GRAMOZNE JAME OB LITIJSKI SRAMOTA OBČINE O problemih gramoznih jam ob Litijski cesti je bilo v zadnjem času napisano že kar precej, tako v dnevnem časopisju, kakor tudi v zadnji številki Nase skupnosti, ko se je tega problema lotil tudi predsednik izvršnega sveta SO Lj. Moste-Polje g. Brane Matjašec in spregovoril o delu izvršnega sveta občine v minulem letu. Govori se torej kar precej, kaj pa je bilo na tem področju v resnici naprav-ljeno? Tisti, ki se vsak dan vozimo po tej cesti, vidimo, da prav malo oz. nič. Res je, da iz največje jame pod Ma-rinkom peska ne črpajo več, se pa vanjo nekontrolirano in neodgovorno odlaga vse, kar je pri roki. Ob gleda-nju te jame, pa tudi drugih, pa se sprašujemo, kako je sploh mogoče, da je nekdo odprl jamo in iz nje odpe-ljal več 10.000 kubičnih metrov peska in to vsem na očeh, tudi občinski in mestni inšpekcijski službi. V imenu krajanov KS Zadvor, ka-kor tudi v imenu Turističnega društva Lj. Moste-Polje sprašujem odgovorne na občini Moste-Polje in druge, ki so imeli prste vmes, kdo je dal dovolje-nje za izkop peska v tako veliki koli-čini (in kdo ga daje), ali kdo izkop nadzoruje, kdaj in kako se je začelo ukrepati, ko se je že vedelo, da ti izkopi niso le za osebno uporabo, temveč postajajo ekološki problem. Normalen človek namreč ne more razumeti, da se to ne bi dalo pravo-časno zajeziti in ustaviti, če bi vsi upravni organi, ki se s tem ukvarjajo, strokovno in odgovorno delali. Za-radi neodgovornega dela nekaterih ljudi se zdaj s tem problemom ukvarja vsa občina, pa tudi mesto, in vpraša-nje je, kdaj se bodo te jame sanirale in s kolikšnimi stroški. Prav tako nas zanima, kakšne kazni so predvidene za lastnike teh jam, ki se do okolice vedejo skrajno neodgo-vorno in cinično. Ob tej jami pa se je pojavil tudi neki drug problem, ki trka na vrata občine in ga bo morala občinska skupščina rešiti, namreč, kam odla-gati odvečni odpadni material. Pri prej omenjeni jami lahko vsak dan vidimo, da so ljudje, kot čebele na med, navalili nanjo s svojimi odpadki, predvsem z raznim odpadnim materi-alom ob izkopih ali pa z materiali od podrtih ali renoviranih hiš. Iz tega bi lahko sklepali, da so odpadni materi-ali za krajane in občane velik problem in če nočemo, da bo ta tnaterial kon-čal v grmovju ali na nedovoljenih me-stih, kjer bo prav tako kazil podobo okolja, bo treba za to vrsto materi-alov urediti legalno deponijo, a ne tam, kjer je zdaj, to je na Barju, tem-več v bližini, kjer bo ljudem do-stopna. Ob vsem tem pa se morarno vsi že enkrat zavesti. zlepa ali zgrda, da stvar okolja ni stvar osebne presoje, temveč skupne koristi in posameznik nima nikakršne pravice onesnaževati okolja na tuj račun. Tudi tak odnos do naše naravne dediščine bo lep pri-spevek k suvereni, pa tudi lepi sloven-ski državi. EDVARD SVETE