, ko je neko ozemlje ne- halo biti del EU - to je bila Grenlandija, vendar doslej ni bilo formalnega vzvoda za izstop iz EU. Za izstop bo potrebna odločitev Sveta EU s kvalificirano večino po odobritvi Evropskega parlamenta. Če bi želela država, ki izstopi iz unije, pozneje ponovno zaprositi za članstvo, bo morala ponovno vložiti prošnjo za članstvo in v pogajanjih izpolniti vsa pristopna merila. Lizbonska pogodba tudi prvič omenja pristopne kriterije, koebenhavnska merila, sprejeta leta 1993. Izrecno jih ne našteva, se pa nanje sklicuje. Država kandidatka bo, skladno z Lizbonsko pogodbo, o prošnji za članstvo v uniji sedaj obvestila tudi nacionalne parlamente držav članic ter Evropski parlament, odločanje o pristopu pa bo še vedno zahtevalo soglasno odločitev Sveta. Lizbonska pogodba tudi sicer krepi vključenost nacionalnih parlamentov v delo EU. Nacionalni parlamenti bodo delovali kot nadzorni organi pri uporabi načela subsidiarnosti, torej lahko bodo preverjali, ali je ukrepanje na ravni EU upravičeno. Parlamenti bodo lahko posredovali že na zgodnji stopnji odločanja, še preden bosta predlog podrobno proučila Evropski parlament in Svet EU. Nova pogodba vsebuje tudi socialno klavzulo, ki določa, da je treba pri pripravi in izvajanju vseh politik unije upoštevati njihove socialne vidike. To je pomembno, saj bo lahko Sodišče EU akt, ki je v nasprotju s socialnimi cilji unije, razglasilo za ničnega. Pomembne novosti so tudi določbe glede Listine o temeljnih pravicah EU ter o pristopu unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Lizbonska pogodba vsebuje sicer zgolj referenco na Listino o temeljnih pravicah, ki pa bo s tem postala pravno zavezujoča in bo imela enak pravni status kot pogodbe. (STA) 3 0 Torek, 1. decembra 2QQ9 PRIREDITVE / FJK IN VENETO - Gledališče Contrada Strmi prevali V četrtek se začenja turneja predstave Capriole in salita Med lanske najbolj odmevne uprizoritve tržaškega gledališča Contrada nedvomno sodi drama Capriole in salita (Strmi prevali), povzeta po avtobiografskem delu Pina Rovereda. Že roman, ki je izšel pri tržaški založbi LINT leta 1996, je doživel velik uspeh, in tudi scenska uprizoritev v režijil Contradinega hišnega režiserja Francesca Macedonia je bila deležna pohvalnih ocen, zlasti zaradi interpretacije Maurizia Zacchigne v vlogi Nina. Predstava, ki je nastala v koprodukciji med Contrado in vi-demskim centrom CSS, bo od četrtka »krožila« po deželi, z nedeljskim »skokom« v Veneto, kjer bo na sporedu v Občinskem gledališču v Bellunu. TRST - Avkcija Na prodaj redek izbor del slovenskih umetnikov 20. stoletja Konec tedna se bo v avkcijski hiši Stadion v Trstu odvijala tradicionalna decembrska avkcija uporabnih predmetov, notranje opreme, sodobnega designa in nakita a tudi slikarskih del 19. in 20. stoletja poleg likovnih del sodobnih avtorjev. Vsi predmeti in likovna dela so razstavljeni do 2. decembra: 10. - 13. in 15.30 - 19.30 ter v četrtek med 10. in 13. uro. Reprodukcije so obenem dosegljive na spletni strani www.sta-dionaste.com. Prodaja del pa bo možna v različnih sklicih dražbe 4. decembra ob 10., 15. in 20.30. uri ter v soboto, 5. decembra ob 10. in 15. uri. Med bolj dragocenimi deli gre omeniti olje iz tržaškega obdobja Pie-ra Marussiga, ki prikazuje Žensko pred ogledalom iz leta 1920. Poseben sklop predstavlja zbirka petdesetih slik Ed-garda Samba in zbirka odvetnika Giu-seppa Skerka, ki zajema približno dvesto del izjemne kakovosti. Gre za slike in grafike, ki predstavljajo redek izbor slovenskih priznanih ustvarjalcev iz 20. stoletja. Med temi so s svojimi grafičnimi deli prisotni: Jože Ciuha, Janez Bernik, Božidar Jakac, Miha Maleš, Bogdan Borčič, Živko Marušič, ki sodijo v sam vrh slovenske grafike skupaj z Lojzetom Spacalom (na sliki), z izborom 140 grafik in slik. Nekatera dela iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja predstavljajo danes že pravo redkost. Med unikatnimi deli zasledimo dalje edinstveno sliko Zorana Mušiča, Ma- bo tudi bronasti kip Draga Tršarja. tije Jame, več Černigojevih del izvede- Celoten klic avkcije bo naslednjo nih z različnimi izraznimi tehnikami, soboto, 5. decembra namenjen prav Jožeta Cesarja in Roberta Hlavatyja, to- omenjeni zbirki. liko da omenim le nekatere. Na prodaj Jasna Merku GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio La Contrada V petek, 11. decembra ob 20.30 / John Byton Priestley: »Un ispettore in casa Bir-ling« / Nastopajo: Paolo Ferrari, Andrea Giordana in Crescenza Guarneri. Režija: Giancarlo Sepe. Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. in v torek, 16. ob 16.30, od srede, 16. do sobote, 19. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra ob 16.30. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 1. decembra ob 20.30 / Edmond Rostand: »Cyrano de Bergerac« / Nastopajo: Massimo Popolizio, Stefano Alessandroni, Roberto Baldassari, Lu-ca Bastianello, Giovanni Battaglia in Luca Campanella. Režija: Daniele Abbado. Ponovitve: v sredo, 2. ob 16.00, od četrtka, 3. do sobote, 5. ob 20.30 ter v nedeljo 6. decembra ob 16.00. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V nedeljo, 6. decembra ob 17.00 / Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe«, komedija. Režija: Jože Horovat. Gledališka skupina KD Štandrež. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 1. decembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Pre-menjave«. Jutri, 2. decembra ob 19.30 / Sebastjan Horovat; Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V četrtek, 3. decembra ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 1. decembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. Jutri, 2. decembra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V četrtek, 3. decembra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 4. in v soboto, 5. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 7. in v torek, 8. decembra ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 2. ob 19.30 in v sredo, 3. decembra ob 20.00 / Steven sater in Du-can Sheik: »Pomladno preburjenje«. V petek, 4. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. V soboto, 5. decembra ob 19.30 / Steven sater in Ducan Sheik: »Pomladno preburjenje«. V nedeljo, 6. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 7. decembra ob 15.30 in ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 8. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura« / ob 19.00; Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 9. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merrill: »Su-gar - nekateri so za vroče«. V četrtek, 10. decembra ob 16.00 in ob 19.00 / Steven Sater, Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V petek, 11. decembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požirtja«. Mala scena Jutri, 2. decembra ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V četrtek, 3. decembra ob 18.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V soboto, 5. decembra ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V torek, 8. decembra ob 16.00 in ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 9. decembra ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Slovensko Mladinsko Gledališče Šentjakobsko gledališče V sredo, 9. decembra ob 18.00 / D. Perne: »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«. V četrtek, 10. decembra ob 17.00 / Gašper Tič: »Tičja Kletka« (komedija). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »La fanciulla di neve« / Nastopa balet Stanislavskij / glasba: P. I. Čajkovskij. Urnik: v soboto, 12. ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, od torka, 15. do četrtka, 17. ob 20.30, v petek, 18. ob 18.00 ter v soboto, 19. decembra ob 17.00 Danes, 1. decembra ob 20.30 / Koncert nagrajencev prvega tekmovanja za mlade dirigente Victor De Sabata. Tržaški dirigent Marko Ozbič bo vodil simfonično pesnitev »Juventus« / V. de Sa-bata, dirigentka Alya Joffe pa overturo »Romeo in Julija« / P. I. Čajkovskega. Stalno gledališče FJK Rossetti V sredo, 9. decembra ob 20:30 / »Chicago - The Musical«, avtorja Fred Ebb in Bob Fosse, režija Walter Bobbie in Scott Faris, nastopajo Gary Wilmot, Twinnie-Lee Moore, Adam Stafford, Wendy-Lee Purdy, G. E. Weaver. Ponovitve: 10. decembra ob 16.00 in ob 20.30; 11. decembra ob 20.30; 12. de- cembra ob 16.00 in v nedeljo, 13. decembra ob 15.00. TRBIŽ Občinsko gledališče Danes, 1. decembra ob 20.45 / Nastopata: Veronika Eberle - violina in Oliver Schnyder - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška - Prostor urbane kulture Jutri, 2. decembra ob 20.00 / Nastopa pevka Josipa Lisac. V četrtek, 3. decembra ob 21.00 / nastopa: »The Kilimanjaro Darkjazz ensamble« in »Bong-Ra«. V petek, 4. decembra ob 21.00 / Nastopata skupini Muškat Hamburg (SLO) in Valient Thorr (ZDA). V ponedeljek, 7. decembra ob ob 21.00 / Nastopajo skupine: RX:TX, Ya-noosh, Errorist in Octex. V sredo, 9. decembra ob 21.00 / Nastopa skupina Elvis Jackson. V četrtek, 10. decembra ob 20.30 / Nastopa Tinkara Kovač / predstavitev nove plošče »The best of«. V torek, 15. decembra ob 19.00 / nastopa skupina Noctiferia / predstavitev nove plošče "Death Culture" / Nastopata še skupini: Dickless Tracy in Mordenom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaška knjigarna: na ogled je razstava Franka Vecchieta: »XS sizes ali dela manjšega formata«. Ogled je možen ob urniku Tržaške knjigarne.d Muzej Revoltella (Galleria "Scarpa"): do 6. decembra je na ogled razstava: »Livio Rosignano. Kava ... Burja ... In ljudje. Poklon Trstu«. Urnik: odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. Ob torkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6): s po- kroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi na »Predbožični čar«. Razstavlja in ponuja svoja dela dvajset ustvarjalk. Otvoritev bo v torek, 1. decembra ob 20.00. Glasbena kulisa prof. Igor Zobin - harmonika in Sara Temperini Beoni - sopranistka. Urnik: do 6. decembra, od srede do petka od 15.00 do 19.00, v soboto in nedeljo ob od 10.00 do 13.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. decembra bodo na ogled slikarska dela domačih umetnikov na božičnem sejmu umetniških slik. To je tudi priložnost za nakup umetniškega dela, originalnega darila v podporo humanitarnim naporom Sklada Mitja Čuk. Slika Jožeta Cesarja iz leta 1946, pa je na dražbi. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 je na ogled razstave fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: do 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Podružnici Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje (na Korzu Verdi 55): bo do 31. decembra na ogled izviren izvod Slave Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, ki ga razstavlja lastnik Roman Gergolet. Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V Kulturnem domu: je na ogled dokumentarna razstava pod naslovom: »Brata Rusjan - 100 let brnenja na goriškem nebu«. Ogled je možen še do ponedeljka, 30. novembra. Galerija Maria Di Ioria (Ul. Mame-li12): v četrtek, 3. decembra, ob 17.30 odprtje razstave slikarja Roberta Faga-nela in predstavitev publikacije poezij Irene Navarra in slik Roberta Fagane-la, ki jo je uredila Silvia Valenti z naslovom »La terra, la visione. Gorizia (e dintorni) tra realta e sogno. Poesie e Di-pinti«. Poezije bo prebirala Mariolina De Feo, sodelovala bosta Gloria Angeli in Jurij Paljk. Razstava bo na ogled do 7. decembra. Kulturni center Lojze Bratuž: bo v sredo, 2. decembra, ob 18. uri odprtje skupinske prodajne razstave »Umetniki za Karitas«. Razstavo bo predstavila Ana-marija Stibilj Šajn. Glasbeni poklon bo podal otroški pevski zbor Emil Komel. Izkupiček prodanih del bo namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili zaposlitev. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski Etnografski Muzej: v četrtek, 3. decembra od 10.00 do 18.00 bo na ogled sklop razstav »Ta veseli dan kulture« ob Prešernovem rojstnem dnevu. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Mala galerija: do 20. decembra je na ogled fotografska razstava Benke Pul-ko pod naslovom: »Črno-bela mavrica«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. decembra 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Vida Skerk, harfa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Medicina Generale - Seconda serie 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.55 7.00 9.35 9.50 10.00 11.00 13.00 14.00 14.45 16.10 17.40 18.05 19.35 20.25 20.30 21.05 22.40 23.40 1.05 Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: Agenzia RiparaTorti 19.00, 1.20 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Crash - Files Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi d'accesso Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-li, A. Volpe, M. Cirillo) Dnevnik in rubrike Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) Nan.: La signora del West Variete: Art Attack Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota 23.25 Dnevnik Nan.: Senza traccia Nan.: Law & Order Film: The Perfect Score (kom., ZDA/Nem., '04, r. B. Roberts, i. E. Christensen) Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.35 Aktualno: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy 17.00 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Carovana verso il sud (pust., ZDA, '55, r. H. King, i. T. Power, S. Hayward) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Dok.: Vite straordinarie Film: Psycho (triler, i. V. Vaughn, A. Heche) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik - pregled tiska 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.25 19.35 20.30 21.10 23.55 0.40 1.40 Canale 5 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Il paradiso all'improvviso (kom., It., '03, r. - i. L. Pieraccioni, i. A. Haber, Angy Cepeda) 22.10 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napved 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.00 6.30 8.55 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 15.20 16.20 17.10 19.30 20.05 20.30 21.10 22.00 23.50 1.45 Nan.: Still Standing 13.40, 17.45 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: A-Team Nan.: Starsky & Hutch Nan.: The Sentinel Aktualno: Secondo voi 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Wildfire Nan.: Il mondo di Patty Nan.: Hannah Montana Nan.: La vita secondo Jim Risanke: Simpsonovi Kviz: Prendere o lasciare Film: Van Helsing (fant., ZDA, '04, r. S. Sommers, i. H. Jackman, K. Beckinsale) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno Dnevnik - pregled tiska 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 0.55 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Le inchieste di padre Dowling Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Alla conquista dell'infinito (biog., Nem., '60, r. J.L. Thompson, i. V. Shaw) Aktualno: Cosí stanno le cose Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Victor Victoria Nočni dnevnik Aktualno: Prossima fermata ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 14.35 Dokumentarec o naravi 10.10 Nan.: Daniel Boone 10.55 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 14.05 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 17.00 Risanke 19.00 Variete: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.55 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Aktualno: Videomotori 23.35 Košarkarska tekma: Basket Snai-dero UD - Basket Latina (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu (pon.) 10.20 Risanke 10.25 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re- stavratorjih (pon.) 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Dok. serija: Pot v šolo Ruše (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Lutk. serija: Notkoti 16.25 Dok. nan: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Pogled na... (pon.) 18.00 Big father 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja: Afganistan 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Kraja identitete 0.25 Pogled na... (pon.) 1.00 Nad.: Strasti (pon.) 1.30 Iz arhiva TVS: TV dnevnik 01.12.1991 (pon.) 1.55 Dnevnik (pon.) 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.30 1.25 Zabavni infokanal 7.45 To bo moj poklic (pon.) 8.10 Dober dan, Koroška (pon.) 8.40 Na lepše (pon.) 9.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.05 Bleščica (pon.) 13.35 Studio city (pon.) 14.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik (pon.) 15.00 Nogometna odd.: Pozdrav Afriki (pon.) 15.30 Sledi, oddaja Tv Maribor (pon.) 16.00 Koš, magazinska oddaja 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak (pon.) 17.20 Nan.: Brat bratu (pon.) 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.35 Globus 21.30 Dok. serija: Miting resnice 22.00 Film: Dediščina Evrope 23.45 Film: Zaradi užitka (pon.) 1.10 Derren Brown - Miselni triki (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.15 23.45 0.30 8.00 9.00 9.05 10.00 10.05 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - magazin Meridiani - Aktualna tema Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Nautilus »Q« - trendovska oddaja Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Biker explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, kultura, vremenska napoved in videostrani Novice 19.00, 23.30 Mozaik 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki Videofronta Pravljica Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Turizem in mi Asova gibanica Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 1. decembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI dolžina dneva Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.58 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 6.32 bioprognoza Danes bo zjutraj in dopoldne vremenska obremenitev slabela, popoldne vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, v noči pa bo spanje občutljivih ljudi moteno. temperature v gorah oc 500 m............8 2000 m . 1000 m............6 1500 m............1 2500 m ...........-6 2864 m...........-8 plimovanje Danes: ob 2.28 najnižje -18 cm, ob 8.30 najvišje 55 cm ob 15.22 najnižje -65 cm, ob 21.59 najvišje 29 cm. Jutri: ob 3.07 najnižje -14 cm, ob 9.04 najvišje 54 cm ob 15.57 najnižje -66 cm, ob 22.42 najvišje 29 cm. uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER