AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
©M0VINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 10
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 12, 1940
LETO XLIII, — VOL. XLIII.
Romunska in Ogrska se bosta pobotali z lepim potom
Poročila zatrjujejo, da bo Ogrska odnehala od svojih zahtev po Sedmograški, ako Romunska obljubi, da se bo uredilo zadevo takoj po svetovni vojni
V ZAMENO ZA TO BO DOBILA ROMUNSKA POMOČ OD ITALIJE IN OGRSKE, ČE JO NAPADE RUSIJA
Bucharest, Romunska. -I~l7 munsloh uradnih krogov se po-ca, da je vlada pripravljena P^vnati dolgotrajni spor z
»a i radi Sedmograške, toda zaenkrat ne bo prišlo še do deli-
Z* °Zemlja- 0&rski in italijan-minister «ta izdelala Z ' * W 'bil sprejemljiv za Og sko m Romunsko, m kakor
ta na f r°mUnski kralj Karol ta načrt sprejel.
nehala^ ***** bo Ogrska od-nenaia od svo h	o j
mograški, dok er f ®V P° Sed" vojna, toda Rn raja evropska
ljubit T *0mu^ka mora ob-'juoiti, da se bo tn „
^otakojpovojn "Jena"
ska na + • Ako Romun-
Ogrska Pr?!ane' bosta prišli
pomot' mKItalija Nunski na ^ee.blRu8ijavpadiavBe_
Italija pripravlja podoben načrt za sporazum med Bolgarsko in Romunsko. Bolgarska bi rada dobila nazaj Dobrudžo.
Iz Belgrada se poroča, da skuša Italija spraviti Jugoslavijo v fronto proti invaziji Rusije na Balkan.
Jugoslovanska vlada naznanja, da se bo vršila seja balkanske antante v Belgradu od 2. do 4. februarja, člani te antante so: Jugoslavija, Romunska, Grška in Turška.
Rim, Italija. — Poslanik Zed. držav, William Phillips, je obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana. Ameriški poslanik je zelo spraševal Ciana, v koliko bo italijansko-ogrska zveza imela vpliv na italijansko politiko na Balkanu.
Berlin. - Odkar je- vojna na zapadni fronti se nemške patrulje zajele prvega angleškega vojaka, nekega artiljerijskega Častnika. Angleški častnik je prišel pred Maginot linijo z francosko patruljo, katero so Nemci nenadno napadli, častnik je bil ranjen, zato so ga naglo odpeljali v bolnišnico, pa je ranam podlegel. Nemško poveljstvo sodi, da je prišel angleški oficir ogledavat teren, ki ga nameravajo Angleži obstreljevati.
Skupno sv. obhajilo
V nedeljo pri sv. maši ob pol devetih bo skupno sv. obhajilo za vse člane društva Najsv. Imena fare sv. Vida. Navzoči naj bodo vsi člani odraslega in mladinskega oddelka v šoli sv. Vida že ob osmih zjutraj, da potem skupno odkorakajo v cerkev. Kdor še ni član in bi rad pristopil, naj pride v nedeljo zjutraj v šolo pred mašo.
Tetica štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Edward Skodlar, 7505 Cornelia Ave. se je zopet zglasila tetica štorklja in jim pustila zalo hčerko. Mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. Srečko Eržen, čestitamo !
Galantni republikanci
Predsednik clevelandske mestne zbornice, DeMaiori-bus, je na priporočilo župana Burtona imenoval za vse odseke kot predsednike in podpredsednike rep ublikance. Ker imajo večino 23 proti 10, delajo kar hočejo. Nam se sploh čudno zdi, dai, bodo republikanski odborniki pustili demokratom hoditi k sejam. Zato vsa čast republikanskim mestnim odbornikom, da dovolijo demokratom posečati seje.
-o-
Delniška seja SND
Sinoči se je vršila v avditoriju SND letna delniška seja SND. Predsednik direktorija, Josip Skuk, je odprl sejo, nakar se je sprejel dnevni red. Predsednikom konference je bil izvoljen Krist štokel, zapisnikarjem Erazem Gorše, podpredsedništvo sta dobila Frank Somrak in Mrs. Candon. Sledila so poročila direktorjev. Brane so bile resolucije za narodni muzej SND, ki jih je predložil Erazem Gorše, ki se še niso sprejele. Prešlo se je na volitve sedmih direktorjev pred "raznim," toda ker je bila ura pozna, se volitve niso končale. Na sinočnji seji so bili izvoljeni sledeči štirje direktorji: Josip Skuk, Novak, Frank Turek in Frank česnik. Danes zvečer se nadaljuje z volitvami in ostalim sporedom.
Zanimive vesti i i slovenskih naselbin
Iron Mountain, Mich.— Mrtvo so našli zjutraj Uršulo Kozjan, staro 65 let. V spanju jo je zadela srčna kap. Doma je bila iz Semiča v Beli Krajini in tu zapušča moža.
Butte, Mont. — John Težak, uposlen pri WPA, je pred dnevi tako nesrečno padel na poledeneli ulici, da si je zlomil levo nogo.
Chicago. — Na novega leta dan je umrla Elizabeta Kordeš, rojena v Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 32 let in tu zapušča hčer Rose, v Musfcegonu, Mich., sina Franka, v starem kraju pa brata.
Milwaukee. -y Pred dnevi je za pljučnico umrl Anton Kopše, star 40 let in doma od nekod v Beli Krajini. Tu zapušča ženo in dva otroka. — Nadaljnje večje število Jugoslovanov je zadnje dni prejelo državljanske pravice.
Hibbing, Minn. — V novoustanovljenem mestecu Leetoniji v tijkajšnji bližini so bile pred nekaj dnevi prve volitve za lokalno upravo in za župana je bil izvoljen s 87 glasovi proti 57 Joseph Musich. Ostali novi odborniki so tudi večinoma Slovenci in Hrvatje.
John Rošel umrl
Finci razbijajo 3. rusko divizijo
pa peš 17 dni čez gozdove in pustinje, da pride do svojega delokroga. Torej mora biti že precej daleč od civilizacije.
In g. misijonar se je ponudil, da bo o teh krajih in svojih zanimivih doživetjih med Indijanci povedal našim rojakom v zanimivem predavanju v nedeljo popoldne ob treh v cerkvi sv. Lovrenca. Ker ni nobene dvorane na razpolago, bo predavanje kar v cerkvi. Vstopnine ni nobene in ker bo pripovedovanje res zanimivo, boste gotovo radi prišli poslušat.
V nedeljo večer g. misijonar odide zopet proti jugu, kamor ga kliče njegova stanovska in človekoljubna dolžnost.
Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminil splošne poznani pionir John Rošel, star 69 let, stanujoč na 530 E. 152nd St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes roj. Koenig, doma iz Starega Loga, vas Smuk in sedem otfck: John, Rudolph, Agnes omož. Zalokar, Anna omož. Laznik, Mollie omož. Poznik, Elizabeth omož. Popovič in Albina ter veliko sorodnikov.
John Rošel je bil doma iz Žužemberka, kjer zapušča dve sestri, Johano in Manco ter. več sorodnikov. V Ameriki je bival 48 let in je bil med prvimi naseljenci v Clevelandu.; jPred 35 leti je vodil gostilno na Addison Rd., odkoder se je preselil v Collin-wood, kjer je živel zadnjih 35 let. Bil Jj ustanovitelj Jku'e sv. Vida, pozneje je bil pa dober podpornik fare Marije Vnebovzete, kjer je bil boter cerkvenim zvonovom. Bil je ustanovitelj društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ, kjer je bil zdaj najstarejši živeči član in zadnji živeč ustano-vnik. Bil je predsednik tega društva prvih devet let.
Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E. 152nd St., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih ter potem na Calvary pokopališče. Bodi dobremu očetu in zvestemu soprogu ter vrlemu slovenskemu pionirju ohranjen blag spomin, preostali družini pa izrekamo naše iskreno sožalje.
-o—-
Cvet se veseli
Priljubljeno pevsko društvo "Cvet" priredi v soboto 13. januarja plesno veselico v SDD na Prir.ce Ave. Igral bo dobro poznani orkester Johnny Pecon. Občinstvo je prav prijazno vabljeno.
Mrs. Mencin je doma
Mrs. Ana Mencin, 1167 Norwood Rd., ki se je močno poškodovala, ko je padla po stopnicah v klet, se nahaja doma pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Reševalci se silno trudijo, ; da bi prišli do zasutih premogarjev
j Bartley, W. Va., 12. nov. — | Reševalci, ki nepretrgoma kopljejo v rovu, da pridejo do 87 zasutih premogarjev, imajo še vedno upanje, cla bodo dobili 40 do 60 rudarjev še živih, ki jim je razstrelba zadnjo sredo zaprla izhod. Dozdaj so izkopali štiri trupla. Opolnoči so bili reševalci še 200 čevljev od enega sektorja, kjer mislijo, da je delalo nekaj premogarjev in 70 čevljev od druge grupe. Računajo, da jih bo vzelo še 10 ur, predno pridejo do njih. Stari in izkušeni premogarji pa zmajujejo z glavami in nimajo dosti upanja, da bi bil še kdo živ v zasutem rovu. Osem reševalnih oddelkov dela neprestano, ki se menjujejo vsakih 30 minut.
Bančnega roparja je po ropu razneslo
Wilmington, O. — Forest Miller, ki je dozdaj delal na neki farmi v bližini, je prišel v banko v bližnjem Port William. Uradniku je pokazal malo steklenico in mu pokazal brez besede listek, na katerem je bilo zapisano: "V steklenici je nitroglicerin ; ako ne izročiš denar, bom poslopje razstrelil." Brez obotavljanja mi je uradnik izročil $330. Ropar se je odpeljal, toda par minut pozneje ga je zuhaj mesta razneslo z avtom vred. Najbrže je neprevidno ravnal z razstreliv.no snovjo.
-o-K—
Nemška radijska zvijača
London, — Nedolgo tega je radijska postaja iz Berlina vpraševala Angleže, kje se nahaja ladja Exeter, ki je bila v boju z nemško ladjo Graf Spee. Nemci so vpraševali, če .jo je mar nemška ladja potopila. Angleži pa niso nasedli nemški zvijači, ki bi radi zvedeli, če Angleži popravljajo to ladjo v Capetownu, Južna Afrika, na Falkland oto-žju, ali kje v Angliji.
Sv. Cecilija 37 SI)Z
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Julia Gerchar, podpredsednica Mary Zadnik, tajnica Louise Piliš, 1176 E: 71st St., blagajničarka Mary Stampfel, zapisnikarica Frances Baraga; nadzornice: Josephine Gorenčič. Frances Stepic, Frances Poni-kvar; rediteljica Julia Bokar; zdravniki: dr. Seliškar, dr. Kern, dr. Oman; zastopnice za skupna društva sv. Vida M. Hrastar in J. Bokar.
RUSKE ČETE SO BILE STRAHOVITO TE-PENE V DVOTEDENSKEM BOJEVANJU
Copenhagen, Danska. — Iz Finske prihajajo poročila, da finske čete z vso silo pritiskajo r.a dobro oboroženo rusko divizijo, katero so obkolili južno od jezera Kianta na vzhodni fronti. Ta ruska divizija je tretja in zadnja od celega ruskega armad-nega kora. Dve ruski diviziji, vsaka po najmanj 15,000 mož, 30 Finci že prej razbili v tem okolišu, kjer je padlo na tisoče ruskih vojakov.
Finci pripovedujejo, da je ta ruski armadni zbor utrpel velike izgube v zadnjih dveh tednih v svojem pokusu, da bi se zag-vozdil v Finsko in se preril do Botniškegn zaliva ter s tem presekal FinsKO na dvoje.
Najprej so Finci popolnoma uničili 163. rusko divizijo, potem so razpršili in pognali nazaj čez mejo 44. divizijo in zdaj mlatijo po tretji in zadnji ruski diviziji v tem sektorju.
Finci zdaj obvladujejo 30 milj dolgo fronto vzhodno od jezera Kianta, kjer prvič od 30. novembra ni nobenega ruskegaJ vojaka več. V sektorju pri jezeru Ladoga so Finci štrli en ruski bataljon, ubili 200 vojakov in jih ujeli 40.
Na fronti, na polotoku Karelian Rusi še vedno utrjujejo svoje pozicije in Finci so mnenja, da je to priprava ze veliko rusko ofenzivo na tej južni fronti, kjer ruska in finska armada držita svoje pozicije nespremenjene že od 30. novembra.
Moskva. — Sovjetski komisar za avljatiko, Mihajl Kaganovič je bil odstavljen in na njegovo mesto je bii imenovan komisar šakurin, ki je nova zvezda v bo-ljševiških vrstah. Vzrok spremembe ni znan.
Copenhagen, Danska. — Sem prihajajo poročila iz Moskve, da je sovjetska vlada poklicala s finske fronte 100 armadnih častnikov, ki se bodo morali zago-/arjati pred vojaškim sodiščem radi neuspeha na fronti.
Stockholm, švedska. — Pri otvoritvi švedskega parlamenta, je imel kralj Gustav nagovor na poslance ter izjavil, da bo dala švedska svoji sosedi Finski vso ?omoč, ki jo sploh more dati. Kralj je svaril poslance, da mora biti dežela pripravljena na težke čase in da je treba pripraviti v prvi vrsti denar za obrambo dežele in šele potem za drugo.
Panika v trgovini
Chicago, 111. — Mrs. R. H. Robbins iz Waukegana, 111. je sedela pri čaju na balkonu velike čikaške trgovine. Naenkrat je vstala in se vrgla iz 7. nadstropja doli v spodnje prostore. Njeno telo je priletelo na uslužbenca Kohnmana. Oba sta bila na mestu mrtva. Mrs. Robbins je nedavno rodila otroka in je bila od takrat silno nervozna.
-o-
Srnjaki v Newburgu!
V nedeljo večer se bomo metali z močnimi srnjaki v Newbur-gu. Prav za prav se ni treba^ bati, ker srnjaki bodo prav pohlevni, pa žmahtni, ko vam jih bc serviral v okusni omaki1 Rainbow Hunting klub v SND na 80. cesti. Začetek ^je ob sedmih zvečer. Po večerji se boste pa lahko zavrteli ob Hojerjevi godbi. 'Prijazni newburški fantje vas ! prav vljudno vabijo.
čuden ropar , August Golley iz 2830 E. 119 St. je prišel pred par dnevi na gasolinsko postajo na 116. cesti in I Shaker Blvd. Zahteval je od uslužbenca denar z grožnjo. Ko ga jO dobil se je vsedel na stol in rekel uslužbencu, naj pokliče policijo. Ropar je mirno čakal, da je prišla policija, še danes noče povedati, zakaj je storil ta rop. Srnjaki v Collinwoodu
Jutri vfečer priredi St. Clair Rifle klub srnjakovo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Večerja se servira točno ob osmih. Po večerji ples, za katerega bodo igrali bratje Krištof. Pridite!
Waterloo Grove 110 W. C.
Nocoj se vrši seja ob 8. uri. lAsesment se začne pobirati ob 'sedmih. Prošene ste vse, ki ima-! te še doma banketne vstopnice, 'da iste vrnete tajnici.
Ni še pomlad
Ne veselite se ljudje, pravi vremenski prerok, da bo to gor-ko vreme ostalo! Resnično, resnično vam povem, da bo še danes snežilo in da bo nocoj mrzleje.
Nemci ne daio dosti na ameriško oomoč
ij
Rusija namerava zvezati Črno morje z Baltikom
Moskva, 10. jan. — Rusija namerava izkopati vodno pot med Črnim in Baltiškim morjem, da bo tako mogla hitreje pošiljati olje, žito in kovine iz Ukrajine v Nemčijo. Za to vodno pot bi se porabilo reko Dnieper, ki se izliva v črno morje in Vislo, ki se izliva v Baltik. Obe reki sta že zvezani z rekama Bug in Pripat, toda nista sposobni za plovbo povsod, dokler se struge ne poglobijo. Sovjetski inženirji že delajo na projektu, ki bo izgotov-ljen do konca aprila.
Škrjančki
Starši škrjančkov so prošeni, da se gotovo udeleže letne seje, ki se vrši v soboto 13. januarja ob osmih zvečer v Društvenem domu. Nadzorni odbor naj pride že ob sedmih k računom.
Jože Birk vabi
Pri Jos. Birku, 6220 St. Clair Ave. bodo servirali jutri fino srnjakovo pečenko. Prijazno ste vabljeni na fino pečenko in dobro kapljico.
Žadušnica
V nedeljo ob 11:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Angelo Tomšič, ob priliki ) 6. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Veselica v Warren, O.
Podružnica št. 54 SžZ priredi v soboto 13. januarja plesno veselico v Hrvatskem domu na Burton St. Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno od blizu in daleč.
Flajšmanovi vabijo
Pri Flajšmanovih na 6400 Si;. Clair Ave. vam bodo v soboto večer postregli s fino srnjakovo pečenko, če se zglasite tam. Bo tudi prijetna godba za kratek čas.
Zglasi naj se!
. Anton Mrhar, ki je nekoč stanoval v okolici 40. ceste in St. Clair Ave., je prošen, da se zglasi pri Antonu Anžlovarju, v .trgovini na St. Clair Ave. in Norwood Rd. radi važne zadeve.
Berlin. — Nemško časopisje
je včeraj komentiralo, v koliko
morejo Zed. države pomagati zaveznikom in je prišlo do zaključka, da Amerika ne bo v stanu
igrati kake pasebno važne vloge
v tej vojni in da se v Zed. državah ne bo izdelalo dovolj bojnih letal za zaveznike, da bi nadkri-ljevali nemško zračno moč.
Glavni vzrok, da Amerika ne bo mogla izdelati dovolj letal, trdijo Nemci, je pomanjkanje strokovnih delavcev, da bi zadostili zahtevi zaveznikov in obenem zahtevam ameriške armade. Ameriške tovarne niso dovolj
l
niTm ni končaIa * polaga-
obaF m'n V m°r,ie °b angleški 30 ' .^seSa skupaj je položila
v v, md'J0110v funtov min ob
Šk t 's'cer vse od
T0n!ke pa do ust->a reke Teme:
Polož°' m'n ni Anglija še nikdar stvot'-H' in mornariško povelj-ne m ' da skozi to omrežje min
ali nobena sovražna ladja Podmornica.
''Sfvidno^Tpuško
ga je pa 1 nabita in poleg te-puški,"' .^arn°stna zaklopka na
15 letni wKipovedoval sinoči 2l5thSt.,SSd^l,538 Ei n v kuhinji l ' ■ SV°'n mate"
P^d puško.'TelSa je SVa?a
nenadoma SnJ J se pa puska
»ehnu C;ikroglaZad"
«anih V u • °btiči pri moz-
legel.' Dečkn " nid je rani P°d" Prijatelj Je dal Puško nek
Senator Wheeler tukaj
bu t° bo govoril v City klu-iz Mom Burton K' Wheel'er
riih proK^ne' GovoriI bo 0 narod-ler je ()bIemih v letu 1940. Whee-
ga kril nan kot demokrat leve-bo kandid% nekateri mislijo, da držav. * Za Predsednika Zed.
30,000,000 funtov min v Nemci ujeli prvega an-mori11	gleškega vojaka
reče v.	-
Amerika vsa Centralna
°m-ana slovenj.je gost Father travnik o- p misijonar in ki J'e pri4l gUmil Trampuš, v Severno a ^"^ke Ekvador ^est AlH *rk0k sodnikom stavil v NeJh "" gredoč nazaj
Misijonar,- JGonc1' kl sedaJ VaJ "1, med Indijanci in Ki-
»jirni t ^ pa °Pravlj& med Zdrav,	clovekoljubno delo
imsH	Vede' radi česar ga
no radi°n sin°vi narave sil" Ki
Je pa deluje misijonar g. I* New Yorka se pe-Je z ladjo 12 dni, potem mora
CENT*ALNA AMERIKA JE V NEWBURGU
daje denar ameriškim firmam, da I se večajo in izboljšujejo opremo, ! da bodo v stanu izdelati več letal. S tem, pravijo Nemci, bodo angleške firme trpele, ker bo angleški denar postavil v Ameriki mogočne tovarne, ki bodo po vojni tekmovale z angleškimi.
Nemci pravijo, da jih ne skrbi dosti, da bi se morali bojevati z ameriškimi letali, ker jih morajo prvič dobiti zavezniki v roke in drugič, da morajo plačati zanje, kot zahteva nevtralna postava Zed. držav, česar pa zavezniki ne bodo v stanu storiti.
opremljene, da bi mogle izdelati niti približno toliko letal, kolikor so jih .zavezniki naročili, ker naročilo je štirikrat toliko, kolikor pa morejo ameriške tovarne napraviti letal.
Dalje trdi nemško časopisje, da je ameriška vlada sama naročila toliko letal za armado, da bodo samo s temi naročili tovarne zaposlene najmanj eno leto. Poleg tega so pa v ameriških tovarnah naročila za letala iz Južne in Centralne Amerike, iz Kitajske in Japonske.
Nemško časopisje dalje trdi, da se bo Anglija še kesala, ker

Daj, daj, daj!
j BESEDA IZ MIOBA
Minstrel Show
Ako se spominjamo nedelje 29. januarja lanskega leta, ko so naši fantje, člani mladinskega oddelka društva Najsvetejšega Imena naše fare, priredili takozvani "Minstrel show," na katerem se je uganjalo nešteto vsakovrstnih burk in komedij nastopili so vsi plemeni človeštva, Indijanci, Kitajci, Zamorci in drugi, nas prime želja, da bi tudi letos ti naši fantje kaj takega napravili. In res, tudi letos bomo imeli priliko, da vidimo ta "Minstrel show" v dvorani šole sv. Vida. In ne samo en večer, ampak cele tri večere: v soboto, nedeljo in pondeljek, 27., 28. in 29. januarja. To vam bo smeha, da bo vse pokalo.
Gotovo bo marsikdo rekel, da to ni za starejše, to je samo za mladino, mi imamo dosti boljših zabav kot je ta otročji "Minstrel show." Seveda imamo zabave povsod in vsepolno in mogoče je tudi resnica, da nas bolj razveselijo in nam dajo več užitka. Ako pa pomislimo, da to priredi naša mladina, mladi fantje naše fare, starosti od 14 do 18 let, in da je to njih začetek delovanja v korist fare in za obstanek društva Najsvetejšega Imena. Zato je pa dolžnost nas vseh, da jih podpremo s svojimi močmi, da jih utrdimo v njih idejah. Posebno vi starši, očetje in matere teh mladih članov ene največjih in najmočnejših katoliških organizacij. Potrudimo se, da jih razveselimo vse te tri večere s tem, da napolnimo dvorano, ako ne bolj, pa vsaj tako kakor smo jo napolnili lansko leto. S tem bomo dali mladini veselje in korajžo za nadaljno delovanje v prid organizacije, in v korist fare.
Res, žalostno je, da je še toliko slovenskih staršev, kateri nočejo spoznati, da je le od na-| ših mladih odvisno, ali bodo naša katoliška društva in naše katoliške organizacije, naše cerkve in naša katoliška vera še za naprej čuvala naš slovenski narod pred nevarnim prepadom, v katerega se, žalibog, pogreza. Ako hočemo, da se naša, še do sedaj katoliška mladina, ne pomeša z odpadniki in brezverci, je naša dolžnost, da jih podpiramo in posečamo njih prireditve in odobravamo njih ideje. Edino s tem jo bomo obdržali v svoji fari in jo ohranili v katoliški veri. Drugače pa se bo poizgubila in pomešala med gnilobo.
Držimo in hranimo naš, do sedaj še zdrav in nepokvarjen sad v eni košari. Ne smemo ga mešati z gnilobo in z odpadki. To se pravi: ohranimo našo mladino, med nami, pri cerkvi, pri fari. Podpirajmo njih prireditve, igre in nastope. Dajmo jim veselja in po svojih močeh podpore. Dajmo jim ko-rajže in hvaležni jim moramo biti za njih prireditve in igre.
Žalostno in celo sramotno bi bilo, ako bi šel ta "Minstrel show" mimo nas s tako slabo udeležbo od strani nas starejših, kakor je žalibog šel zadnji "Fall Festival" ali jesenska prireditev, katero jo je priredilo društvo Naj svete j šega Imena odraslega oddelka. Udeležba "Fall Festival" je bila tako malenkostna in pičla od strani nas starejših, da se ne bi niti za las lagal, ako bi trdii, da nas ni bilo nič več kot eden, kje ste bili vsi" drugi, ne vem. Saj so oni takozvani "Fall Festival" priredili vaši sinovi in ves preostanek je bil namenjen v korist fare, v korist nam Zakaj se nam je bati mladine, svojih sinov in hčera, ki nas z veseljem sprejemajo, pričakujejo in na nas računajo.
Sklenimo torej, da bomo od
Srečno novo leto nam je voščila clevelandska mestna administracija z lepim darilom, da je vsak davkoplačevalec kar resasto pogledal, ko je slišal o njem. To darilo je v podobi novih davkov, o katerih bomo glasovali pri izrednih volitvah meseca m'arca in kateri davki bodo dvignili davčno breme na $32.45 od vsakih $1,000 davčne vrednosti.
To bo dalo mestu za upravo v tekočem letu $10,306,000 ali skupno z drugimi mestnimi dohodki ogromno vsoto $19,-468,215.00 za eno leto, ali za skoro dva milijona več kot lan-j sko leto.
To je precej višja vsota kot jo je imel na razpolago župan Miller, ki je županoval v najbolj črnih časih in je imel na razpolago komaj kakih 12 milijonov dolarjev. Pa je vendar izhajal ž njimi. Seveda, Miller si je znal pomagati s tem, da je začel sekati plače, vse od župana doli, ter tako prihranil mestu milijone. No, to je bilo pa potem tudi največ vzrok, da je bil pri prihodnjih volitvah poražen, ker Cleveland oči-vidno ne mara župana, ki štedi' z davčnim ali ljudskim denarjem.
Župan Burton pravi, da so potrebe mesta mnogo večje kot so bile lansko leto. To zelo radi verjamemo, da so večje potrebe, zlasti ko smo pred par dnevi slišali, da je župan povišal plače sebi in svojim kabinetnim uradnikom. Potem je že razumljivo, da se potrebuje denar, menda ja!
Ampak, veste, tega v mestni hiši ne bodo priznali. Rekli bodo, da se potrebuje več denarja za relif, za opremo ognjegascev, za policijsko postrežbo, za boljšo postrežbo glede pobiranja smeti. Sploh za vse take stvari, o katerih človek ne more odreči denarja.
Mestni direktorji so zelo fino plačani gospodje. Večinoma dobivajo po $7,500 na leto, nekateri celo več. Če malo pazijo na denar, se s to plačo že nekako pretolčejo za eno leto, bi rekli. Pa bi tudi nič k tem plačam ne rekli, če bi bili taki uradniki, ki bi si to plačo zaslužili. S tem mislimo reči, če bi bili taki uradniki, da bi meščanom na drug način prihranili denar. Pa jih poglejmo, kako delajo za blagor davkoplačevalca. Recimo utilitetni direktor, ki je zanemaril svojo dolžnost, da ni napravil s predmestji kake pogodbe, da' bi predmestja plačala za uporabo naprave za čiščenje odvodnih lčanalov. Ta malomarnost stane clevelandske davkoplačevalce tisočake in tisočake. Torej tak direktor zašluži, da se ga pošlje na kako drugo pašo, ne pa da mu župan še plačo zvišuje.
Za novo leto je pisal župan vsem mestnim oddelkom pisma, v katerih naglasa, da je treba štediti, zato se ne bo najelo na mesto kakih 70 uslužbencev, ki so stopili z novim letom v pokoj, nobenih novih moči. Tukaj nastane vprašanje, če sc bo zdaj lahko izhajalo brez teh ljudi odslej, zakaj se jih je plačevalo dosedaj? Torej niso bili pri mestu čisto nič potrebni" in jih je mesto leta in leta plačevalo kar za kratek čas.
Drugič je pa to, zakaj hraniti ravno pri najemanju delovnih moči, ki ne stanejo niti toliko, kot bodo znesle nove zvišane plače. Zakaj se ne bi najelo nekaj ljudi, ki jih je toliko bi cz dela, pa naj bi se hranilo drugje, kjer se štejejo tisočaki.
. In čc imamo tako drago plačane direktorje in uradnike, z^kaj moramo potem pa še plačevati tiste posebne izvedence, ki dobivajo kar po $100.00 na dan? Če so ti najeti zato, da bodo na sodnijah pomagali dobiti nižje cene za plin, zakaj pa potem plačujemo na leto $9,300 direktorju postav in koliko pa še njegovim pomočnikom?
Seve, denar je za zvišavati plače visokim glavam, toda denarja pa ni, da bi mesto plačalo revno plačanim uslužben-. cem, katerim so menda že kakih 6 mesecev dolžni na zaostali dvotedenski plači.
Naš časopis je zapisal pred volitvami, kar ste lahko či-tali, da ni imelo mesto še nikdar tako dragega župana v mestni hiši. Zdaj prihajajo dokazi, da takrat nismo zapisali nič preveč.	/
Tako se dela z vašim denarjem. Pa kljub temu že lahko z ca j rečemo, da boelo tudi ti davki dobili večino pri volitvah, ker oni, ki plačajo, bodo ostali' doma in za pečjo godrnjali o veliki krivici, ki se jim godi, mašina pa, ki jo bo nagnala mestna administracija, bo volila in izvolila nove in večje davke.
Toda glede tega pa moramo reči v čast našim rojakom, da čo bi bili po vseh mestnih precinktih tako zavedni volivci, kot so v slovenskih precinktih, bi morali v mestni hiši malo drugače ravnati z denarjem, ker bi ga imeli precej manj na razpolago kot ga imajo sedaj.
sedaj naprej vse prireditve, katere priredi naša mladina, bolj cenili in bolj redno obiskovali. S tem bomo dali naši mladini priznanje in veselje za nadaljno delovanje v korist cerkve in naše sv. vere.
Začnimo to, ako ne poprej, vsaj 27. januarja, v soboto zvečer ob 8. uri, ko se prične "Minstrel show," ponovi se spet v nedeljo in v ponedeljek, 28. in 29. januarja. Vstopnina je 40 centov in ako si vstopnice pre-skrbite sedaj, plačate za nje samo 35 centov. Vstopnice dobite lahko pri vseh članih društva Najsvetejšega Imena mladinskega oddelka (Juniors Holy Name Society).
"Minstrel show," ki ga priredijo naši mladi fantje na zgoraj omenjene dneve bo vse boljše prirejen kakor je bil lansko leto. Vsi dobro poznate, vsem nam priljubljenega Dr. Mallya. On je prevzel vodstvo vseh nastopov. Potem pa lahko trdimo, da je vredno se udeležiti. Poleg tega bodo nastopili nam vsem dobro znani Baragovi zbori, pod vodstvom Father Jagra. Vsem, starim in mladim se obeta obilo zabave.
Seve, dobilo se bo tudi prigrizek in pijačo. Za plesalce bo na razpolago dobra godba, ker brez plesa ne gre. Sezite po vstopnicah, da se dvorana napolni vse tri večere. Kaj več in bolj natančno popisano o tem boste čitali a pravem času v tem listu. Zapomnite si, da vse to se bo godilo v novi šoli sv. Vida 27., 28. in 29. januarja tega leta.
Lawrence Bandi. ---o--
krbovala Mrs. Ižanc, Mrs. Bokal in druge, katerih imen pa ne vem, vem pa, da kadar imajo ti fantje veselico, da je vredna obiska in ker so prijatelji zadruge, zato je to vabilo na mestu. Po-setimo njih ples!
Joseph A. Siskovich, tajnik. -o-
V	nedeljo bo dišalo
V nedeljo bo v newburghu strašansko dišalo. Ali veste vsi, da bo v nedeljo v Slovenskem narodnem domu srnjakova večerja. To se bodo newburški lovci postavili. Saj veste, da lovci so vsi pohvaljeni in tudi znajo kakšno imenitno "pripalit," pa saj veste to ni pripaljena, ampak resnična.
No, zdaj bodo pa Jakatu zarezali jezik, ko je vedno rekel, da newburški lovci niso zanič. Nekje sem slišal, kje in kdaj pa ne vem in tudi ne vem je li resnica ali ne, slišal pa sem, da bodo dali Jožetu Fortuncu srnjakov rep, da go bo nosil za klobukom pri paradah. Kaj misliš Jaka, ali se ne bo postavil? Menda ja! Ko bo nosil zastavo bo gotovo rekel: "Ma strela, ku nej rejs!"
Jaz mu prav iz srca privoščim, ker Joe Fortuna je prav fejst fant, pa ne sarno on, ampak vsi newburski lovci so "fain" fantje, zato jih pa pridite pogledat v nedeljo v velikem številu. Pri-četek ob sedmih zvečer, 14. januarja, le zapomnite si to in pridite, da bodo imeli še več koraj-že in veselja. Požurite se za vstopnico, ker drugače boste prepozni za to imenitno večerjo. Pozdrav vsem lovcem,
France s hriba. -o-
i Letno delniško zborovanje
V	smislu pravil Slovenskega j doma na Holmes Ave. se mora j vsako leto v mesecu januarju vr-, šiti občni zbor delničarjev korporacije., Direktorij je določil naj bo delniška seja v nedeljo, dna 14. januarja v domovih prostorih.
Podana bodo pismena poročila o poslovanju korporacije v pre-, teklemu letu. Vnaprej vam lah-ko zagotovim, da boste poroči-^ la veseli. Preteklo leto izkazuje | nepričakovano dober .rezultat.
V	mišljenju, da delnice naše. korporacije niso ničesar vredne je napačno pojmovanje. Odkrito1
! povedano, vsaka delnica pred-1 stavlja večjo vrednost kakor pa i je bila plačana. Glavnica naše S korporacije je v razmerju dru-| gih sličnih ustanov zelo nizka in vse premoženje pa se deli na one delnice, katere so bile izdane. Delnice korporacije Slovenskega doma se v vrednosti letno zvišujejo. Le še nekaj let dobrega gospodarstva in delnice se bodo: v vrednosti podvojile.
Naša delniška seja se bo otvo-rila ob 1:30 popoldne. Vljudno j prosim delničarje korporacije, da so točni ob določenemu času. f Navada zadnjih nekaj let je, da smo z zborovanjem kmalu pri koncu. Dobre tri ure in delniška seja završi svoje delo.
Direktorij je sklenil, da se bo " po delniškem zborovanju delni-" carjem serviralo prosto pivo. ^ j Vsak delničar, kjerkoli je in " kdorkoli naj bo na delniškem zbo-tjrovanju gotovo navzoč. Nikogar i | naj ne moti dejstvo, da' malo ' kdaj pride okrog. Delničarji 3 smo si vsi enaki po dolžnosti in i i pravicah.
-	j Pridite in udeležite se seje, daj--1 te nam poguma še v tekočem le-
-	tu, da storimo vse najboljše za | vas in naselbino v prosvetnem ;n
. narodnem oziru. Naj moje va-
-	bilo zbudi vse delničarje in jih
-	i privabi na občno zborovanje.
-i Anton Jerman, predsednik S.D.
-o-
i! —Smrt kosi. V bolnišnici je
-	umrla zasebnica Frančiška Ko--ivač, stara 67 let. Na pobrežju,
I Nasipna ulica 30 je ugrabila > j smrt 76 letno prevžitkarico Ur-
-	šulo Hohl.
j j —V Novi vasi pri Celju je _ umrl 67-letni cinkarniški dela-
-	vee Lastnak Alojz.
Glas iz Euclida
Znano je vsem, po vsej širni Ameriki, da je vsako leto drugo nedeljo v januarju, praznik društev Najsvetejšega Imena. Po vseh cerkvah se bodo zbirali katoliški možje, mladeniči in dečki ter v dolgih vrstah korakali in pri stopili k mizi Gospodovi ter tako javno pokazali svoje prepričanje: Pokazali bodo, da verujejo v Boga in da so zvesti člani Kristusove cerkve; obenem pa bo' ta manifestacija kot protest proti tistim četam, ki tudi danes korakajo, da uničijo vero v Boga in da zaterejo katoliško Cerkev.
Tako se bo tudi društvo Najsvetejšega Imena, fare sv. Kristine pridružilo vrstam Kristusovih vojakov in praznovalo ta dan na sledeči način:
Zjutraj ob 6:45 uri se zbiramo v dvorani. Prosim vse člane, da ste točni, da ne bo nepotrebne zamude v cerkvi. Obenem vabim VSE one dobre fara-ne, ki še niso člani te naše organizacije, da se nam tudi pridružijo. Pridite v dvorano ob 6:45, da potem skupno odkorakamo v cerkev, kjer kot skupina prejmemo sv. obhajilo. Po sv. maši zopet odkorakamo nazaj v dvora-!no, kjer bomo imeli zajterk.
Možje, ta dan je dan, da se moštvo pokaže na plan, zato pa le pridimo v obilnem številu, ter s tem pokažemo našo katoliško zavest.
Zvečfer pa bomo nadaljevali
naše praznovanje s tem, da nam bo Mr. A. Grdina pokazal tiste nove slike, ki jih je nabral skozi leto. Pričetek ob 7:30 uri, zatem pa se razvije pristna domača zabava. Za one, ki se žele zavrteti, bo na razpolago dobra g°* dba, za druge bomo pa preskrbeli drugo zabavo. Za lačne in žejne bo tudi dobro preskrbljeno.
Prireditev, na ta dan, je b>'a vsako leto dobro obiskana in je že nekako stara navada, da gledamo lepe slike, katere vsaki-< krat tako radevolje vrže na plat-i no Mr. A. Grdina.	|
Torej vabimo vse naše članu in druge farane in vse naše prfjj jatelje da nas obiščejo na ta dali Kdor se bo udeležil, se ne bo k« sal to lahko jamčimo že dane&j Vstopnina samo 25c.
V upanju, da se gotovo vidm(E v nedeljo 14. januarja pri sv Kristini, vam. že sedaj kličem1] "Na veselo svidenje."
Za Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine Frank A. Hochevar, tajnik. ?
-o-
—Na begu pred preganjalci s<£ je ponesrečil. V mariborsko bo'} nišnico so pripeljali iz žic 23 le»| nega posestniškega sina Iva^ Mlakerja, ki se je na nenavade'J način? ponesrečil. Mlaker je žal pred tremi preganjalci, kis' ga hoteli pretepsti, pa je rajH skočil v 10 m globok prepad, K") kor da bi ga oni dobili v roff Pri skoku v tolikšno globino h se je jako hudo poškodoval.
—u
Zadružna predpustna veselica
V 25 letih je Zadruga imela že vsakojake veselice, zabave, piknike in bankete, ni pa imela še svoje predpustne veselice kot jc bo imla v soboto 3; feburarja v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Ker bo ples, bo menda ustreženo vsem razven mene in par drugim takim plesno neukim mač-; kcm. To je zagotovljeno zato iker bo igral občeznani "Melodj j Club Orkester," kateremu nače-ljuje mladisLouis Ižanc. Ti mladi fantje igrajo, kar jim je naročeno in direktorij jim je naročil veliko za stare in mlade.
Marsikdo se bo oblekel tudi v maškaro. Janovich grozi, da bo tudi in ta trud je treba tudi malo nagraditi. Imeli bomo štiri glavne nagrade in še več manjših, to je nagrade za najlepšo, najbolj pomembno, najgršo masko itd. Vredno se bo požuriti, kajti nagrade bodo vredne, da se vsak potrudi.
Za vse ostalo pa bodite brez skrbi, ženske bodo pazile, da bi kdo ne odšel lačen domov in direktorij pa bo skrbel za žejne. Glavno kan je treba, da prinesete s seboj tisto razigrano dobro voljo, katero ste že tolikrat pokazali v preteklosti na ZADRUŽNIH PRIREDITVAH ene ali druge vrste. Direktori; bo storil vse po svoji najboljši ■ moči, da bo to ostalo vtisnjene I v vaš spomin in vaše sodelovanje garantira, da bo uspeh s to veselico na predpustno soboto 3. fa-bruarja v Slovenskem delavskem domu.
Vstbpnina je samo kvoderček Vstopnice se dobe pri vseh direktorjih in uposljencih zadruge in seveda tudi pri vseh Članicah ženskega odseka. Sezite pc njih in rezervirajte si ta dan z.i ZADRUŽNI PLES in najpo-iglavitnejše je, da gotovo pride-'te s svojimi prijatelji vred.
Posebna pripomba: V sobote 13. januarja bodo imeli "Boiler ! maker j i N. Y. C. R. R." svo; I "les in zabavo v Slovenskem de-i lnvskem domu. Kuhinjo bo os-
I	r
OB 15 LETNICI RUDY NOVAKU
15 let Rudi že po ulicah prodaja,
a nobenemu on se ne poda,
vsa newburska fara ga pozna,
ker on najcenejše in najboljše nam proda.
Zgodaj zjutraj v mesto se poda, da nakupi zelenjave, jajec in kokoši, vse kar kupi prav poceni nam proda, pa tudi dosti z nami on potroši.
Ko pa čas jesenski pride, ves oktober Rudi si ne odpočije, grozdje stiska dan in noč,
zdaj vince ima 'že veliko TiTOCT
V soboto Rudi naš predragi,
banket velik nam napravi,
v SND na 80. cesti se zberimo
in po taktih Ribenčana vsi se zavrtimo.
Lojze ž ura.
Kaj pravite!
France Barbič se norčuje iz Mr. A. Grdine, ker mu je poslal karto za božično voščilo. Tone je v svojem življenju že mno-denarja proč zmetal za narod, pa še nobenkrat ga ni tako zares moč vrgel, kot ko je kupil znamko za dva centa, da je voščil Bar-biču vesele pra mike. Toda Barbič je pokazal jako slab okus pri tem norčevanju in Tone se je pa izkazal gentlemana. Barbiču se da v obnašanju nezadostno.
SVETOVIDSKI ODER
Nedelja 14. in 21. januarja 1940 ob 8. uri zvečer
Revček Andrejček
Ljudska igra v petih dejanjih
OSEBE:
ROBERT DORNIK, bofjat zasebnik......................................FRANK KURE*
ZLATOUST KOSMRL, njegev prijatelj........................-............JOHN IVB<^
IVAN HRASTAR, župan in begali kmet..........................STANLEY FRANK
ANA, njegova. hči............................................................FLORENCE TOMŠIČ«
MARINKA, njegova hči................................................................SOPHIE LACJ«
ŠPELA, dekla pri Hrastarju..........................................................MARY LACll
MICKA NOSANKA, občinska reva........................................ JO MODl^
FRANCE, njen sin in hlapSc pri Hrastarju....................»AN POSTOTNI^
JANEZ, hlapcc pri Hrastarju............................................HERMAN OGRINC
MIHA, hlap« pri HtmUtJu..............................................ANTHONY BAZNI*
URBAN RIBNIK, občinski sluga................................................JOE SKE.BE"
JANEZON ZLOBEC. kn;et in Hras'Jarjcv sosed	JACK 2IG0>
TONE MOKAE, gostilničar in kmet......................STANLEY MARTINČI'-
MALCl natakarica pri Mokarju......................................MARGIE TOMAŽI-'
URŠKA, natakarica pri Mtkarju........................................NETTIE GAČNl *
REVČEK ANDREJČEK, občinski revež..............................EDDIE BRADA
NACE RIGLER, občinski revež..........................................FRANK BROBN1
PAVEL, lovec.........................................................................RUDY KLEMEN^
KONRAD, ..................................................................................TONY OREHE*
HLAPCI, DEKLE.............................................................................. "' '" * :
Režija—Rev. Matt Jagcr Masker—Matt J. Grdina Šepctalka—Mrs. Frances Brancelj Mojster odra—Joseph Zelle
Prihodnja prireditev bo PEVSKI VEČER na pust"9, soboto, nedelje, in torek, 3., 4. in 6. februarja zvečer P' pogrnjenih mizah. Tedaj nastopi Baragov zbor prvič narodnih nošah.
TjmjrmjirLTLririTi nnnn_n^nnn_nn nn 1
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
$117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays ___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 10 Fri., Jan. 12, 1940
: '
: '
DELNIŠKA SEJA

Razpisuje se letnv delniško zborovanje korporacije
SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES A VE.
za dne 14. januarja, 1940, ob 1:30 uri popoldne v domovih prostorih
D1REKT0R1J SLOVENSKEGA DOMA
Še enkrat se povzpnem.
šlo je! Sedaj pa —.
"Swallow —! Proč — proč odtod —! Kamor hočeš, le ven, ven, ven iz tega pekla!"
Planil je, to sem čutil. Toda kam, tega nisem več vedel. Mi je bilo čisto vseeno. Saj je plemenita žival sama znala najti pot ven iz pogube.
Oči so mi težko ležale v jamicah, kakor raztopljen svinec, bleščeči se plameni so mi palili možgane, jezik je silil skozi izsušene ustnice, vse telo se mi je zdelo da je žareča goba, ki se bo vsak hip sesedla v pepel.
Vranec pod menoj je stokal kakor človek, hitel je, skakal, plezal, divjal črez skale, črez čeri, črez razpoke, robove in grebene, kakor tiger, vil se je kakor kača. Z desnico sem se oklepal njegovega vratu, z levico pa objemal otroka.
Še en skok, dolg, silen skok—. Ali se bo posrečilo —?
Končno —.
Na robu globeli smo, stene so premagane — še nekaj sto metrov — le proč od ognja — in kolikormogoče daleč ven v prerijo-!
Swallow je obstal. Omahnil sem iz sedla.
Pa tako napeti, tako razburjeni so bili moji živci, da sem se koj spet prebudil iz onemoglosti. Stopil sem na noge, počasi in s trudom, kot bi skale dvigal, se oklenil z rokami zvesti živali krog vratu, krčevito zajokal in jo poljuboval, kakor more le ljubeči mladenič poljubovati izvo-ljenko srca.
"Swallow — ti, pridni, dobri, krasni Swallow—! Hvala ti—! Rešil si me, rešil si naju oba! Nikdar, nikdar ti ne pozabim te ure!"
Na^l bluffom je žarelo nebo v krvavem svitu, gost, črn dim se je valil iz njega, rdeči zublji so ga prešinjali kakor bliski. Strahoten, divji prizor —!
Pa ni bilo časa za taka opazovanja.
Poleg mene je ležal z nožem v reki Harry, bled, mrzel, otrpel, 3 krčevito stisnjenimi pestmi.
Ali je bil mrtev —? Ali se mi je zadušil v valovih, ko sem ga reševal iz plamenov—?
Njegova obleka je bila vsa mokra in se mu je lepila na telo, na smrtnobledem obrazu pa so mu igrali rdeči odsevi plamenečih zubljev. Oči je imel zaprte. Ni več dihal. Srce je otrpnilo.
Sklonil sem se k njemu, mu drgnil čelo in senca, mu dihal v usta, mu dvigal roke nad glavo kakor utopljencu, sploh storil vse, kar sem mogel in znal, da bi ga priklical nazaj v življenje.
In končno mi je uspolo.
Telo mu je zatrepetalo, naj prvo rahlo, pa vse krepkeje, srce je spet udarilo, pljuča so slabotno zadihala. In potem se je zbudil, na široko odprl oči in prazno strmel v mene, dolgo dolgo —. Ni
še zavedel, kaj se je zgodilo, kje da je.
Oči so mu oživele, — zganil se je in z glasnim krikom planil na ! nege.
"Kje sem —? Kdo ste vi —? Kaj se je zgodilo —?"
"Rešeni ste! Na varnem ste. Tamle spodaj pa gori New Venango. Olje se je vnelo."
Prestrašen je pogledal.
Dim in plameni so mu zdramili spomin. Zavedel se je nesreče. Z grozo je kriknil:
"Tamle doli —? New Venango gori —? Olje —? O Bog —! Res je —! Dolina je gorela —. In Forsterjevi —?"
Ozrl se je po meni.
Forsterjevo ime mu je zbudilo spomin na naše srečanje. Sporočil se je tudi mene.
Strah mu je izginil z obraza, jeza, sovraštvo sta zaplamtela na njem.
(Dalje prihodnjič.)
Ko sem bil jaz gotov, sem počakal še mojega novega tovariša, Zagrebčana, nakar sva se napotila na agencijo Serviciul Maritim Romano, kjer naju je sprejel agent, ki je meni oskrbel vse potrebno za potovanje v Sveto deželo. "No, ste se srečno vrnili! Kako ste pa kaj potovali?" me hiti spraševati ter mi stiska roko. "Prav dobro ! Hvala vam za vašo res dobro postrežbo. Zelo sem bil zadovoljen." Nato mu predstavim mojega tovariša, ter ga prosim, če lahko začasno pustiva tu najino prtljago, dokler ne urediva o nadaljnem potovanju, ali če ostaneva kaj dalj časa v Atenah. "To pa seveda prav lahko storita in me veseli, če morem kaj postreči," nakar nama spravi prtljago.
Slike v nedeljo večer
Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine priredi v nedeljo večer veselo zabavo s slikovno predstavo za mlade in stare, ne samo za člane društva, marcev za vse farane in rojake, ki tam žive, vsaj tako so mi naročili in rekli: "Prinesi s sebojtake slike, da se bomo veselili in malo nasmejali; poleg .tega morajo biti slike iz domovine, magari če pride sain ribenški rešetar z njimi."
Na tako vabilo rečem .samo to, da bo slikovna predstava O. K. v vseh ozirih. Sedaj, ko je zima in mraz bi bilo prav primerno, da vam pokažem še malo Floride, kjer zorijo "oranže" in kjer so rojaki iz Euclida že zemljo obdelavah. Le pridite k predstavi, videli boste vsakega nekaj, da boste vsi zadovoljni z njimi kakor vselej poprej.
Na veselo svidenje v nedeljo večer v dvorani šole fare sv. Kristine na E.;222 street.
A. G., lastnik slik.
"No, in kam želite potovati od tukaj?" naju vpraša po tem razgovoru. "Jaz se mislim še nocoj odpeljati proti Solunu," pravi moj tovariš. "Jaz imam pa kar dva načrta, samo ne vem, če jih bo mogoče izvesti. Hočem v Carigrad in na Atos, toda z časom sem pa bolj kratek, ker moram radi odhoda v Ameriko biti pravočasno doma radi drugih, katerim sem obljubil, da jih bom spremljal. Pa kako kaj vozijo parniki do omenjenih krajev?" "Kar se tiče Carigrada je to prav lahko, ker tja pelje parnik Romania, ki odpluje iz Pirej danes proti večeru, ter pelje v Konstanco v Romuniji ustavil se bo tudi v Carigradu in tako lahko odpo-tujete še danes; turško vizo že imate, torej nimate nobenih sitnosti. Kar se pa tiče potovanja na Atos, pa ni tako priročno. Parniki vozijo iz Soluna v Daf-ne, ki je pristanišče Atosa, le enkrat na teden in tja bo bolj težko šlo brez daljšega čakanja in pa ovinkov, ki jih boste morali napraviti, ako hočete v oba imenovana kraja. In kar je važno je to, da morate za na Atos imeti posebno dovoljenje, katerega izdaja zunanji minister ter. ga potem odobri še atenski nadškof."
"To bo pa vzelo najbrže precej časa, kajti kakor vidim, ima pri tem glavno besedo zunanji minister Grške, zatem pa še atenski nadškof. To pa ne gre tako hitro," menim jaz. "Dajte mi vaš potni list, potem podatke vaše narodnosti in vere, pa bom skušal jaz dobiti," pravi agent. "Ako dobim dovoljenje za na Atos, potem greste lahko tja, od tam pa potem po zeieznici v Carigrad, ako bi bilo predolgo za čakati na parnik. Toda bodite tukaj vsaj do 5. ure popoldne, v slučaju, da se dovoljenja ne dobi, vsaj hitro ne, tako potem lahko odpo-
tujete še danes v Carigrad," mi blagohotno svetuje agent. "Tako bo res najbolje," menim jaz ter mu izročim vse potrebno za dobavo dovoljenja, nakar se z Zagrebčanom odpraviva, da greva v Atene.
"Ali vzameva za tja avto?" "Ne, ker šoferji tukaj so prav dragi," meni moj tovariš, kateremu so bile Atene že poznane in prav tako atenski šoferji, slednji tudi meni niso bili neznani v svoji ceni. Zato je bil i on mnenja, da greva tja z električno železnico, ki tudi hitro pride tja, a stane pa malo. Zadovoljen z njegovim predlogom stopiva v voz električne železnice, kjer so pa tudi vozovi te železnice razdeljeni na razrede, kjer so, če se ne motim, trije: prvi razred je malo boljši od drugega, tretji pa malo slabši od drugega; kakor na primer vozovi železnic po Evropi. Vožnja iz Pirej v Atene je stala 4 drahme in to v boljšem razredu. To je pa precej velika razlika za vožnjo, kakor sem plačal jaz, ko sem se peljal iz Aten v Pirej ter plačal 150 drahem.
"No, in kam želite zdaj?" me vpraša moj tovariš Zagrebčan, ko sva se pripeljala v Atene. "Najprvo na Akropolo, ker ta me v prvi vrsti zanima, potem seveda drugod, koder so kake znamenitosti in si jih je mogoče ogledati." "Potem grem z vami ker meni so znane Atene kakor tudi Akropola, katero sem že tudi jaz obiskal," pravi on. Te njegove druščine sem bil pa prav vesel tokrat, ker nisem imel pri roki veščega vodnika po Atenah. "Zelo me bo veselilo in vam vašo naklonjenost prav rad povrnem, da mi boste za vodnika po tem meni neznanem kraju, ki me pa zelo zanima," mu odvrnem jaz ter ga sprejmem za voditelja.
Kakor nalašč! Že me je skrbelo, kako bo v Atenah, pa dobim tovariša kar mimogrede. Oe bi jaz pohajal v visoke šole, kakor tisti, katerim se je ponudila ta prilika, da so študirali
grščino, potem bi si jaz ne belil glave. Tako pa mi je bil?, grščina isto, kot kitajščina; nobene ne razumem. Res, da se v Atenah govori tudi angleško, rusko in še druge jezike, ampak takegaj, ki bi bil dober vodnik ne pobereš kar na cesti, vzame časa, da ga najdeš. Meni je bil pa čas tako na kratko odmerjen, da sem moral gledati, kako bom ta čas uporabil. Poleg tega je bil moj tovariš dobro podkovan v zgodovini, grškem bajeslovju, katerega sem čital v prevodih. Tudi o Perikleju, Sokratu, Platonu bi rad vedel še kaj več, kot pa sem nagrabil od vse povsod, koder se je kaj dalo kajti iti v Atene pa na Akropolo in ne znati vsaj primerno zgodovine o Grkih ter njih slavnih modrijanih, je nekako tako kot iti v Jeruzalem pa na Kalvarijo in ne znati Evangelija, odnosno sv. pisma.
Tako sem bil prav vesel družbe tega mojega novega tovariša z katerim sva postala prav iskrena prijatelja.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
To so pravi in pravcati levi, k{ so bili rojeni na farmi Charlesa Gay v El Monte, Cat. To je drugič v 30 letih, da so bili levi rojeni v jetništvu.
Prebivalci otolcakValumo na1 jezeru.Ladoga so bežalpv notmnjost Finske,~ko so pridr-le ruske-čete
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle ali ženska za hišno delo. Vprašajte pri Miller Coal Co., 1007 E. 61st St.	(12)
Dekle se išče
za lahko hišno delo v družini, kjer je samo en otrok. Vprašajte na 6408 St. Clair Ave., suite 1.
(H)
Za popravila
pralnih strojev in radijev, jako zmerne cene in garantirano delo, pokličite MI-2821.
(Jan. 12, 15, 17)
NAZNANILO IN VABILO na t
SRNJAKOVO VEČERJO v soboto 13. januarja. Igrala bo tudi fina godba za kratek čas. Priporočata se za obilen obisk
JOHN in LOUISA
FLAIŠMAN 6400 St. Clair Ave.
SPECIALS
FRIDAY - SATURDAY
Fresh Large Selected
Eggs, doz........IT/zc
Quaker's Farina,
2	Boxes...........15c
Campbell's Soups,
3	Cans............25c
Lux Soap or Lifebuoy
Soap, 3 Bars.......17c
Crisco or Spry,
3 lb. Can........... 51c
"Dated Fresh" Chase and Sandborn Coffee, lb. 23c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Pri nas dobite
vsak dan sveže in okusne klobase, mesene 25c, krvavice 6 komadov za 25c. Priporočamo se klubom, društvom, za parties-in veselice, damo ceneje. Viktor in Josephine kosic 951 E. 69th St.
»	TREBUŠNE PASOVE IN C
J	ELASTIČNE NOGAVICE £
h	Imamo v polni zalogi. Pošiljamo C
*	tudi po pošti. r
: MANDEL DRUG CO. fc 3 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. p rrTTTYTYTlXIXXIXIXXXtXXXrXI
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
§§ Oblak Furniture Co. : ]
J !	TRGOVINA S POHIŠTVOM	* 3
En	pohištvo in vse potrebščine	J 3
J	za dom	» j
S t	6612 ST. CLAIR AVE.	I 3
13	HEnderson 2978	MB
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ino, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113
Ignac Slapnik. st.
cvetuCak
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnrt«"-Ron 112P
MAR-RET COAL CO.
1261 Marquette Rd ENdieott 1588
FIN PREMOG!
Točna postrežba!
MlllllllllinMIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIUilllllllllMIIIIUIIIIinilllllllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIII'i
POZIV NA LETNO SEJO	j
solastnikov Slovenskega Društvenega Doma	|
v Euclidm, Ohio i	S
| ki se vrši ne 14. januarja, 1940 (v nedeljo), ob 2. uri po-	|
| poldne, v domovih prostorih.	5
Dolžnost vseh solastnikov je, da se te seje gotovo	| | udeleže: včlanjena društva, pošljite svoje zastopnike!
D1REKTORIJ SLOVEN. DRUŠTVENEGA DOMA	| .................................................................................................
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino deem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25$
WINNET0U
Po nemškem Ininik« K. Mijr*
i JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
>
V
. Nisem mogel več doseči steze, j. ti je peljala iz New Venanga na favano, plameni so jo že zagrnili Le P° dolini navzdol sva se e še lahko rešila.
1 'r°da ko smo po dnevi prišli v •dolino, nisem videl nobene ceste T ne P°ti, ki bi bila peljala ob reki navzdol. Le to sem opazil, da se stene kotline h koncu zožilo v tesno sotesko in da komaj reka najde pot skozi njo.
I "Povejte," sem hlastnil, "ali Peue pot ob reki iz doline?"
Krčevito se je napenjal, da bi |e mi iztrgal.
I "Ne ne —! Pustite me, vam pravim! Pustite me! Ne potre-
Vi'u"1 vas! Sam si znam poma"
I Seveda se nisem smel zmeniti Za,t0 Kosovo otročjo željo, v pogubo bi bil šel, če bi ga bil izpu-L Pozorno sem ogledoval oži-
'stezal ' Če W bila kje kaka
':Wda'' S6ni začutil njegovo ro-ejj- j. Pasom in grozeče je vzklik-
; "Kaj hočete od mene? Pusti-« me, sicer vam porinem vaš f stm noz med rebra!"
froki m T je Že bliskal 'roja- Moj bowieknife mi je vzeL
nefarni T' da bi ^ razlaeal
d nico H aj' Zgrab» *em z
kreniti z rokami z ip1 .moge' ga^ krepkeje objej co Pa sem 1 Z vsako sekund« nevarnost. Pia' ° !e večala
^eliskladiš>^ valovi so
topovskemu grmfJe'ViJ" Nh detonacijah sSrP°dr
betmioi •	Pokali sodi,
f vL t, ^ UZ8al in se izlival
Plavo 7	gorečo po-
Jfcvo. Zrak Je bil udušljivo vroč,
f o se mi Je, da stojim v loncu C re' da se mi ie vnel mo-
E vr'ottt' lu še ^ WW*.
I '»a. Z,aVest me je zapušča-
I ' °C1 so mi ginevale, — pa ni-rni se smel vdati slabosti, reši-1 sem moral lastno življenje in rojenje otroka.
Ume on, Swallow —! Na-^' Swallow, na -!»
'*ih2Somi obtičale v izsuše-1 riti p nisem mogel več govo-
»ii ^dinibii0 treba opomi-| hitela z'- ' Plem2n:ta žival jej I daNe 3o naglico, čutila je,
treh? zZl^ skraJ'na> ^ Je
V Svit VSe možL i^te^v sem videl,
^ priti iz i. J 8U ne bo
-d« 30 "
tir ^
? i., i
Ikolen!Ul?? 8tisnil Swallowa s
ferrS i T1 ie in valovi so se j^rnih nad nami.
fko ^i*05 mi Je šinila po udih, f |m Pi;,USkni« hladni valovi po I nil-ai da Swallova mi je zma-C iobi t mCd n°gai»i - Pa vsaj
bl?T0,,lenaprcj'nadru-
t)okl ' aplaval sem. ! se Gr me je Swallow nosil,
J bo dofiel1 bll° t^eba bati, da me ' ni bilo Ve°gnjeni val. Ko pa ga I vati> so sec ln ko sem moral pla-
, reči zublji^ VSe bolj bližali \ i trolej, k= ,'r eka je gorela! Pe-' I v reko, je ^ puytil Forster teči \ več netiva. gUdl1 Plamenom vse - samo še neka>minuto' morebiti i b°do plameni LSklmd- Pa me • , Harrv ^ ^ Se^i - • ' tose me ip li ^tii- Krčevi-
plaval 2a ž]vr r0ČJU- P^val sem, I kih se	v blaznih sko-
i Je. Gr Poganjal črez valov-
1 gl"02a PredM-j,e.tiŠČala za vrat, Nekai 1Zaj0Č0 se smrtjo.
I "Swaiowa^Pn°P0.dmenoj:
f -!T7si?° ZVeSti'
^mclnlf^i k meni — začutil —■ br5 ^ seboj — tule je breg v sedlo!
j mojek lrt°rem — Preslab sem, ' o P mi 3e Zfforel
1 dar no°8' P°raagaj SaJ ven-ne--morem tukaj obležati — >"
"Jaz? je mirno odvrnil, ko seje bil obvladal. "Jaz nesem svojo glavo v Pečere . . ."
"No, kaj je treba več?" je vzkliknil Klim. "Tudi jaz grem s teboj! In vsi drugi najbrž tudi !" je ošinil z očmi tovariše.
Ščekin je odšel vstran, ker se ni hotel udeleževati nadaljnjega, in sedel na štor.
Uškujniki in kupca so sedeli s povešenimi očmi; Pogankin je molče sukal svoje ličje, Pljuškin si je praskal, tako rekoč kopal z enim prstom podbradek, ščenek je gledal na Djakona in samo Tjurja se je udaril po šlemu in se dvignil s tal v vsej svoji što-rasti postavi.
' "Balimo, fantje, v samostan, če se imamo po gozdu klatiti!" je oznanil na ves glas. "Ali biti Nemce tukaj ali pod Pskovom — je ena in ista stvar!"
"Družino imava v Pskovu!" je rekel Pogankin.
"Kakopak, družino. . . ." se je pridružil Pljuškin.
"Saj se do teh družin še ne prerineta odtod!" je planil nanju Klim. "Bržkone so vse ceste polne Nemcev! Obesijo vaju na prvo vejo, pa bosta imela družino!"
"Toda midva nisva vojščaka. . . ." je pristavil Pljuškin, "k čemu neki bova v samostanu?"
"A jaz sem od daleč . . ." je spregovorol Ivan, imenovan Rešeni, "do nas Nemci ne prodrejo!"
Srnjakova večerja
V SOBOT013. JANUARJA
pri JOS. BIRKU, 6220 St. Clair Ave.
Nekdo izmed uškujnikov mu je pritrdil.
Klim je srdito pljunil.
"Svinje ste, da veste!" je zakričal ves tresoč se od jeze.
"Ti le preveč ne psuj!" je rekel grozeče eden uškujnikov, stisnil pesti in stopil tik pred Klima.
Tjurja je le-tega odrinil in stal pred prepiri j (vcem.
"Ali hočeš tole?" je vprašal in mu porinil svojo centno pest prav pod nos.
"Stojte!" je mogočno zabobnela oktava doslej molčečega Djakona. S kretnjo roke je ustavil Tj ur jo, ki je bil pripravljen, da začne mlatiti nasprotnika, in je stopil naprej.
"Sedaj ni čas za svajo: Bog stoji poleg nas!" je izgovoril s tako silo, da so se mnogi uškujniki zdrznili in se ozrli v stran, v katero je pokazal Djakon z roko. "On nas je, ne izbiraje, rešil smrti in zlega ujetništva vse in zdaj posluša, s čim mu bomo to povrnili! A mi ga izdajamo kakor Judje. Kadar nas nesreča zadene — se obračamo lepo do njega: Oče, reši nas! A ko nas je sem pripeljal, da se postavimo za njegov presveti dom — smo 'od daleč' in smo 'nevojščaki.' Kaj storite, je vaša stvar, bratci, toda za to vam bo dajati odgovor na sodni dan! Jaz pa grem v samostan. . . ."■
"Jaz tudi!" je kriknil ščenek in zamahnil s helebardo.
"Jaz tudi, jaz tudi. . . ." so se razlegali navdušeni vzkliki. Besede Djakonove so kakor z ognjem podžgale vse.
Pljuškin je vstal in se začel vneto križati v tisto stran, kjer :e je moral nahajati samostan.
Pogankin ga je izpod čela opazoval.
"Kaj si sklenil?" je vprašal, ko je bil oni končal.
"Jaz pojdem z njimi. . . ." je preprosto odgovoril Pljuškin in pokazal z glavo na tovariše, ki so se zgnetli okoli Djakona.
"Kaj pa družina?" je čemerno rekel Pogankin.
"Gospod je mene obvaroval in obvaruje tudi njo; zgodi se njegova volja. .. ."
Pogankin je povesil glavo, si nato krepko podrgnil čelo, kakor da odganja neke misli, vstal in se tudi on začel križati.
"Kmalu bi se bil pregrešil, nesrečnik: saj nas je naravnost božja roka sem privedla!" je rekel.
"Tako je prav, Vaviluška!" je govoril, veseleč se, ščenek in gledal, kako si je tako rekoč oživeli Djakon izbiral pripravno helebardo, ki so mu jih uškujniki na
I RAINBOW HUNTING & FISHING KLUB	t
i	vabi vse prijatelje in znance na svojo letno
| SRNJAKOVO VEČERJO	I
ki se vrši	1
i V NEDELJO 14. JANUARJA	f
V iSND NA 80. CESTI V NEWBURGU
Začetek ob sedmih zvečer. Po večerji se vrši obi-	E
: čajni ples in vsestranska zabava. Za ples igra Matt	:
S Hojerjev orkester. Vstopnice imajo v predprodaji vsi	E
E člani kluba. Pridite na to veselo zabavo in fino večerjo.	E
ODBOR
?IIIIIItlllllllllllHlllllllllilllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllir
NAZNANILO IN ZAHVALA
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcbridko vest, da je za vedno v Bogu zaspal preljub-ljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
John Učakar
l;i je, previden s svetimi zakramenti, zatisnil svoje trudne oči dne 21. novembra, 1939, v starosti 71 let. Doma je bil iz vasi Prekel pri Moravčah na Gorenjskem.
Pogreb se je vršil iz Frank Zakrajškove pogrebne kapele in pc opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, je bil položen k večnemu počitku dne 25. novembra. 1939 na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se prav prisrčno lepo zahvalimo Rev. Matija Jagru za obiske "na domui in v bolnišnici in za podeljene svete zakramente. Enako tudi Rev. Max Sodji za obiske v bčlnišnici in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala vsem, ki so nam bili V tolažbo in pomoč na en ali drugi način v teh žalostnih dnevih. Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, vsem,, ki so čuli' in molili ob krsti, vsem, ki so se udeležili svete mašei in pogreba.
GJoboko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu položili krasne vence ob krsti, kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega/ ter vsem, ki so blagohotno dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Iskrena zahvala naj velja vsem članom društva Naprej, št. 5 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu. Posebno lepai hvala tudi no. <:ilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu! počitku.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijaano postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Tebi preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, pa v glcboki žalosti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku in Večni Bog naj Ti bo sedaj dober in pravičen plačnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali:
FRANCES UČAKAR, soproga.
ANTON, JOSEPH in IGNATIUS, sinovi. VICTORIA, poročena REITER in VIDA, hčeri; MICHAEL, zet.
Cleveland, O., 12. januarja, 1940.
Če iščete delo ali boljše delo, se izplača imeti telefon doma. Drugi prosilci za ista dela imajo telefone. Ložje se jih doseže. Ti dobijo PRVO PRILIKO. Čemu bi bili v
neprilikah, da bi bili brez telefona, če stane tako malo? Naš urad vam bo radevolje dal popolne informacije brez obveznosti.
Ali iščete boljše delo?
THE OHIO BELL ^^ TELEPHONE CO.
Ko so hrasti šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
izbiro predložili v zameno. "Spet si postal, kakor je treba biti!"
"Kar prerodil sem se," je odgovoril Djakon, "ko se je pokazalo, da je samostan oblegan, veš! Saj mi je Gospod pokazal službo!"
Stemnilo se je popolnoma, ko se je nevelika četa uškujnikov, ki jo je vodil ščekin, začela oprezno pomikati h kraju gozda.
ščekin je sklenil kreniti k najbližjim, južnim vratom, ker se mu je zdelo, da je tam sovražni tabor manj obljuden.
Kmalu so se skozi drevje pokazali ognji; videti je bilo po njih osvetljene preprogaste in bele šatore in zaklonišča iz rogo-že in vej. Med njimi so štrlele v zrak pokonci postavljene ojnice kmetskih voz, stali konji, hodili ljudje ter se je slišalo govorjenje in hohotanje.
Ne da bi se taboru bolj približal, je vodil ščekin četo vzdolž njega; kmalu se je v temi in tišini zasvetlikal beli ogelni stolp samostana; vrata so se nahajala prav na tej strani, toda niže, na dnu jarka.
Uškujniki so legli v gozdu na tla in začeli, pogleduje na tabor, čakati, kdaj ga bo spanje objelo; Ščekin in ščenek sta odložila in ostavila odsevajoča šlema in he-lebardi in spet šla gledat, kje bi se prešlo.
Nemški tabor je že davno spal, ko je bistrooki Klim zagledal hitro vračajoča se poizvednika.
Ščekin je uškujnikom, ki so se zgnetli okoli njega, polglasno pojasnil, da hoče uporabiti zvijačo, ki se je bila že enkrat posrečila, in jih postaviti po dva in dva; najprednja sta se postavila neločljiva ščenek in Djakon.
četa je brezšumno odrinila proti ognjem; ti so že ugašali, človeški glasovi so utihnili.
"Samo da bi psi ne začutili našega Mihajla!" je Klim šepetaje izrazil svojo bojazen ščekinu.
In kakor njemu v odgovor je že pri prav blizu privezanih konjih zalajal pes.
"Stoj!'' je hitro ukazal Ščekin. "Treba se bo presekati; glejte, da se držite skupaj; hodite korakoma; Fedor, ti splaši z medvedom konje; Tjurja in kupca podteknite v slamo in zaklonišča ogenj. Bog daj srečo!"
Med besnim lajanjem psa, ki je skakal na privezi pri vozu, je četa hitro prestopila črto tabora; poleg privezanih konj se je privzdignil s tal neki človek, o-
nQ7'*1 r\v»iViq 1 £1 \7r».a i vi o1/a/»i'1 no v»r\_
je bil skril, nato pa se je, plazeč se skozi grmovje, pririnil do Po-gankinav
"Kaj se je zgodilo?" ga je vprašal šepetaje.
"Nemci so tu . . . skoraj bi bili zadeli obnje!" je odgovoril kupec. "Kakor je videti, so oblegli samostan . . ."
Ščekin je prisluhnil k šumu gozdnih vrhov se je primešavalo nekaj čudnega, kakor govorjenje in hrumenje velikega tabora.
Ščekin je zlezel nazaj, odve-del tovariše globlje v gozd, ukazal počakati, da se vrne, sam pa se s Klimom in Ščenkom odpra-yil na poizvedbe. Bilo je že tema, ko so se ti vrnili s slabimi vestmi : samostan je bil povsod oblegan od Nemcev'.
Tri in dvajseto poglavje "Torej, bratci," je rekel Ščekin, ko so begunci slišali, kaj je videl, "moje delo je končano, zdaj je vsak izmed vas vsak svoja glava. Odločite se, kaj hočete storiti — ali se prebijete v samostan in se tam branite za obzidjem, ali pa greste v Pskov."
"A ti sam, kaj si sklenil?" je hitro vprašal Klim, ki je od strani neprestano zrl na ščekina.
Lahno omahovanje se je odrazilo na njegovem obrazu. Misel, da je Grunja v Pskovu in da je treba hiteti tja, kjer je ona, mu je švignila po možganih, toda v tem hipu jo je zadela in zatemni-la druga misel — brez slave in ne da bi bil izpolnil obljube, ki jih je bil dal njej in posadniku, se ne more vrniti.
ščenek se je spet oprijel svojega dela, Tjurja pa je pogledal 0-koli sebe s srepimi očmi in srdito premeknil šlem na sredo glave.
"Spat ležem!" je rekel, da so ga vsi slišali, "pa vas redi, hudiče, kdo potemtakem!" je pristavil in se zavalil na bok.
Zdaj šele so vsi zaznali, da se je z Djakoncm zgodilo nekaj posebnega in da ne gre, vznemirjati ga.
Ko so se dosita najedli okusnega mesa, so begunci odrinili na poslednji pohod. ' Bolj ko se je bližalo sonce zahodu, veseleje je postajalo vsa-• lcemu pri srcu: meja je bila blizu.
In zdajci se je kakor na ukaz vsa kita uškujnikov ustavila, snela šleme in se začela križati: za-čul se je daljni klic domovine — zvon k vecernicam v Pečerskem monastirju.
"Zdaj imamo še štiri popri-šča, nič več!" je rekel Pogankin, ko je končal s tovarišem iskreno molitev, in -nadaljeval pot.
Steza se je nekoliko razširila; skoraj so se začele pojavljati mlade lipe z odrtim ličjem in parob-ki posekanih dreves. Begunci so hodili živahno kramljaje. Zdajci pa se je Pogankin umeknil nazaj, zamahal z rokami in izginil za najbližjim drevesom; isto je naglo storil tudi njegov tovariš.
Uškujniki so praščili vstran in še skrili, kjer se je kdo mogel.
Ščekin je oprezno pogledal izza debelega hrasta, za katerim se
JH
The MAY Company
Vi prihranite na vsem, ki kupite na naši
JANUARSKI BELI RAZPRODAJI
Sedaj v polnem razmahu v našem četrtem nadstropju
"CANNON" TURŠKE BRISAČE "LADY PEPPERELL" RJUHE
Velike	Mere j Q
mere 22x44 / / f*	81x99, 72x99, I
intev ^J^jt.	63x99
jako specialne	Jako poCeni
vsaka	vsaka
Jako trpežne brisače, bele barve z bar-	Trpežne, gosto tkane. Mere 81x108 ali' vastim robom v zelenem, zlatem ali pla-
vem. Fino narejene brisače, ki se dobro	72x108 P°	Blazine 45x"8 ah 42xo"
perejo.	po 29c vsaka, 45x38;l/o po 34c vsaka.
STEVENS PLATNENE	"SURETY" PREVLEKA ZA
OMIVALNE BRISAČE ^	MODROCE	« A(\
5 Za.................... I .vU Posebno težak mušlin prevleka za pol- I »V*
Vs.j platnene omivalne brisače v merah 1	ne ali dvojne poste]je Beauty Rest" !•
17x31 palcev z barvastim robom.	/Box sPnne ali navadni modroci
vsak
CHENILLE KOPALNE	«hopf» orki lBxr
POTREBŠČINE	, m	MU?LW	-| A
Preproga in blazina za na stol v novih I . Ul/	p0ine 36 palcev širine "Hope" mušlin.	I I If
vzorcih rcJza barve, zlate, plave, zelene X	Največ 20 jardov za odjemalca ali po	|VV
in rožnate. |	tej nizki ceni na januarski razprodaji
set	jard
VSE PERNATE BLAZINE	25% VOLNENI DVOJNI
Lepe pernate blazine, dobro napolnjene | 1 A
BLANKETI	r» Ofl
z steriliziranim perjem. 21x37 palcev I • "	72x90 inčev blanket! teža preko 4 fun-	<.02
M.	te za par. v raznih barvah, z satena-	mm
mere. Vseh barv	sto uvezo.
vsaka	par
THE MAY COMPANY . . . LINENS AND DOMESTICS . . . FOURTH FLOOR
ge.
Toda zakričati ni utegnil; ščenek je zamahnil s helebardo in glava se je potočila konjem pod noge. Ti so prhaje skočili vstran in v tem hipu se je divji vrišč raznesel daleč naokoli: zakričal je Fedor, skočivši h ko-
njem z medvedom. Rezgetanje in topotanje konj, tresketanje in ro-potanje prevrnjenih voz in šato-rov, na katere so skočili preplašeni konji, vse to se je zlilo v splošno zmešnjavo.
Tabor je bil hipoma žareče razsvetljen: gorela so zaklonišča
in dva voza slame, ki so j° Nemci pravkar pobrali v & koliških vasi.
Ne vedoč, zakaj gv \ je ko napol slečenih hlapcev sko iz šatorov, a so se«že zavali'1 tleh pod složni .ii ud -ci nikov.
________Jm