TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	j	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za V\ leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	j	mesečno 15 Din: za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552
LJUBLJANA, 27. aprila 1926.
Teh :oi> št. 552.
ŠTEV. 49.
Dr. —K.:
Za povišanje stavbene delavnosti!
O	novem sistemu za povišanje stavbene delavnosti poročajjo češki listi. Nekaj podobnega so že svoječasno v mariborskem občinskem svetu predlagali, vendar pa je češki projekt ve-likcpoteznejši tako, da se mi zdi vredno, predložiti ga naši javnosti v raz-motrivanje. Praški arhitekt Bitter-mann je stanovanjskemu sosvetu predložil poseben načrt, kojega glavne misli so sledeče:
Posestnikom starih hiš se dovoli za čas, ki se zaenkrat določi s 7 leti, vsako leto povišati stanarino za 14'?. Toliko znaša namreč osnovna višina hišne najmarine. Tako povišan donos pobere davčni urad ter ga izroči kakemu javnemu denarnemu zavodu, ki bede pooblaščen za izpeljavo cele finančne transakcije. Za povišano najemnino dobi hišni posestnik od države garantirane, papilarno varne zadolžnice, ki se obrestujejo po 4% in se izžrebajo v 50 letih. Sredstva, ki se ‘L hi jo s temi povišanimi najemninami, se bodo dala na razpolago onim, ki hočejo zidati, po 41 L> % ter imajo vrniti posojilo v 50 letih. Namesto sedanjih podpor za zidanje, stopi izdatna kreditna pomoč. Pocenjenje kredita bede v zvezi s podaljšanjem davčne prostosti za nove hiše, najemnine neprimerno bolj pocenilo, kakor je bilo sedaj s podporami to mogoče, saj so bile te podpore tudi posojila, Id jih bode treba enkrat vrniti nazaj. Hišni posestniki že sedaj, kakor znano, niso mogli obdržati cele povišane najemnine, ker se jim je polovica odtegnila z davčnimi odbitki. Če se vzame, da bodo nove zadolžnice imele tečaj najmanj 50%, tedaj bode zadostovalo, <Ja se hišnim posestnikom eno tretjino povišane najemnine izplača v zadolžnicah, eno četrtino pa se more (|ati zakladu za stanovanjsko pomoč, kateri bede ta denar porabil za nadaljnje pospeševanje stavbene delavnosti. Da se bode tečaj zadolžnic dvignil, se bode moralo te pri plačilu anuitet sprejemati namesto plačila, seve-< a ne v polnem znesku, marveč bode zadostovalo, da se zadolžnice z 5—10 odst. nad vsakočasnim dnevnim tečajem obračunajo, ter bode to zadostno vplivalo na tečaj papirjev, da denarni »rg z njimi ne bode preobremenjen m da bodo hišni gospodarji, ki bodo rabili denar za svoje zadolžnice, vedno dobili gotovino po sprejemljivem tečaju.
Na ta način bode povišanje stavbene delavnosti na dva načina podprto:
1. z znižanjem obrestne mere in
2. z izdatnejšo davčno olajšavo.
Ljudje, ki bodo hoteli zidati, sj bodo
megli precejšen del stavbene svote dobiti po 4Vz%, kar je mnogo manj, kakor pa znaša sedanja obrestna mera za hipoteke. Razen tega pa ne bode potrebno, da se polna stavbena svota pridobi na ta način: prvo hipoteko si bode mogel stavbeni gospodar pridobiti na dosedaj običajni način v iznosu 30 do 40%, nadaljnih 40 do 50 odstotkov bode dobil po 4VČ % kot prispevek k stavbi, ostanek pa bode sam spravil skupaj, da ga bode to na čim večjo štedlijvost pri stavbi sililo. Če se dovoli davčno prostost za najmanj 40 let, potem bi to na zidanje novih hiš tako vplivalo, da bi najemnina v teh hišah ne presegala 4—5-kratne mirovne višine. Najemnine v novih in starih hišah se bodo polago-ma izenačile tako, da bi prišel samo-
posebi čas, ko bode lahko brez vsakih pretresijajev'Opustiti stanovanjsko zaščito.
Vse te mere, ki so gori navedene bodo vplivale na najizdatnejši način, da se bode privatni kapital zanimal za stavbeno delavnost, ker bode v nove stavbe vložen denar postal dobič-kanosen. Končno navaja gori navedeni stavbenik, s kolikimi zneski bi se moglo na podlagi, tega načrta računati in navaja, da bi se moglo za 500 milijonov čeških kron postaviti letno novih hiš, če se računa obresti 4V>, kreditno pa do 60% stavbene svote. Z ozirom na sccijalno plat stavbenega vprašanja, katero je posebno potreba pri tej stvari vpeštevati, bi bilo napraviti razločke pri zgradbah z malimi stanovanji tako, da bi se kreditno pomoč pri zgradbah za taka stanovanja dovolilo na 60%, pri hišah, ki obstojajo samo deloma iz malih stanovanj do 40% itd. Ako se ta način vpošteva, potem bi se dale z zneski, ki bodo na razpolago, še več hiš postaviti, tako da bi bilo mogoče najbrže še preje, kale or pa v gori navedenem roku, za katerega je napravljen ta načrt, odpravili vsako stanovanjsko bedo in stanovanja poceniti tako, da bi se približala docela mirovnim cenam.
Tako češki načrt. Gori sem omenil, da se je v mariborskem občinskem svetu že pretresalo vprašanje porabe povišanih najemnin v sličnem smislu, dasi načrt sam na sebi ni bil tako ve-
likopotezen kakor češki. Za naše razmere bi bilo preurediti marsikaj v navedenem načrtu, mislim pa, da bi se dalo porabiti eno ali drugo, tako da bi se tudi za naše razmere dala ideja porabiti. V kolikor se je poročalo, je zaenkrat v novem finančnem zakonu zagotovljeno podaljšanje zakona, ki določuje davčno prostost novih hiš za dobo najmanje 3 let, vendar pa bi se moralo že takoj sedaj napravili potrebne korake, da se davčno prostost, ki je z 18 leti, ali pa za manjše delavske hišice z 25 leti navedena, podaljšati na dobo 40 let, kakor je tudi v češkem načrtu predvideno. Nadalje bi se vsled različnosti naših finančnih uprav moralo ustanoviti posebne pogoje za izdelavo zadolžnic za poviša-j no najemnino, ako se hoče tem potom doseči to, kar dosedaj sploh ni bilo j mogoče na noben drug način. Da bi i država v katerikoli drugi obliki pri-! spevala za omiljenje stanovske bede, I je izključeno, če pa se ne bode napra-j vilo ničesar, bode mrtvilo v zidanju in . v vseh panogah, ki so s stavbarstvom v zvezi, trajalo še nepregledno dobo dalje. Morebiti bi bilo umestno, da se stavbene zadruge bavijo podrobnejše s tem načrtom ter da izgotovijo predloge, ki so za naše razmere priprav-nejši. Cilj, ki ga je doseči, je vreden, da se za to vsi pobrigajo, saj ne gre za nič več in nič manj, kakor današnjo stagnacijo končati in z novim delom na tem polju pričeti. /
Iz poročila tajništva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
(Poročilo o delovanju zbornice v dobi od 1. dec. 1925 do 20. aprila 1926.)
(Nadaljevanje.)
MII. REDUKCIJE V PRORAČUNU.
Na drugi strani pa so bile v finančnem odboru znatno reducirane sko-ro vse proračunske postavke za pospeševanje obrti v Sloveniji, kakor tudi za podporo obrtnih nadaljevalnih šol. Predlog, da se dovoli kredit za praktično naučne namene in da se poviša kredit za prirejanje strokovnih tečajev, se sploh ni vpošteval. Znižal se je kredit za sistemizirane honorarje na tehnični srednji šoli in petih državnih obrtnih šolah v Sloveniji ter reducirali krediti za potrebe kurjave delavnic in pisaren na popolnoma. nezadostne vsote, vsled česar bo neizogibno moral trpeti pouk. Zbornica je takoj, ko je zaznala za te j euukcije, opozorila vse merodajne kroge na kritične posledice, ki jih kodo imele izvršene redukcije kreditov za obstoj našega strokovnega in obrtno - nadaljevalnega šolstva, vendar žal ni uspela, da bi se vsaj v amandementih reducirane vsote povišale na neobhodno potrebne zneske. Letos obstoja v Sloveniji 73 obrt-no-nadaljevalnih in 10 trgovskih nadaljevalnih šol, za katerih podporo je bil že prejšnji nezadostni kredit
230.000	Din reduciran na 130.000 dinarjev, tako da obstoja nevarnost, da se prihodnje leto ne bo otvorila niti polovica šol.
IX.	OBRTNIŠKI KREDITI.
Narodna skupščina je v seji dne 5. februarja končno sprejela zakon o Obrtni banki Kraljevine SHS in s tem stvorila podlago za novo smer obrt-nokreditne politike, ki je bila z ozirom na težaven konkurenčni položaj naše obrtne produkcije skrajno po-
trebna. Z žalostjo moramo ugotoviti, da se pri donašanju tega zakona ni ugodilo zahtevi našega obrtništva po ustanovitvi podružnic v Ljubljani in v Mariboru, marveč predvideva zakon, da se v Ljubljani ustanovi kasneje po potrebi podružnica ali ekspozitura. Zbornica bo sedaj v zmislu sklepov seje obrtnega odseka nadaljevala svoja prizadevanja, da se pri aktiviranju banke v določbah pravilnika, kakor tudi v osnovalnem odboru v polnem obsegu osigurajo interesi slovenskega obrtništva.
Med tem pa ostane zaenkrat obrtništvo še navezano le na podelovanje kreditov pri Narodni banki, ki se razvija zelo zadovoljivo. Narodna banka je z ozirom na dobre izkušnje v toku lanskega leta sklenila v zmislu zborničnih prošenj v seji upravnega odbora dne 16. februarja t. k, da se dosedanja dotacija te izredne institucije obrtniških kreditov za Slovenijo zviša za 200.000 Din in sicer za vsako podružnico po 100.000 Din. Zborničnemu predlogu, da se poviša tudi vsota, ki je določena kot maksimum za vsakega posameznega obrtnika, upravni odbor ni mogel ugoditi.
X.	DELAVSKA ZBORNICA.
1‘ornemben dogodek v našem gospodarskem življenju je bilo konstituiranje prve voljene delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Delavska zbornica je poslovala sicer v začasni obliki in v manjšem obsegu že leta 1922, ko je bila osnovana v zmislu določb zakona o zaščiti delavcev. Po čl. 5 zborničnih pravil je naloga delavske zbornice, da ščiti kot razredni predstavnik delavcev in nameščencev na ozemlju mariborske in ljubljanske oblasti njih ekonomske, socijalne in kulturne interese. Ona ima poleg svojega socijalno-političnega značaja delovnega programa po svojih pravilih tudi oddajati mnenja o ustanavljanju in organizaciji javnih naprav za pospeševanje obrti, trgovine in prometa, v kolikor je to v zvezi z delavci in
nameščenci, in končno nalogo, da ustanavlja in organizira po lastni ini-cijativi naprave za pospeševanje ekonomskega, socijalnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev.
Smatramo, da je naša dolžnost pozdraviti konstituiranje te vašne institucije delojemalcev, s katero želi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot predstaviteljica delodajalcev najti v vseh važnejših vprašanjih naše gospodarske politike skupno kooperacijsko bazo in to ne samo v svr-ho, da se očuvajo dosedanje pridobitve gospodarske podjetnosti v Sloveniji, marveč, da ustvarimo obenem predpogoje našega nadaljnega gospodarskega poleta in razvoja, ki bo po našem mišljenju najboljše sredstvo za povzdigo ekonomskega in kulturnega nivoja našega delavstva.
Predvsem smatramo, da je ta skupna kooperacija potrebna, na eni strani v vseh vprašanjih, kjer nam preti nevarnost vsled pogrešne smeri industrijske politike, da se jo je pričelo v zadnjem času uveljaviti napram Sloveniji, na drugi strani pa, da se z znižanjeifi izrednih davčnih bremen ustvarijo predpogoji gospodarske podjetnosti, ki je v zadnjem času tako-rekeč popolnoma ponehala.
Delavska zbornica si je v svojem letošnjem proračunu začrtala glavne smernice svojega bodočega dela. Proračun predvideva v celoti 2,500.000 dinarjev izdatkov, od česar odpade na stroške urada 525.000 Din, na skrb za izseljence 50.000 Din, na podpore potujočim delavcem in nameščencem 50.000 Din, brezposelnim delavcem 50.000 dinarjev, za zaščito vajencev 50.000 Din, za ustanovni fond za delavske pomožne blagajne
50.000 Din, za publicistično delovanje zbornice 100.000 Din, za sodelovanje na mednarodni delavski konferenci in za študijska potovanja 40.000 dinarjev, za dečja zavetišča 100.000 dinarjev, za delavsko akademijo 200 tisoč dinarjev, za delavske knjižnice
100.000 dinarjev in za delavsko strokovno šolo 150.000 dinarjev, katera sredstva emogočujejo zbornici razmah aktivnosti^ v večjem obsegu, kakor pa omogočuje naš zbornični proračun v gospodarsko-pospeševal-ne namene delodajalcev.
Nastaja nam vsled tega važna naloga, da usmerimo svoje delovanje spričo nove situacije v podvojenem obsegu ‘ v prilog- pospeševanja ekonomskih interesov delodajalčev, da .vzdržimo potrebno ravnotežje.
(Konec prih.)
ZNIŽANJE CENE ZA SOL.
Iz trgovskih krogov smo prejeli sledeči dopis: Uprava državnih monopolov zniža izza dne 1. maja t. I. ceno soli za pol dinarja. Ob tej priliki se je prezrlo položaj trgovceVj ki imajo na zalogi večje množine soli, kojo bodo morali razprodati po znižani ceni. Pred leti, ko se je cena soli povišala za pol dinarja, to je od 2 Din 50 par na 3 Din, je finančna kontrola pri vseh trgovcih ugotovila zalogo soli in od njih izterjala razliko v ceni. Sedaj, ko je trgovstvo v enakem položaju, bi se morala razlika povrniti, da se obvaruje izdatne škode one, ki bodo imeli dne 1. maja t. 1. kako zalogo soli. Pri soli se itak malo ali prav nič ne zasluži. Krivično bi torej bilo, da bi država trgovstvo, katero ji dela pri predaji soli itak tlako, hotela še bolj oškodovati.
BZ09
ZAVAROVANJE VALUTE ZA KLALO. KI SE POŠILJA IZ TUZEMSTVA PREKO INOZEMSKEGA TERITORIJA ZOPET V TUZEMSTVO.
Povodom konkretnih vprašanj je generalni inšpektorat ministrstva fi- j nanc pojasnil, da ne morejo zahtevati uverenja za zavarovanje valute za domače blago, ki se iz naše država prevaža prek o inozemskega teritorija v drug kraj naše države, ako se lastnik blaga zaveže, da bo v primeru, ako ostane blago v inozemstvu in se ne bo vrnilo v tuzemstvo, uvozil ustrezno protivrednost v devizah in za primer, da bi tega ne storil, da plača kazen po veljavnih predpisih. Z ozirom na to pojasnilo je generalna direkcija carin naročila carinarnicam, da v bodoče v takih slučajih ne zahtevajo od lastnika blaga pri odpravi carinskih ekspedicij uverenja o zavarovanju valute. Namesto tega na j carinarnice zahtevajo obveznico, kakor zgoraj omenjeno, in o takih ekspedicijah vodijo evidenco. Čim se »uverijo, da je blago preko inozemstva zopet dospelo v tuzemstvo, vrnejo obveznice deklarantom. Na deklaracijah, ki spremljajo take pošiljko, se mora vedno naznačiti, da se je zahtevalo obvezo za zavarovanje valute in kdaj se je obveznico vrnilo deklarantu.
POZIV GOSPODARSKIM KROGOM.
Letošnji VI. mednarodni vzorčni vele-sejm v Ljubljani se <v4rši od 26. junija do
5.	julija.
Institucija Ljubljanskega velesejma je postala stalna. Z milijoni dinarjev za propagando je privabila sto-tisoče obiskovalcev na vsakoletno prireditev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je Obstoj Slovenije omogočen samo z razvito in uspevajočo industrijo, obrtjo in trgovino.
Udeležba kot razstavljalec mi samo v največjo moralno in tudi materijelno korist poedine tvrdke, marveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja.
Uprava velesejma naproša vse one tvrdke, ki se še niso prijavile, da to nemudoma store. J)a se za morejo udeležiti velesejma tudi manjša podjetja, je cena za razstavne prostore znižana za 40%.
Vzorno izvedena organizacija in propaganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošamo vse, da se po-žurijo.
TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
O sestavi in delovanju samoupravnih organov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
(Poročilo g. J. Zadravca na plenarni
strijo dne
Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 sloni na načelu samouprave po interesentih samih. To načelo je deloma že po določilih zakona samega znatno okrnjeno s predpisi, ki urejujejo nadzorno moč ministra za socialno politiko, deloma pa to avtonomijo še bolj okraj lije praksa osrednjega urada za zavarovanje delavcev in pa praksa ministrstva samega. Avtonomno odločanje okrožnega urada je skrčeno na minimum in samoupravni organi so postali dejansko le nekaki posvetovalni organi na eni strani osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebli, na drugi strani pa ministrstva. To dejstvo je zavarovanju v škode. To vidimo jasno iz, računskih zaključkov ljubljanskega okrožnega urada.
Pravilno iu koristilo avtonomno odlo-Čevanje v našem socialnem zavarovanju pa ovira tudi drugo dejstvo, ki nekako potrjuje domnevo, da zlasti ministrstvo za socialno politiko v samoupravnih organih okrožnega urada ne vidi ničesar drugega, kakor svoj posvetovalni organ, ki nima moči konstitutivnega odločanja na podlagi strogih zakonitih določil in da sklepi nimajo avtoritativnega značaja. Zakon namreč v §§ J25 in 127 pravi, da so samoupravni organi sestavljeni na podstavi paritetnega .zastopstva, tako da so v ravnateljstvu zastopniki delojemal-
seji zbornice za trgovino, obrt in indu-22. t. m.)
cev iu delodajalcev zastopani v enakem številu. Iz. tega zakonitega določila sledi, da so le oni sklepi veljavni, ki jih ustvarja zakonito sestavljeni samoupravni o--gan. Minister očividno na to osnovno pravno in zakonito načelo ne polaga ni-kake važnosti in dosledno temu mora seveda sklepom protizakonito sestavljenih samoupravnih organov dajati le značaj predlogov ali nasvetov, ki nimajo ni-kake zakonite moči ker so bili pač stvor-jeni po protizakonito sestavljenih organih. Ravnateljstvo ljublj. okr. urada je bilo svoječasno od ministrstva imenovano; volitev ni bilo. Imenovano je bilo v celoti 16 članov, polovica iz vrst delojemalcev, polovica pa iz vrst delodajalcev. Statut v § 166 v zvezi s § 127, al. 5, določa sicer samo 12 članov, toda ta razlika ni bistvenega pomena, v kolikor n£ povzroča večjih izdatkov. Glavno je načelo paritete. To načelo pa je kršeno. Član ravnateljstva iz vrst delodajalcev g. Anton Rcjina je bil v smislu $ 154 statuta razrešen te funkcije z rešenjem osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 10. januarja 1925, brej 445/1925. Osrednji urad za to ni bil pristojen. Člana ravnateljstva g. Antona Rojino, ki je bil v ravnateljstvo poslan kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, je imenovalo ministrstvo iu bi ga
m ralo le ministrstvo razrešiti teh dolžnosti in pravic. Tako je postalo ravnateljstvo ljubljanskega okrožnega urada protizakonito sestavljeno iu s tem nesposobno ustvarjati zakonito obvezne zaključke. Kljub tozadevnim predstavljam pr ravnateljstvu in nadzorstvu okrožnega tirada samega in po naši zbornici minister za socialno politiko ni odredil ničesar v varstvo zakona, kljub temu, da je brez dvoma prvi poklican, da ščiti zakon. Ni v redu, da morajo interesna zastopstva ministrstvo opozarjati na svetost zakonov.
Ljubljanska zbornica za trgovino, obrt in industrijo mora gospoda ministra za socialno politiko opozoriti na dejstvo protizakonitosti in neobveznosti sklepov 1 ravnateljstva ljubljanskega okrožnega urada'dotlej, dokler to ravnateljstvo n\ sestavljeno v zmislu zakonitih predpisov. To brezpravno stanje je potrebno nemudoma ukiniti.
Prosim, da Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ta moja izvajanja osvoji in sklene gosp. ministra za socialno politiko zaprositi, da v sestavi ravnateljstva okrožnega urada v Ljubljani upostavi nemudoma zakonito stanje v obliki paritetnega zastopstva.
Isto stanje je v sestavi in delovanju nadzorstva okrožnega urada. Tudi tu je kršeno zakonito določilo paritetnega zastopstva. Svojo funkcijo v nadzorstvu je •odložil član nadzorstva g. ing. Heinrich Avgust. Osrednji urad v Zagrebu je to kratkomalo vzel na znanje, d asi v to ni pristi jen. Namestink ni imenovan. Nadzorstvo je tudi drugače dela-nezmožno, ker člani ne prihajajo že več mesecev k sejam. To stanje je nevzdržno in za tako važno in obsežno institucijo gospodarsko opasne. Tudi sam sem član nadzorstva in moram kot tak poudariti, da ne morem nositi daljše odgovornosti. Treba je nujno vpostavitve v zakoniti stan, omogočiti je redno in vestno poslovanje nadzorstva.
Pri opisanem stanju stvari visi cela institucija v nevarni situaciji. Interes članov ravnateljstva in nadzorstva gineva, kar je zlasti z ozirom na slabo finančno stanje našega zavarovanja nevarno. Avtonomno upravljanje našega zavarovanj a postaja iluzorno in vsa institucija je izročena negotovi usedi brez zadostne in intenzivne ingerence interesentov.
Funkcijska doba samoupravnih organov je potekla že junija 1925. Prvo ravnateljstvo in nadzorstvo je bilo samo imenovano, ne voljeno. Zato je tembolj nujno iu potrebno, da se izvedejo volitve, seveda na podlagi enostavnega in cenejšega volilnega reda. Voljeni člani bodo uživali več zaupanja in bodo imeli večji čut odgovornosti!
(Poročilo in stavljene predloge je zbornica soglasno odobrila.)
Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Razsodbe Upravnega sodišča v Celja.
Izredni prispevki za posebno porabo cest. — Za izrednega porabnika ni smatrati osebe, ki ui direktno uporabljala ceste in torej tudi ne osebe, ki je kupila blago Iranko železniška postaja.
Tožba N. N., trgovca na P. zoper odločbo gradbene direkcije v Ljubl jani z dne 2. marca 1925, št. 1266, glede izrednega cestnega prispevka.
Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nedostatnosti upravnega postopanja razveljavi. Razlogi:
Okrajni zastop v N. je z odlokoma od 19. 8. 1924, št. 320, in od 5. 9. 1924, št. 346, pozval N. N. trgovca na P., da plača za prekomerno porabo ceste izreden prispevek 600 Din in 800 Din, ker je oddal na postajah železnice v času od 1. 7. do 31. 12. 1923 dvanajst vagonov blaga in v času od 1. 1. do 30. 6. 1924 osem vagonov blaga. Tema dvema odlokoma se N. ni odzval in je zaradi tega okrajni zastop v R. za presojanje tega spora pristojni gradbeni direkciji v Ljubljani poročal, da je N. uporabljal 5 km ceste in da se je za popravljanje zaradi te prekomerne potrebe pokvarjene ceste porabilo približno 8 kub. m gramoza po 150 Din.
Gradbena direkcija v Ljubljani je zaradi ugotovitve prekomerne porabe okrajnih cest v območju zastopa rogaškega z razpisom od 22. L 1925, št. 8783/24, odredila ogled in razpravo na licu mesta na dan 4. februarja 1925. Ta razpis se je med drugim baje odposlal tudi N. in sicer potom okrajnega zastopa. Razpisu je dodana opazka, da se bo odredil izredni cestni prispevek tudi potem, ako bi se vabljena stranka ne udeležila razprave in da bi se smatralo odsotnost na razpravi za cdrečenje pravici doznavanja uradoma ugotovljenih relevantnih okol-nosti.
N. se ni udeležil te razprave, a tudi ni dokazano, da bi prejel vabilo k razpravi. Na osnovi računov o stroških za vzdrževanje predmetne okrajne ceste in po zaslišanju strokovnega izvedenca, je gradbena direkcija z odločbo od 2.' 3. 1925, št. 1266, naložila N. za posebno obrabo okrajne ceste na 5 km dolgi progi za prevoz 20 vagonov blaga v dobi od 1. 7. 1923 do 30. 6. 1924 izreden prispevek 800 Din.
Zoper to odločbo gradbene direkcije, ki je bila vročena N. dne 13. 5. 1925, je slednji dne 10. 6. 1925 in torej očividno v odprtem roku vložil tožbo na upravno sodišče.
V	tožbi na upravno sodišče navaja tožitelj, da je toženo upravno oblast-vo v svojem izpodbijanem upravnem aktu zakon nepravilno uporabilo in da v svojem postopanju ni vpoštevalo predpisov postopka, kajti v času od
1.	julija 1923 do dne 30. junija 1924
10
LISTEK.
RAZMOTRl VANJE 0 RACIONALNEM IZKORIŠČANJU ŽELEZNIH RUD V NAŠI KRALJEVINI.
(Ing. Viktor Gostiša. ) (Nadaljevanje-)
Privatni interesent mora ustanoviti akcijsko družbo ter dopustiti, da se v financiranju podjetja pod enakimi pogoji udeleži tudi domači kapital osobito od že obstoječe domače železarske industrije, ■ter ima v to s vrh« rezervirati gotovo število akcij, ki se stavijo na ponudo domačim interesentom. Tudi državi mora se prepustiti Udeležba na akc. kapitalu in to bodisi v plačanju v gotovini ali pa v obliki brezplačnih akcij za eventualno vložene apore. Dopušča se, da število državnih akcij in akcij domačega kapitala sme prekoračiti število akcij, ki so v inozemskih rokah.
Kakor je bilo že enkrat omenjeno, nahaja se tudi rudnik železne rude v Va-rešu v državnih rokah. Temu je priklopljena tudi železarna, obstoječa iz dveh visokih peči, kateri zamoreta proizvesti letno največ okroglo 54.000 ton sirovega železa različne kakovosti, t. j. za livarne in jeklarne in pa livarne, ki je urejena za proizvodnjo okoli 6500 ton letno. To je dandanes edina plavžarska industrija v
naši državi, ki se še drži v obratu, čeprav tudi ona samo životari iz vzroko% katere bomo malo pozneje navedli. Železarna izdeluje v glavnem Martinovo surovo železo in pa sivo surovo jeklo za. livarsko industrijo. Prvo je namenjeno za predelavo v jeklarnah in je dobro upo-trebljivo za izdelavo navadnih vrst fa-sonskega železa, ni pa prvovrstno za fabrikaoijo prvovrstnih špecijalnih vrst Martinovega kovnega železa, če se to mora variti, razvlačiti v žico, valjati v tanko pločevino itd. Kriva pa je temu ruda — vareški siderit in limonit —, ki vsebuje razne sulfide železa, bakra, arsena, antimona itd. in včasih tudi preveč silicija, kar vse več ali manj kvarno deluje na kakovost surovega železa. Priljubljeno pa je surovo železo za livarne ter se to troši'v lastni livarni in pa tudi izvaža v ino-stranstvo.
Pri tej priliki moramo pripomniti, da železarna v Varešu tudi ni državno podjetje, ampak akcijska družba, katera pa je dala to podjetje državi v najem za dobo 50 let ter je radi tega tudi njegovo tehnično vodstvo v drž. rokah in administrativno poslovanje urejeno po principu državne administracije.
Tekom lanskega leta pa je država odkupila tudi skoro vse akcije družbe za industrijo železa y Zenici ter tako prišla v posest tudi tega z Varešom trgovinsko
tesno vezanega podjetja, čegar administrativno in tehnično vodstvo pa je osta-
lo	tudi za naprej isto kakor je bilo za časa privatnega lastnika, torej neodvisno od drž. administrativnih norm.
Zanimivo pa tudi potrebno je, da razmerje Vareša'proti državi in Zenice proti Varešu malo podrobnejše osvetlimo.
Železarna v Varešu je bila ustanovljena kot akcijska družba 1. 1895 — do tega leta je bila namreč čisto erarično podjetje — z 8000 komadi akcij, vsaka po 400 kron nominalne vrednosti. Od teti 8000 kom. dobil je državni oziroma »b. h. zemaijski erar 4550 kom. kot odškodnino za vrednost rudnih ležišč in dobnla-njih instalacij, privatni kapital pa je dobil za svoj vložek v akcijski kapital 3750 kom. Leta 1910 pokazala se je zopetna potreba za zvišanje akc. kapitala za dalj-njih 1,200.000 kron, t. j. na skupno vsoto 1,400.000 kron ter je bilo to tudi izvršeno z emisijo novih 3000 kom. akcij, ki pa so bile vse prevzete po privatnem kapitalu. Istega dne, ko se je osnovala akc. družba, zaključena je bila tudi pogodba, po kateri prevzame b. h. zemaijski erar železarno v Varešu v najem in sicer za dobo 50 let. Za celi ta čas obvezal se je erar, da bo plačal družbi letno najemnino v znesku 166.412 K, ki pa je bila ob priliki zvišanja akc. kapitala tudi povišana na 231.055 K. Ta najemnina se je
smatrala kot nadomestilo za obresti ak-cijonarjein za vloženi kapital, med tem ko je za 'slučaj, da se doseže čisti dobiček, na tem participirala država z eno tretjino, akcijska družba pa z dvema tretjinama. Iz čistega dobička je plačala družba tudi dividende. V slučaju deficita pa je moral celo zgubo plačati erar sam. Do isteka pogodbe imajo se vse akcije izžrebati tako. da preide cela železarna z vsemi instalacijami brez daljne odškodnine v posest države. Ta pogodba se izvršuje še dandanes, tako da se železarna v Varešu, če tudi pripada akcijski družbi, nahaja stvarno v državnih rokah.
Železarna v Zenici je bila ustanovljena 1. 1899 kot akcijska družba, v kateri država ni imela nobene financijalne udeležbe, pač pa je bila s posebno pogodbo vezana z Zenico v toliko, da je morala dajati za minimalne cene surovo železo iz Vareša in premog iz državnega premogovnika v Zenici.
(Dalje sledi.)
I Ako piješ „Buddha“ čaj, K vživaš že na zemlji raj!
W«*MWW
na postajah rogaške lokalne železni- j ce na tožiteljevo iine odpremljeno bla- | go je tožite!j kupil od prodajalcev, ki j so v spiskih navedeni, franco odprem- i na postaja, kar pa okrajni zastop in gradbena direkcija sploh nista preiskala;
!>ri presoji je upravno sodišče nastopno preudarjalo: § 6. odst. 2.. zakona o gradnji in vzdrževanju javnih nedržavnih cest v besedilu čl. I. zakona od 26. 4. 1804, štaj. dež. zak. št. 30, določa: A ko se porabljajo in obrabljajo okrajne ceste ali cestne naprave po industrijskih, rudarskih ali trgovskih podjetjih ali po drugih fizičnih ali pravnih osebah, bodisi z lastnimi bodisi z najetimi vozovi tako izvanredno, da je treba izdavati za njih vzdrževanje in popravljanje okrajna sredstva v nenavadni izmeri, zamorejo se dotičniki prisiliti, da plačujejo primeren izvanreden donesek za obrabljanje ceste, povzročeno po njihovem prometu in sicer toliko, kolikor se zaradi te večje porabe povišajo stroški za vzdrževanje ceste
(Konec prihodnjič.)
Trgovina.
Srpski trgovački dom v Beogradu. —
Beograjska trgovska omladina je sklenila na zadnji skupščini da si postavi la-s*eu dom pod imenom »sprski trgovački dom . Po načrtih bo dom ena najmonu-'•'eatalnejših palač v Beogradu. Gradim a<) omogočili veliki in izredno bogati legati beograjskih trgovcev.
trgovskega življenja v Srbiji. Beo-*7'l.a i trgovska, omladina je imela Pied kratkim glavno skupščino. Navede-111 društvo ima važno vlogo v gospodarskem življenju ne samo v Beogradu, am-pnu v celi Srbiji. Ustanovilo seje L 1885 111 si postavilo za nalogo, da skrbi za strokovni napredek in izobrazbo trgovske omladine. Društveno glasilo' »Trgo-vački glasnik«, ustanovljeno i. 1800, je danes eden najbolj uvaževanih beograjskih časopisov, ko ji ima v gospodarskem oziru pogosto odločilen vpliv. Iz društva, ki je prvotno omejevalo svoj delokrog »amo na Beogradu, je tekom let izšla zveza trgovske omladine, ki šteje 42 društev z 11700 člani. Zveza vzdržuje ‘26 trgovskih šol z 1:547 učenci. Zvezine sekcije’ v Nišu, Leskovcu, Skoplju in Bitolju izdajajo lastna strokovna glasila.
industrija.
Električna delniška družba Fala je
nabavila v zadnjem času v Švici sedmi str°i, kateri bo posedoval 10.000 konjakih sil. Električni deli se bodo nabavili ' Badenu, drugi pa v Ženevi. Elektrarna H’ tedaj delala poleti z 52.500 konjskimi 'j am‘’ P° zimi, pa radi pomanjkanja vode 7. 60 odst. manj.
?a "a5° mli«sko industrijo. Centrala m vis lijskih korporacij v Beogradu jp te dni v posebni spomenici opozorila ministrstvo trgovine in industrije na ovire našega uvoza na Češkoslovaško. V sled nove ureditve carin za žito. in žilne izdelke Je jako ogrožena naša mlinska in-d u stri ja, ki se' že itak bori z velikimi te-žavami. Najbolj občutijo nove odredbe vojvodinski mlini, ki si prizadevajo, da z uradno intervencijo omilijo nove ovire.
Združenje pivovarn. Iz Maribora se nam poroča, da se združi pivovarna Tomaža Gotza v Mariboru z ljubljansko pivovarno »Union«, in sicer radi tega, ker prva pivovarna sicer izdeluje brezhibno kakovost piva, pa ga ne razpeča v zadostni množini.
Obrt.
Umestna samoobramba. Kakor trgovstvu ostri že itak neugoden položaj tudi obrtništvu netočno izpolnjevanje prevzetih dolžnosti od strani odjemalcev. Za-zadružni zbor zadruge krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani, ki se je v>'šil dne 25. t. m. se je s tem vprašanjem tzcrpno bavil. Tekom debate so se čule ostre pritožbe1, kako netočno plačuje večina odjemalcev naročeno delo. Obrtniki morajo svoje režijske stroške, med njimi v prv i vrsti mezde in najemnino sproti poravnavati. Ker praviloma nimajo kapitala, jih netočno plačilo odjemalcev spravlja v največje težave, posebno kadar imajo pred vrati eksekutorje, ki neusmiljeno izterjujejo jako občutne davke. Koncem debate se je sklenilo, da na-l°ži zadruga črno knjigo odjemalcev, ki
netočno plačujejo in da javno'potom časopisja opozori vse zamudne plačnike na težak gospodarski položaj, kojega netočno plačevanje še bolj ostri.
Denarstvo.
Obtok baukov.cev Narodne banke. —
Naša Narodna banka je imela po stanju dne 15. aprila t. 1. za 5662.4 milj. Din bankovcev v obtoku. Obtok se je od 8. do t5. aprila 1926 znižal za 165.7 milijonov dinarjev.
Poštna hranilnica je uvedla poslovanje z blagajniškimi nakaznicami. Te bodo služile za nakazila večjih denarnih zneskov (do 1,000.000 Din) med poštno-
li	ranil ničnimi zavodi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in , Sarajevu in se jih bo lahko posluževalo tudi občinstvo, ki se sicer ne udeležuje čekovnega prometa. Stranka, ki želi izvršiti nakazilo na svoj ali na kak drug naslov v eno zgoraj označenih mest, vplača znesek pri blagajnici poštne hranilnice v Ljubljani in prejme za vplačani znesek nakaznico na blagaj-nico poštne hranilnice v Zagrebu, Beogradu ali Sarajevu. Ta izplača prezen-tirano nakaznico naslovniku, ki je označen na nakaznici, proti legitimiranju, kakor ga predpiše vplačnik sam. Slednji mora sam skrbeti za to, da naslovnik prejme nakaznico. Podrobna navodila za poslovanje z blagajniškimi nakaznicami daje občinstvu blagajnica poštne hranilnice v Ljubljani. Pripominja se, da se izdajajo take blagajniške nakaznice tudi računci metn ikoni v breme njihovih čekovnih računov na podlagi nalogov za izplačilo (obr. št. 110), na katerih se mora v ta namen tiskano besedilo primerno spremeniti. Za te blagajniške nakaznice se pobirajo samo pristojbine, ki sicer veljajo za čekovna izplačila v gotovini.
Carina.
Pariteta zlatega denarja pri plačevanju carine v zlatu. Generalna direkcija carin je z razpisom C br. 84620 dovolila, da se smejo poleg dosedanjih zlatnikov pobirati za carino v zlatu še sledeče valute: 1 avstrijski goldinar v zvenečem zlatu 2.10 zlatih dinarjev; 1 rumuski lej v zvenečem zlatu, 1 zlat dinar; 1 španska peseta v zlatu, 1 zlat dinar in 1 grška drahma v zlatu, 1 zlat dinar.
Carina od prtljage pri potovanju na Rusko. Potniki, ki prekoračijo rusko-me-jo, smejo carine presto vzeti preko meje samo ponošeno obleko in predmete za osebno porabo in sicer tri pare obleke, dve suknji, tri pare čevljev, šest garnitur perila, dva klobuka, eno uro, 440 gramov srebra in en prstan. Nova obleka in novi predmeti za osebno porabo, ako niso vredni preko 150 rubljev, se smejo uvažati proti plačilu carine. Za uvoz predmetov, vrednih preko 150 rubljev in predmetov, ki niso za osebno porabo, so potrebna posebnega dovoljenja, katera izdajajo ruski trgovski zastopniki v inozemstvu.
Pristojnost za carinjenje. Po čl. 229. finančnega zakona za 1926/27 se mora blago, uvoženo iz inozemstva, cariniti pri carinarnici, kateri je namenjena po tovornem listu. Ako v namembni postaji ni carinarnice, ali pa ni upravičena cariniti uvoženo blago, ga ocarini carinarnica, ki jo najbližja namembni postaji. Generalna direkcija carin je naročila carinarnicam, naj se točno ravnajo po tem členu brez ozira na to, ali prebivajo osebe, katerim je blago namenjeno, v kraju kjer je carinarnica ali ne.
Carinjenje blaga iz angleških kolonij. Minister za finance je temeljem trgovske pogodbe z Angleško odredil, da se blago, prihajajoče v našo državo iz angleške kolonije Singapur in iz ozemlja angleškega protektorata v Adenu in Zanzi-baru, carini po minimalni carinski tarifi.
Ugotavljanje vrednosti za blago, ki se carini ad valorem. Glede ugotavljanja te vrednosti je minister za finance pod št. C 15999 dne 12. t. m. odredil sledeče: Uvozna canina na blago, koje se po carinski tarifi carini po vrednosti, se pobira
določenih odstotkih od vrednosti. — \ lednost, ki se piri tem upošteva, se ugotovi v zlatu na sledeči način: Vrednost blaga, izražena v tuji valuta, se pretvori po boiznem kurzu prejšnjega dne v srebrne dinarje, lako preračunjena vsota srebrnih dinarjev se preračuni v zlate dinarje po ažiju, ki velja za pobiranje carinskih davščin, in tako ugotovljena vrednost v zlatih'dinarjih naznaci v deklaraciji. Od te vrednosti se preračuni
carina, kaldrmina in poslovniua v zlatu 1 in pobere po predpisanem ažiju. Vrednost blaga se vračunava: 1. vrednost blaga samega, 2. vrednost ambalaže in stroški za pakovanje in 3. prevozni in drugi stroški do naše meje.
Davki in takse.
Monopolska taksa na pištole. Ministrstvo vojne in mornarice je z razpisom A br. 4987 pojasnilo, da se pobira monopolna taksa na pištole vseh vrst brez ozira na kaliber, ako se bašejo z municijo. Za uvoz teh pištol je potrebno dovoljenje ministrstva vojne in mornarice. — Monopolna taksa pa se ne pobira na pištole, koje* se porabljajo za otročje igrače, ako se ne bašejo z municijo. Za uvoz takih pištol ni potrebno dovoljenje mini-, strstva vojne in mornarice.
Promet.
Mednarodni železniški kongres v Se-vilji. Dne 29. aprila t. 1. se otvori v Se>-vilji mednarodni železniški kongres. Na kongresu se bodo razpravljala važna tehnična, komeroijelna in obračunska vprašanja, da se jih mednarodno ireši. Našo državo zastopa na tem kongresu pet višjih uradnikov prometnega ministrstva, med njimi g. Bora Jovanovič.
Prekladanje blaga v razsulem stanju (rinfuza). Beograjska trgovska zbornica je mi zadnji seji sklenila podvzeti potrebne korake, da se omogoči prekladanje blaga ala rinfusa. Tozadevno spomenico je zbornično predsedstvo le dni osebno izročilo prometnemu ministru. Minister je spomenico prevzel v navzočnosti svojega pomočnika in obljubil, da bo upošteval upravičene1 zahteve trgovcev.
iz naših organizacij.
VABILO
na
redni občni zbor
gremija trgovcev za politični okraj Celje, ki se vrši dne 6. maja 1926, točno ob 8. uri dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju.
Dnevni red:
1. Pozdrav načelnika.
2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju gremija v poslovnem letu 1925.
4. Blagajniško poročilo (računski zaključek) za leto 1925.
5. Poročilo računskih preglednikov.
6. Proračun za leto 1925.
7. Izprememba gremijalnih pravil.
8. Volitve za prihodnjo 3-ietno dobo:
a) načelnika in 2 namestnikov,
b) odbornikov in njih namestnikov,
c) delegatov za občni zbor Zveze gremijev,
č) odposlancev za gremijalni občni zbor,
tl) drugih gremijaIniIr funkcionarjev,
9. Slučajnosti.
Načelnik:
V. Pilih l. r.
RAZNO.
Razprave trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu. Dne 22. t. m. je imela trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu sejo načelne važnosti. Na seji so se obravnavali predlogi o protidraginjskem zakonu, o reformi k011 kurznega postopanja in o zvišanju kreditov podružnici državne hipotekarne banke. Na seji se je sklenil tudi protest proti centralizaciji državnih dobav v Beogradu. — Zbornični računski zaključek izkazifje en milijon dinarjev prebitka, »ki se porabi za nakup lastne hiše.
Proti zapostavljanju Splita in Šibenika. Dalmatinski gospodarski krogi so na iniciativo zbornice v Splitu naslovili na merodajna ministrstva sledeči protest: Po poročilu našega člana tarifnega odbora o zasedanju odbora na Sušaku je tarifni odbor proti prvotni nameri razpravljal ludi o sistemu naših pristaniških tarif, kar v zvezi na vesti, ki so prodrle v javnost o nettunskih koncencijah, v?,buja bojazen, da se hoče interese Splita in Šibenika žrtvovati interesom Reke. Jako obžalujemo, da minister dr. Ribar,
ki je že ponovno zasliševal zastopnike enega dela našega Primorja, ni zaslišal tudi zastopnike Splita in Šibenika, koji bi imeli brez dvoma toliko razumevanja, da bi ob varovanju svoje individualnosti podredili lokalne interese celokupnim državnim interesom. Prosimo merodajne faktorje, da ne podredijo na podlagi enostranskih mnenj naših interesov interesom inozemskih luk in ne onemogočijo našega razvoja v prilog inozemskih mest.« — Konečno prosijo dalmatinski gospodarski krogi, da se jih o njihovih potrebah z ozirom na Reko naknadno zasliši.
Mednarodna gospodarska konferenca.
Dne 26. t. 111. se je sestala v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca. Države, katerim je na tem, da se pospeši gospodarska obnova sveta, so se vabilu ra-devolje odzvale. Konferenca bo trajala en mesece. Udeležbo so odpovedali edino Rusi, dočim se poljski minister financ konference ne udeleži izključno iz osebnih razlogov.
Za ukinitev potnih listin. Dne 12. maja t. 1. se na iniciativo Zveze narodov vrši v Ženevi konferenca, ki se bo v prvi vrsti bavila z možnostjo odprave potnih listin in vizov. Na odpravi je posebno iu-teresirana Anglija, ki je dala pobudo za sklicanje. Nekatere države so to vprašanje že medsebojno uredile, na primer Nemčija in Avstrija, Švica, Italija, Nizozemska in deloma Francija. Angleški tisk naglaša, da je nemoralno indirektno cbdačevati potniški promet, ki povzroča itak dosti nepredvidenihistroškov.
Tovarna papirja Milana Vapa tl. d. v Beogradu. Z zadnjim finančnim zakonom 1926/1927 je dobila upirava državnih monopolov pooblastilo, da odkupi drugo polovico akcij navedene delniške družbe v nominalni vrednosti 20 milj. dinarjev. Med tem so se vsa sporna vprašanja v tej zadevi sporazumno rešila. Na eni prihodnjih sej monopolske uprave se določijo pogoji za prevzem tovarne. Ob tej priliki se bo dogovorila tudi odškodnina, ki naj jo dobi Milan Vapa. Dokler uprava državnih monopolov ne sestavi pravilnika za obratovanje navedene tovarne, bo vodil obratovanje in upravo upravni svet delniške družbe.
Carinski konflikt med Avstrijo in Francijo. V zadnjem času so nastale med prizadetima državama diference glede interpretacije avstrijsko-francoske trgovske pogodbe. Avstrija je zaenkrat prepovedala uvoz francoskih avtomobilov, Francija pa hoče v obrambo prepovedati uvoz avstrijskega lesa. Diference so nastale glede carinjenja francoskih avtomobilov. Glavna težava obstoji v tem, da se v Avstriji pobira carina na avtomobile po vrednosti, dočim še je v trgovski pogodbi vnaprej določila vrednost posameznih francoskih tipov. Avstrija se prizadeva, da v izdatnejši meri nego do-sedaj carinsko zaščiti domačo avtomobilski industrijo in je pred nekaj meseci v tej smeri že revidirala trgovsko pogodbo s Češkoslovaško. Dočim se je na Češkoslovaškem revizija izvršila brez težav, se je francoska avtomobilska industrija uprla reviziji, češ da ji ravnanje Avstrije onemogoča konkurenčno zmožnost.
Fordovi dobički v 1. 1925. Delniška družba Fordinotor Compauy, ki je izključna last družine Ford, očeta, matere in sina, izkazuje za I. 1925 115 milijonov dolarjev čistega dobička, v našem denarju po sedanjem kurzu približno 6550 milijonov dinarjev. 'Diružbo je ustanovil Ford I. 1903 z glavnico 29.000 dolarjev. Dividenda za eno akcijo znaša 667 dolarjev. Fordu vrže vsak avtomobil, ki se izdela v njegovih tovarnah, 44.90 dolarjev, to je 2565 Din. Bogastvo Fordovo je bajno. Ford je vedno stremel za produkcijo v masah. Bil je prepričan, da se lepo izplača dobro plačevati svoje delavce in imeti najboljše delavce. Tako se je iz skromnih (razmer Ford povzdignil do mednarodne finančne veljave. V I. 1921 je napovedal, da je imel 70 milj. dolarjev dohodkov. Nihče ni bil srečnejši kot 011, ko je videl, da prihajajo delavci v avtoniob lih na delo. Ford zaupa uajveč reklami. Dobro blago se ob primerni reklami vedno lahko proda. V svojem podjetju ima poseben oddelek za reklamo.
Borza dela v Mariboru. Od 19. do 25.
aprila je iskalo pri tej borzi 1770 oseb dela, 746 osebam se je nudilo delo, v
69 slučajih je borza posredovala uspešno, 13 oseb je odpotovalo in 5 oseb je
bilo izbrisano iz evidence. Brezposelnost raste, iščejo se pa v večji množini vojaščine prosti poljski, šumski in sezonski delavci v starosti od 18 do 4.0 let pod zelo ugodnimi pogoji za Francosko.
Ljubljanska borza.
26. aprila 1926.
Vrednote: Invest. po®, iz I. 1921 dem. 75.50. 4)1. 79; vojna škoda den. 31(1, Id. 320; zast. ■Mi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; tam zad, Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; Cetj. pos. den. 200, bi. 202, zu>kl'j. 202; LjiutoLj. kred. kinka den. 175; Merknratiilna baraka de,n. 100. bi. 104; Prva hrv. Sled. den. 860; Slovenska baraka dem 50; Kred. zavod den. 165, bi. 175; Strojne tovarne bi. 95; Papirnice Vevče dein. 100; Stavbna družbo den. 50, bi. 60; Šešir den. 110.
Blago: Javorjevii hlodi (beli javor) brez grč, od 50 cin prem. napr., medli« 75 cim, od 1.60 ni napr. oziroma od 1.60 do 2.20 m in 3.20 m napr., sveži, s toleranco očrnelega srca, zdravi in ravni, foo vag. meja, 1 vag., den. 1800, bi. 220, zaklj. 1800; hrastovim rezana (doueli&s) origiin. partija, 1., II., ostro-robo, paral, očeljeno, dopustne zdrave grče, zdravo in zaprlo .srce, od 14 cm šir. napr. od 52 mim — '1.80, 2, 2.30. 2.50, 2.70, 3 m; 60 mm — 2, 2.30, 2.70, 3 m; 80 mm — 2,2.30, 2.70, 3, 3.30, 3.60, 4, 4.30, 4.60 in. 5 m, fco vag. Sušak, 10 vag., dem. 1200, blago 1200. zaklj. 1200; smrekovi in jelovti hlodi. 4 do 7 mi diolž., fco Domžale, 7 vag., den. 240, bi. 240, zaklj. 240; hrastovi hlodu od 25 cm napr., foo maki. post., 10 vag., den., bi. im zaklj, 420. Premi og: Kat. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: ko sovec, za 1 torno bi. 500; k očkov ec .bil. 450, orehovec bi. 400; zdrob bi. 350. Kal. ca 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mini, za tono bi. 260; kockover 35/0 Omni. bi. 240; orehovec 20/35 mm bi. 210; zdrob 10/20 nun bi. 190. Kal. ca 3500, fco vagom Novo mesto: kiols<-)vec, z.a 1 tono bi. 170; kioicikovec 100 min bi. 150; lorehovec 50 nun, bi. 140; zdrob bi. 130; rovui bi. ,120. — Pšenica 74/75, Novi Sad piir. bi. 307; koruza, Novi Sad par. bi. 138; koruza, par. Postojna tranz. bi. 175; koruza imzuilamka, fco vag. slov. post. bi. 1G5; oves rešetam!, fco Novi. Sad par. ibl. 475; ajda, 1co vag, slov. post. bi, 260; proso namerno, icb vag. slov. p. bi. 210; .rž, fco vag. slov. poet. bi. 210; otrobi drobni, fco vag. slov. post. tol. 125; fižol prepaličar, fco slov. post. den. 270; fižol mešanec, foo slov. poet. bi 150; krompir beli, fco slov. post. tol. 60; seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. den. (i0.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani. Kg govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, le-
dic 18 do 19, možganov 18 do 19, loja
7.50 do 12, teletine 17 do 20, jeter 25 do 80, pljuč 20, svinjine 20 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 27.50, glave
7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 22, sla-
nine mešane 21, slanine na debelo 21, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa
29	do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50, jezika 35, kg kost runo vega mesa 14 do 15, kozlička 23, konjsko meso 6 do 8, kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, prekajenih 32 do 35, kg suhih kranjskih 67, kg prekajene slanine 28 do 30, piščanec majhen 12.50, kokoš 30 do 40, petelin 30 do 40, nepita-na gos 75, kg karpa 30, ščuke 30, klina
13.50	do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke
8 do 12.50, liter mleka 2.50 -do 3, kg surovega masla 50, čajnega 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1, liter starega vina 18 do 20, novega 14 do 16, 1 čaša piva 3.25, 1 vrček piva 4.50 do 4.75, steklenica piva 4.25 do 5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kg jabolk 5 do 12, ena pomaranča 1.50 do 2, limona 0.50 do 0.75, kg fig 15, dateljnov 24, orehov 12, luščenih orehov 30 do 32, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 10, kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, liter vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, kg soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 9 do 12, kg pralnega luga 3.75, kg čaja 75 do 100, kg moke 0 je 5.75, št. 1 je 5.25, št. 3 je 4.50, št. 4 je 4.25, št. 6 je 3, kg kaše je 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenj-čka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, 1 q pšenice 355 do 365, rži 250 do 280, ječmena 230 do 260, ovsa 220 do 240, prosa 275 do 300, nove sušene koruze 185 do 200, ajde 280 do 300, fižola ribničana 350, prepeličarja 350, g rali a 400 do 500, leče 600, 1 q premoga 44, kubični meter trdih drv 160, mehkih drv 75, 1 q sladkega sena 75 do 80, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50, kg ajserice tržaške 16, berivke 20, motovilca 5, radiča 14, zgodnjega zelja težaškega 12, karfijol 9 do 11, šparg-Ijev 30, kolerab podzemljic 1 do 1.50, kg špinače 7 do 8, graha v stročju gciriškega
9 do 11, čebule 3 do' 5, česna 12 do 15, kg krompirja tržaškega 10, starega 1.50, repe 1 do 1.50, kisle repe 2 do 2.50, korenja 1 do 1.50, peteršilja 10 do 12, zelenjave za juho 10 do 12, artičoke kos 2, šopek redkvice 1. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 24. aprila 1926.
Mariborski tržni dan 24. aprila 1926.
Na tem trgu je bilo videti, da so slani-narji pojenjati, bilo jih je namreč samo 26 z 68 zaklanimi prašiči. Meso so prodajali po 12.50 do 27 Din rta drobno in po 15 do 17 Din kg, v celih komadih, slanino pa po 20 do 25 Din kg. Domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah, le kravje iti ovčje meso je bilo ceneje, namreč 10 dr 12 Din kg. — Perutnine je bilo okoli 200 komadov. Cene so bile piščancem 50 do 60 Din par, kokosom 35 do 75,.racam,‘dosem in puranom pa 80 do 150 Din kom. Jagnjet je bilo
10,	cena jim je bila 80 do 150 Din komad, domačim zajcem 7.50 do 40 Din komad. Ko/.ličev je bilo 30, cena jim je bila 50 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja in čebule je bilo 11 voz, krompirju je bila cena 5 do 5.50 Din mernik ali 0.75 do 1 Din kg. Čebula se je prodajala po 1.50 do 7, česen pa po 4 do 10 Din venec; solata, ki je je hilo v veliki obilici, se je prodajala p-o 3 do 10 Din kg, ohrovt in karfiol 10 Din kg, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 2 Din kg, grah v stročju 10 Din kg. Sadja je bilo
5	voz, prodajala so se jabolka po 5 do 12, suhe češplje 10 do 12 Din kg; mleko
Trgovina
IV. BONAČ
LJUBLJANA
ŠELENBURG0VA ULICA ŠTEV. 5
priporoča vse pisarniške in šolske potrebščine po
najnižjih cenah
2.50	do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje
30	do 40, bučno olje 22 do 26 Din liter, maslo 40, čajno 50 do 70, kuhano 46 do 48 Din kg, jajca so se pocenila 0.75 do 1.25 Din komad. Med 86 do 100 Din kg. Fižol 1.50 do 2.50 Din liter; sirček 1 do 8 Din hlebček. — Cvetlice: 1 do 6 Din, z lonci vred pa 15 do 50 Din komad. — Sadike: 12 do 20 Din komad (jablane in hruške. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do UK) Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad. Ker se bliža košnja, se prinaša na vsak trg izredno mnogo lesenih vil in grabelj. Cene so bile vilam 10 do 15, grabljam pa 8 do
12	Din kom.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 21. aprila so kmetje pripeljali
6	voz sena"in 4 voze slame, v soboto 24. aprila pa 11 voz sena, 4 voze otave in 18 voz slame na trg. Cena je bila senu 65 do 75, otavi 75 do 85, slami pa 40 do 55 Din za 100 kg; slama se je tudi prodajala po 2 do 2.25 Din za škop.
Sejmsko poročilo iz Maribora. Na svinjski sejem dne 23. aprila 1926 se je pripeljalo 208 svinj, 3 ovce, 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 75 do 100 Din; 7 do !) tednov 125 do 150, 3 do 4 mesece 350 do 360; 5 do 7 mesecev 400 do 425; 8 do 10 mesecev 550 do 560; 1 leto 1500 do 1600;
I	kg žive teže 10.50 do 12,50; 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din.
Tržne cene. Kava. Pretečeni teden je notirala kava na njujorški borzi: Santos št. 4 21%, Rio št. 7 1 8"’/h, maj 16.60, julij 16.40, september 15.85, december 15.34 in marec 14.80. Sladkor je notiral na praški borzi Ustje-pristanišče in Ustje fco lcco 155, v Njujorku pa za maj 2.41, za julij 2.55, za september 2.60 in za december 2.78.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava košar za odpravo inozemskih paketnih sklepov. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za nabavo 20 košar za odpravo inozemskih paketnih sklepov. Licitacija se vrši 7. junija t. 1. ob 11. uri pri eko-n.omnem odseku direkcije (soba št. 42.) Pogoji so na vpogled v pisarili e kotlom-ivega odseka direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2, 1. nadstr.. soba št. 43. — Dražitelji morajo položiti 5% odn. inozentei 10% kavcijo pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v , Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
ISSTbnrvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volno, bombaž, zepm robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po nojnižjl ceni pri
Peteline losip
LJUBLJANA
klim Preternsvep spomenika ok vodi.
Na velllcol
Na malo 1
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
losip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk , ^ Q rit zn er - Adler - PliiSnlat.
Istotam Dosamezne dele za stroje in kolesa, Igle, olje, jermena, pncvnuilika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen! — Večlelna garancijo! Na velko! Na mnlol
GRITZNER
TISKARNA MERKUR
Tnovske-lndustrliska d, d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št 13
Telefon št 552
Mm »rl poSLEak.uv.StU.1M
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajota dela. Tiska vso tiskovine za trgo-vino, industrijo in urade; Časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice Ltd. Ltd.
Lastna knjigoveznica.
HIŠ
=111111=
=111;
=111111=
Veletrgovina v
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žpartje moko In 1 deželne pridelke |
1	raznovrstno
= rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlin za dišave z električnim | obratom.
, iim
Trgrnli list
Veletrgovina kolonija Irte In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna In solidna postrežba I Zahleva|le cenike 1
perilo, samo- f| V veznice, Cepiče, dežnike, čevlje itd.
v veliki izberi nudi ugodno
Jakob Lah, Maribor gginaGlavni tr»2
Naprodaj je
veliko, suho in zelo pripravno
z lastno dovlačilnico tik kolodvora v večjem mestu v Sloveniji ter vsem skladiškim in pisarniškim
i nventarjem.
Ponudbe pod .SKLADIŠČE" 250 na upravo »Trgovskega lista**.
Odgovorni uradnik dr. IVAN PLE9S, Ljubljana. — Za TVgovako-induatrljako d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiakarja: A.SEVER, Ljubljana.