Živilski trgi potrebujejo nove pokrite prodajne in skladiščne prostore
VeTjetno ni Ljubljančaha ali vsaj ljubljanske gospodinje, ki ne bi že kupovala sadja, zele-njave ali drugih živil. na živil-skem trgu. Večini je najbolj znana centralna živilska tržni-ca na Vodnikovem trgu, marsi-kdo pa ve, da so trgi (v manj-šem obsegu) tudi v šiški na Podjunski ulici, v Mostah ob Zaloški cesti, za Bežigradom ob Titovi cesti in na Viču ob gim-naziji-
Iz podatkov, ki so jih zbrali na upravi živilskih trgov, je razvidno, da sta ponudba in poraba blaga iz leta v leto več-ji. Vzemimo za primer leti 1968 in 1972, ko so prodali 1.572.130 jajc oziroma 4.566.262 jajc, pro-daja mlečnih izdelkov se je po-večala od 85.360 kg na 154.638 kg; precej je porasel nakup ze-lenjave — od 5.579.358 kg na 7.545.399 kg. Prav tako se je po-večal nakup sadja od 3.485.296 kg na 4.620.015 kg. Zanimivo je, da se veča povpraševanje po ki-slem zelju (209190 kg oz. 645.560 kg) in kislo repo (69.140 kg oziroma 179.540 kg).
Večina kupcev je zadovoljna z nakupom, saj prodaja posa-mezne vrste sadja ali zelenja-ve več prodajalcev, tako da je izbira velika in posebno v sezo-ni lahko ob bogato obloženih stojnicah najde vsak kupec ta ko blago, kot si ga želi.
Kljub temu, da obsega živil-ski trg 7305 m2 nepokritih pro-dajnih površin, 945 m2 pokritih tržnic 245 m2 hladilnic ter 800 mJ skladlščnih prostorov, po-staja trg spričo iz leta v leto vedjega števila prodajalcev sa-dja, zelenjave, gozdnih sade-žev, cvetja in raznih obrtnih izdelkov  premajhen.
Skladiščni in pokriti prodaj-ni prostori so glavni in enako-vredni problem, s katerim se ubadajo na živilskih trgih. Pro-daja na odprtem prostoru je »zanimiva« le ob lepem, ne pre-vročem vremenu. Zelo neugod-na za prodajalca, kupca kakor tudi za blago samo, pa je ob hudern mrazu, vročini ali dežju. Kupci se ob slabem vremenu prerivajo z dežniki med stojni-cami, prodajalci (največ je pro-dajalk) pa prezebajo ob   stojmi-
cah pod senčniki, dežniki, mno-gi pa tudi pod polivinilastinu ogrinjali. Pokrita tržnica bi bi-la nujna prav tako za samo biago — predvsem sadje in ze-lenjavo ter izdelke domače obr-ti.
Na upravi živilskih trgov so nam povedali, da ttnajo priure-sničevanju načrtov za nove po-krite prodajne in skladiščne prostore precej težav, pred-vsem zaradi prosfcarske utesnje-nosti in zaradi nekaterih delov-nih organizacij, ki ne kažejo dovolj razumevanja za njihove probleme. Nove pokrite prosto-re bi radi pridobili iz dela se-danjega skladišča v Marhovi bl-ši, ki je last Mestnega vodovo-da in podaljška pokritega dela trga ob Marhovi hiši. Ti pokri-ti zaprti prodajni prostori bi bi-li opremljeni podobno kot po-krita tržnica. Namenjeni bi bi-li predvsem za prodajo sadja in zelenjave, pozimi pa tudi cve-tja. Tako bi pridobili okoli 1000 m2 novih pokritih prodajnih po-vršin.
Pomanjkanje skladiščnih pro-storov se kaže predvsem ob se-zonski prodaji sadja in zelenja-ve, ko pripeljejo pridelovalci na trg iz oddaljenih krajev večje količine blaga, ki ga v enem dnevu ne prodajo, živilski trgi pa nimajo toliko skladišč, da bi lahko ustregli vsem, ki bi žele-li svoje pridelke vskladdščiti. Pa tudi sedanja skladišča (y Mo-ravi hiši in v zakloniščih na Krekovem trgu) niso ustrezno urejena za skladiščenje, pred-vsem hitro pokvarljivib. živil.
Prizadevajo si, da bi dobili nove, dodatne skladiščne pro-store v kletnih, neizkoriščenih prostorih Mestnega vodovoda, še več novih prostorov na Kre-kovem trgu v Mestnem domu in bivše prostore Elektranaba-ve v Dolničarjevi ulici.
če se bodo želje in načrti uprave živilskega trga kakor tudi želje prodajalcev uresni-čile, bo ljubljanskim kupcem na voljo več kvalitetnejšega in cenejšega blaga, kar velja pred-vsem za sadje in zelenjavo.
Ker se veča iz leta v leto tu-di povpraševanje po ribah, so se odločili, da bodo predvido-
ma v enein letu povečali pro-dajne površine vsaj za polovi-co sedanjih in sicer od pro-dajalne mariborskega Agro-kombinata, do prodajalne Ško-ljke iz Poreča. Tako bo urejen prehod iz Tromostovja preko vseh ribaniic na Pogačarjev trg.
Do leta 2000 bi morali v Lju-bljani zgraditi tudi tako ime-novan shoping center, ki bi os-krboval predvsem s svežim sa-djem in zelenjavo vse druge manjše tržnice kakor tudi dru-ge edjemalce, ki bi kupovali ve-čje količine blaga.
V načrtu imajo tudi preure-ditve na ostalih štirih tržnicah, kakor tudi gradnjo novih trgov v novih Ijubljanskih naseljih. Načrtov in želja imajo veliko, zatakne pa se — če ne prej — pri sredstvih, ki so potrebna za uresničitev teh načrtov.
B. R.