D o p i s i. Rogatec. (NaS poStni urad in naSa nemškutarija.) Pred kratkim je na tukajšni pošti stranka zahtevala dvojezi6ne poStne tiskovine. A poStar je stranko sprva zavrnil, da ima le nemSke liste. Ko stranka le ni odnehala, je poStar pokazal svojo uljudnost napram slovenskim strankam stem, da je samozavestno priznal: «Pa6, imamo tudi slovenske poStne tiskovine, katerih pa nikdo drugi ne zahteva. Samo eni osebi na ljubo pa jih ne bom dajal.» Ko ga je doti6na stranka na to opomnila, da mora ne samo imeti, ampak tudi dati, kar se zahteva, 6eravno bi to zahtevala samo ena oseba, se je omeh6alo njegovo nemško srce v toliko, da je obljubil to v prihodnji6, a ravnozdaj pa6 neki ne more. A stranka je hotela imeti svojo pravico tudi v tej uri. Ta slu6aj spet jasno dokazuje, kako se v javnih uradih prezira slovenski jezik in kako se moramo boriti za pravice, ki so nam zajam6ene postavnim potom. Zato je treba slovenskemu ljudstvu vedno polagati na srce: zahtevajte povsod pravico svojemu jeziku v vseh uradih: pri sodniji, davkariji, na pošti govorite slovenski. Morajo vas razumeti. Zahtevajte in glejte na to, da bodo vse tiskovine, katere dobite v teh uradih, dvojezične, to je ne samo nemške, ampak nemSko-slovenske. Uradniki vam jih morajo dati, in vam jih bodo dali, 6e bodete zahtevali. Uradniki, vi morate biti pravi6ni tudi napram slovenski stranki, kajti vi ste radi ljudstva, ne pa ljudstvo radi vas. — R o g a 8 k i nemškutarji se radi bahajo, da je baje Rogatec popolnoma nemSki trg. No privoSčimo jim to veselje. Saj je znamo, da je po spodnjeStaierskih mestih in trgih pač bore malo ali pa celo ni6 pravih Nemcev, ampak se predrzno Sopiri puhla nemškutarija, ki daje mestu ali trgu navidezno pristno nemSko lice. Tako je s trgom Rogatec. Pristne, prave Nemce prešteješ lahko na prstih ene roke, in praznih ti bo ostalo še vedno blizu pet prstov. Rogaška nemškutarija je slovenskega in hrvaškega pokolenja. Poturica pa je, pravi že pregovor, hujša ko Turek. Terorizem je vsled tega nasilen v rogaškem trgu. Enemu ali dvema bi se moral uklanjati vsakdo, sicer gorje mu. To pa zato, ker je sicer nemški zna6aj v grozni nevarnosti. Zato jih grize in trga po vseh kosteh, ako se drzne Slovenec govoriti slovenski. Kaj pa mislite, to je vendar ne6uveno razžaljenje za nemško uho! Ne vem, ali si tudi zamašijo ušesa, da ne slisijo slovenskega jezika, 6e donaSa ljudstvo svoj slovenski denar v njihove gostilne, trgovine, prodajalnhte. 0 kako lepo pozdravljajo slovenskega o6ka, slovensko mamico! To znajo dobro baje o6e župan in vsi njihovi zvesti pristaSj. Pa tudi voditelj rogaSkega «nem§tva», po poklicu zdravnik, pred katerim delajo neki do tal globoke poklone sami o6e župan, prav prijazno sprejme slovenski denar, in Se celo zahvali se slovenski. Lepo, kaj ne? Da jih pa spreleti strah in groza, te pogumne nemške bojevnike, 6e samo slišijo sicer slovensko besedo, }e jasen dokaz, na kako slabih nogah je pravzaprav njihovo nemštvo. In ker 6utijo to sami, zato napenjajo vse sile in mo6i. Da, Bog vas varuj narodnega potresa, sicer bodete šli s svojo nemškutarijo rakom žvižgat. Sv. Križ na Mnrskem polju. (Popravek.) V zadnjem «Slov. Gospodarju» se je bralo od Sv. Križa na Murskem polju, da je edina ob6ina Boreska prosila za slovensko vseu6iliS6e, kar pa ni res, temve6 so prosile ve6inoma vse ob6ine in požarna društva naSe župniie. Pomota je bila nastala, ker je bil dopis poprej poslan uredništvu, kakor je Slov. Gospodar* prinesel seznam ob6in naše župnije, katere so prosile za slovensko vseu6iliS6e. Toliko v pojasnilo, ker nisem v svojem dopisu imel namena koga žaliti. — VaS dopisnik. Sv. Jurij ob Ščavnici. (P a 6 e n jje j e z i k a.) Lepega popoldne šetal sem krai ceste. Žalosten in zamišljen sem strmel v tla, premišljujoč o usodi milega naroda slovenskega. Srce se mi je trgalo tuge in žalosti, ko sem se oziral krog sebe; samo izdajalstvo in brezverstvo. Čudil sem se Se, kako neki da zamorem živeti v tem okuženem zraku in britko sem zaplakal. »Domovina, draga vdova zapuš6ena; kdaj to gorje pa6 mine ti? Kdaj bo nehal biti rod tvoj rod — mu6enec .« Zdrznem se. Vetrič pregane pred menoj listič. Vzamem ga v roko in berem na pol z nemSkimi in slovenskimi 6rkami pisane besede: »Ra6un! Za Gospoda N. N.* Stemnilo se mi je pred o6mi. Toda dalje: >V cugeheru sen cojda Sukjine žepe žide Cviren Aufhenkar in za Lukne Forpos. . . Delo za celi Ancug  Pla6ano. SpoStovanjem N. N. kroja6.« Bog! — Zdaj Se to. Otožen, kakor sem bil, dobil sem mesto tolažbe še hujšo bole6ino. Moj Bog, kako se pa6i mili naš materni jezik. Oh, Jurjev6anje, v kako brezno letite, ali ne vidite ni6, obrnite se, še je 6as; kako krasno, kako prijetno je bilo pred tremi leti, ko Se niste poznali svojega zapeljivca; brezmiselno divjate tja, kamor vas pelje »giftna krota«, katera je mnogim že odvzela vsa blaga 6ustva. Verska mla6nost in sebi6nost se Siri na vsej 6rti, nevednost in pa6enje jezika pa raste. Kroja6a pa opominiam, da se poprime u6enja pravopisja, da ne bo delal sramote. Listič leži pri uredništvu na ogled. Mi Jurjev6anje, navduSena mladina, naprej, vzdignimo se in zmaga bo naSa! Vse za vero, dom, cesarja! R o j a k. Od Sv. Martina pri Slovengradcu. (Kaj je novega pri nas.) V prvi vrsti moramo biti Bogu hvaležni za tako lepo in milo zimo. Imamo tako toplo, kakor da bi še le nekaj korakov bili od spomladi. Nekakateri stari Ijudje Se dobro pomnijo leto 1832, ko je bila ravno takSna zima, kakor je ta. In pravijo, da je poleti bila potem velika suša, da je Mislinja samo po noči toliko natekla, da so 6ez dan mogli živino napajati. Leto pa je bilo zelo rodovitno in vino zelo dobro in mo6no. — En poln vagon škorij je ušel od postaje TuriSka vas v Spodnji Dravograd 21. dec pret. 1. zve6er ob pol sedmih. PeS je hoditi od Turiške vasi v Dravograd približno 4. ure, a vagon je pridirjal v 7 minutah. K sre6i mu ni prislo kaj nasproti. — Dne 9. januarja se je obesil v Segnu Janez Pistotnik, oženjen, in je zapustil 4 otroke. Vzrok je bil baje doma6i prepir in pa nesre6no žganje, katerega je Se pri sebi imel v dokaz, kaj žganje naredi. — V Št. Ilju pri Turjaku je požar uni6il gospodarsko poslopje p. d. Završnika. Upepelil je hišo in hlev, in v hlevu je Se ostalo dvoje goved in 8 ovac, drugo so rešili. Goreti je za6elo ob pol devetih zve6er. — Tudi sveti misjon bomo imeli v začetku posta, katerega nam bodo priskrbeli 6. g. nadžupnik Ivan Lenart. Zato smo jim zelo hvaležni. Bog daj, da bi nam veliko dobrega sadu prinesel. In tudi naSo farno cerkev bodo nekoliko predelali in s slikami okrasili. — Za zdaj bodi dovolj, ko se kaj več nabere, bom Vam, gosp. urednik, zopet naznanil. Priprost mladenič. Iz brežkega okraja. (Potrdilo.) j V zadnji, t. j. 3. Stevilki >SIov. Gospodarja« • toži neki dopisnik »Iz pred Brežic« o veliki malomarnosti naSe inteligence in to po pravici, samo s premehke strani. Res ogor6enje in jeza mora prijeti 6loveka, če vidi, s kako vsiljivostjo se ljudem vsiljuje »giflna krota iz Ptuja«, a naši narodni voditelji se presneto malo brigajo zato. A!i nimamo rodoljubov, kateri bi po enakem na6inu širili" »NaS Dom«, kakor naši narodni nasprotniki Štajerca, in to po celem okraju, ne samo v Brežicah? Kaj pomaga naše politi6no društvo »Sava«, katero res prireja shode, pa vse premalo. Zato še se zavest ni razSirila med maso, med majhnimi posestniki. In ravno te mase so se lotili s ptujskim kramarjem naSi narodni nasprotniki, dobro vedo6, da 6e maso izpridijo, ne bode tudi najboljša inteligenca reSila našega naroda na Štajerskem, kar je tudi res, če se n. pr. vpelje kdaj ob6na volilna pravica; to pa se bode gotovo zgodilo enkrat. Tako se posebno ta list vsiljuie ljudem, kateri so malo ali pa Se ni6 easnikov brali, kateri pa je že imel ve6 6asnikov v rokah, tega pustijo pri miru, že vejo, zakaj. Zatorej vas rotim, rodoljubi brežiškega okraja, posebno vi Brež6ani, na delo skupno proti ptujskemu pogubljivcu, da ne bo prepozno, ker 6e se ne bode radikalno delalo nasproti, bodejo nam res izpridili ljudstvo, ker vi ne veste, kako nekateri strastno zagovarjajo Štajer6eve laži; pa ni se jim čuditi in zameriti, saj niso videli nikoli drugega lista in mislijo, da je Štaierc najboljši list. Zatorej med Ijudstvo in razložite mu namene tega pogubljivca. Za zdai zadosti, — 6e se pa bode le še zanaprej dremalo v naših narodnih krogih, potem bode za6elo druga6e grmeti in treskati, ker taka brezbrižnost in malomarnost Je res neodpustljiva.