TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — -INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Volitve ZZA 21. aprila] 1. DS ZAVODA RAZPISUJE VOLITVE V SVET ! ZAVODA IN V SVETE DELOVNIH ENOT ZAVODA !|| ZA DNE 21. APRIL 1966 % 2. V zvezi s tem je DS imenoval: a) VOLILNO KOMISIJO v sestavu: 1. Sandi Jurjevec, predsednik 2. Marjan Smole, namestnik predsednika 3. Ing. Aleksandra Gorjup, član 4. Marjan Henigman, član / 5. Ing. Dušan Pirc, član b) KOMISIJO ŽA VOLILNE IMENIKE v sestavu: 1. Zorko Raubar, predsednik > i ~ \ , ' 2. Dragica Zajec, član 3. Marija Srakar, član ' Naloge volilne komisije Zavoda so naslednje: 1. Imenuje volilne odbore delovnih enot 2. Tredpišef način izvajanja Volitev 3. Razglasi volilne imenike, kandidatne liste in preskrbi volilnim odborom še ostali volilni material Ul Nadzira delo volilnih odborov 5. .Ugotovi.konč.ni..izid volitev (zapisnik-poročilo) tur, izda izvoljenim potrdila o izvolitvi. " Naloga komisije za volilni imenik je, da izdela volilne imenike po delovnih enotah po abecednem razporedju priimkov vseh volilnih upravičencev, da zbira pripombe na volilne imenike, ki morajo biti izobešeni na oglasnih deskah ter da končno veljavne volilne imenike predloži volilni komisiji. 3. Svet Zavoda naj šteje 19 članov, ki,se volijo po delegatskem sistemu v delovnih enotah, pri čemer naj bi imele posamezne delovne enote naslednje število mandatov: ^RRS II — 5 članov, . RRS III — 3 člane, RRS IV — 2 člana, Delavnice — 2 člana, STS — 2 člana, TPS — 1 člana, SMK — 1 člana» Uprava — 3 člane. člani D$'Zavoda, hi jim poteče mandat v letu 1967 ostanejo eno leto člani sveta Zavoda. Od sedanjega' skupnega ščeviia članov DS (brez RRS I) poteče mandat 9 članom, Z ozirom na zmanjšano število članov DS razpiše volitve za 8 novih članov za dvoletno mandatno dobo in sicer v naslednjih DE: RRS II — 2 člana, RRS III — 1 člana, RRS IV — 1 člana, Delavnice'— I člana, SMK_— 1 člana, STS 1 člana, Uprava — 1 člana, ter nadomestne volitve za enega člana z mandatno dobo 1 leta (66/67) v DE Uprava. 4. Upravni odbor Zavoda naj šteje 7 članov, namesto sedanjih 9. 1 5. Sveti delovnih enot naj bi imeli skupno 74 članov, od katerih bi letos volili za dobo dveh let 37 in sicer: RRS II —7 članov, RRS III — 5 članov, RRS IV — 4 člane, Delavnice — 4 člane/ STS — 4 člane, TPS — 3 člane, SMK — 4 člane, Uprava —-6 članov. V SDE STS naj se z nadomestnimi volitvami izvoli še enega Člana za enoletno mandatno dobo (66/67). - DE RRS I se bo vključil v volitve samoupravnih organov organizacije Elektromebanika. 6. DS pooblašča predsednika DS, da v času od 21. marca do 2. aprila skliče zbore delovnih skupnosti delovnih enot, določi dnevni red teh zborov in pooblasti posamezne člane DS, da v njegovem imenu vodijo posamezne zbore. 7. Volilna .'komisija ZZA naj do 8. aprila objavi kandidatne liste, ki so jih sprejeli zbori delovnih enot. Napis: »Dobrodošli smučarji ISKRE, in Iskrina zastava na pročelju gostišča »Ljubelj«» pa lepo vreme in dobra smuka — vse,toje bilo »krivo«, da je bilo na dan iV.zvp.s^o-šport-nih iger ISKRE na zclcniških smučiščih izredno živo Devizno -samofinanciranje - nasprotje gospodarski reformi - Odiočitv izvršnega odbora JUGOBANKE v Beogradu po kateri naj' bi formirali iz eredstev podjetij devizne režerve v: dokajšnji višini, je zelo prizadela gospodar-ske izvozno-uvozne organizacije. Odločitev naimreč temelji na bistveno manjšem deležu deviz, ki jih smejo gospodarsko organizacije porabiti za uvoz od svoje devizne realizacije na področju, konvertibilnih valut. Za ' Slovehijo, Ki mora prispevati pretežni delež to pomeni, da bo ljubljanska filijala JUGOBANKE morala znižati dosedanji faktor izvoza — uvoza od 1 :*D,87 na 1 : 0,64 v povprečju ali preprosteje : podjetja bodo dobila za vsak dolar izvoza pravico za uyoz v višini 0,64 dolarja ne kot prej v višini 0,87 dolarja pri. čemer pa bodo. vsako podjetje obravnavali individualno Z različ-’ n im faktorj em. ISKRb Za predvideno ^odstotkov. Kaj to pomeni, nam najbolj drastično prikazuje grobi izračun novonastalega položaja: ' 1. z novim faktorjem izvo- je bilo prvo pustiti približno 3.000 delav-znižaiije za 23 cev in znižati proizvodnjo v tovarnah: KONDENZATORJI za 60 %, NAPRAVE za 40%, INSTRUMENTI za 40%, AVTOELEKTRIKA za 30% in ELEKTROMEHANI- za: uvoza bi moralo podjetje, ki za 20%, saj bi žmahjka-znižati planirano proizvodnjo J? učoznega reprodukcijske- ELEKTROMEHANIKI APARATOM AVTOELEKTRIKI za približno 10 milijard S ga materiala: dinarjev, ker ne bi imeli deviz Za nakup reprodukcijskega^ .materiala In surovin iz tujine. . 2. Nepokrite obveznosti NAPRAVAM anuitet bi se povečale za pri- ELEKTRONIKI bližno dve milijardi S dinar- KONDENZATORJEM jev zaradi manjše proizvod- INSTRUMENTOM nje in seveda manjšega do- POLPREVODNIKOM hodka. ZZA 3, Podjetje bi moralo od- PSO — servisu v % za 25 za 35 za 30 za 60 za 38 za 40 za 48 za 18 za 62 za 60 Najbolj neugodno pri novem odloku JUGOBANKE je, da je retroaktlveh in torej veljaven pri obračunu turn za vse preteklo prvo trimesečje. Poleg tega je faktor mnogo ugodnejši za vse druge republike v državi npr. za Hrvaško. 1:0,9 in še posebej poguben za tiste gospodarske organizacije, ki se najbolj prizadevajo z izvozom prav na konvertibilno področje držav. Da je naše združeno podjetje' ogromno prispevalo k stabilizaciji zunanj e -trgoyin-ske izmenjave in docela pokrilo uvoz z izvozom kaže naslednji prikaz: V posameznih letih je naše podjetje z izvozom enega dolarja uvozilo reprodukcijskega materiala: dolarja 1. 1963 2,76 I. 1964 3,14 1. 1965 2,16 1. 1966 1,34 oziroma skupno z devizami tako imenovanega kliringa 1 dolar — torej popolno izrav- -navo izvoza — uvoza. Glede na to, da so tovarne v prvem- tromeseču že realizirale uvoz in naročile re-(Daije natis, strani) . Nova imenovanja Ponedeljkove seje UO podjetja so se udeležili razen ranega upravičeno odsotnega ■vsi elani;. Že uvodoma jo predlagali predsednik UO- -inž. Tone Nedog, da je treba doevm red seje spremeniti. Predvidena je bila namreč obširna razprava o zaključnem računa za L 1965, in tudi člani so prejeli že tipkane poročilo z. vsemi številčnimi^ podatki in vzpored-„ Birni po jasnih. Ker pa so ostala odprta še ’lekatera poglavitna vprašanja, ki se tičejo kreditov občinskih skupščin, je menil predsednik inž. Tone . Nedog,: da celotni pretres zadeve prelože do naslednje seje. Člani so se s tem predlogom strinjali. Preostati dnevni red so sestavljale naslednje točke: — nova imenovanja: pomočnika gon. direktorja in direktorjev strokovnih, podre- čifi, — poročilo direktorja »Nabavne organizacije« tov. ¥ia-'da Sodina o poravnavi naših dolgov v^bijmt, . — poročilo z istim poročen valcem o najnovejšrh ukrepih centrale Jugobanke glede, deviznega, samofinan,dranja St — problematika naših počitniških domov. Glede na razpis. UO združenega podjetja in po pred .loga organizactjska-kadrov skega oddelka so. člani odločili, da' zasede mesto pomočnika generalnega direktorja inž. Jože Preželj iz PSO. Kratki podatki o imenovanem: Inž. Jože Prezelj je diplomiral na elektrotehniški fa-, . kulteti v Ljubljani in bil nato vrsto let na različnih popolnoma ustreza vsem pogojem razpisa, ima pa tudi vse moralno-politične kvalifikacije, saj je med vojno aktivno sodeloval kot bOree od 1941 L Glede imenovanja direktorja organizacijsko kadrovskega področja so člani UO odločili, da zasede to mesto izmed prijavljenih' kandidatov razpisa mr. oec. Janko Kralj, dosedanji pomočnik tli rektorja organizacijsko kadrovskega področja. ' Kratki podatki o imenovanem: V ISKRI je zaposlen že od 1. 1947. B3 je na delovnih mestih kot: pomoč#ik gl. računovodje, šef plana in cen, šef oddelka za p§»ri im H ■ I JB| mmemm - \ 1 Primerjava proizvodnje v prvih dveh mesecih (1965-S6) Tovarna *»- % 1963 1966 v 099 N din vOOONdin Elektromehanika 22.259 27.179 122,1 Elementi 10.277 10.065 97,9 Avtomatika , 7.619 12.277 161,1 RA sprejemniki 3517 5.986 170/2 Aparati 5.231 8.829 168,8 Avtoizdelkl 9.626 14.338 149,0 Elektromotorji 2.738 3529 132,5 Naprave 1537 3.215 196,4 Elektronika 2.238 3.014 134,7 S Kondenzatorji 3.366 3.572 106,1 Instruments 2.132 2.284 107,1 Polprevodniki 1.333 3.176 231,3 Usmerniki 0 ' 8(‘2 1.707 212,8 Mikron — 648 —' S ..Skupaj podjetje 72.816 99.919 137^ . Za , direktorja aa-ganizacljško- spremenjenem dodeljevanja kadrovskega, področja je bil ustvarjenih deviz. Zaradi iz,-imenovan mr. oec.. Janko redile važnosti zadnjega prbb-Kralj lema, ki v ■ temelju „ruši .. .osnovna ekonomska sosaz- Novi pomočnik generalnega direktorja združenega podjetja ing. Jože Preželi & FS& položajih kot strokovnjak za inženiring. V letih 1960/61 je bil na podiplomskem študiju s področja avtomatike v Angliji, kjer je diplomiral in si pridobil III. stopnja. Sedaj je dve leti zaposlen v PSO kot šef oddelka za kooperacija. J: izredno razgledan in obvlada perfektno-štiri tuje jezike. Zaradi strokovnega znanja iz. elektronike,. dokajšnje prakse iz ¿komornike In zunanje trgovine Novi direktor investicijskega področja je postal ing. Franc n v * . i * v j Prepočasi teko pnpraveza poskusno • vomih delovnih mestih že - ■ , > i* • • ■ obratovanje orodjapne v Lfiibliani račja. Je zel® razgleda« in obvlada aktivno štiri tuje je- -'Nedvomno drzr-ugotovitev; zavedamo rijeiie nujnosti in. zike. Imenovani popolnoma da je večina naših izdelkov- prepočasi premagujemo teža-ustreza vsem pogojem raz- tehnološko -in - funkcionalno ve, ki ovirajo njen čimprejš-pisa ■ zastarela ter je v njih vgra- nji zagon. V'naslednjih točkah- dnev- iemgapreveč dragega mate- Obstoječo orodjarne, Iskrnega reda so elani poslušali Elalal P^dica tega je, da so sne so bi bilo nesmiselno in-in razpravljali o- poročilu di- Iastl?e cene Teh^ izddkov- pre- divtdualno- opremljati s s-pe--ratbria Nabavne organiza- V*** iahkoucm- cialmmi dragimi stroji. Za cije ¥Iada Sodina o poravna- ^vlto 8PP vi naših dolE»v v tojmi iz inozemskem -tržišču. K temu dragocen* sredstev,, učinek pretaknil let M -so. svojipelis, .prispevala tud! pa ne bi. bil takšen, da bi za- predloga JUGOBANKE o podražitve reprodPkcijčkegp gotavljar redno in-raoEdno materiala, medtem ko pa so oskrbo pToizvodn-je rraem po-naše prodajne cene ostale- za- trebnim- orodjarn., Te orodjar-mrznjgnc. .. . ' ne-naj, bi v tovarnah ostale Edini izhod iz takšnega, po- ža- izdelavo manj Zahtevnih logaja je, pač tehnična in teh- orodij in- z® „tekoče vzdiževa-- „ .. .. - - . . v nološka nreroditev Tiaševa nje- le—„teh,. Centralna pa bo s obračun, sefi stroškovnega ra- maja izvoza-uvoza, ogroža proi2V^nLL^L:trLtoi svojimi zmogljivostmi zlahka cunovodstva, finančni drek- naša proizvodnjo in modei^a^a prtf^fe fe prevzeta, skrb za zahtevnejša tor, pomoaik gen. direktoar- na s* v ospredje odpuste .orpdja, specialne priprave, in ja — koordinator za finanč- zaposlen*, obravnavamo- to u , .sOTepne “S10*0.813®- nan.rll zlasti- na še zn mr-no področje, stro-kovni sve- važno tematiko-v posebnem jtekomstontonjai irasih- tovarn- ¿roie torterih zaradi tovalec v upravi in nazaduje sestavku pod naslovom: M fe ustvari* osnovne pomočnik direktorja organi- »Devizno samofmancirange- — P°e°le m- tovarne so v. doto- ^ ^ nroizvaiaieih BSEIrrt5e gOSPOdarSki ref°r- speciahSyes^je standardnih- strojev.' ^ V nadaljnji razpravi so soI^S-lfS^ jfTtrok^Sk TO.zas&rljaK pred- gm*. fzdefkov m hj&ora Iskre v-LjuMjam;: _ | -vf ' - - • stavnikoim stroikovmih služb proizvodnja? pb soctobnih-teh- Ko je zaradi, omenjenih m-, SS Sdž**Ji nekatera vprašanja. Tako Loških pO^opS S *d® ve^ictj odpadih-izgradnja; po- DQd.ratia zlasti na Dodroefe srao da ¿e, stari žiro aagofccs«. Eeniafoilte paerisa-. seb&eg^ objekta- za orodjar- račmrpodjetja še. vedno blo- iodnjo in s tem ugodnejše m,-in, generator remont,, so uurgacmizacijie- snosutrvnega ra t? t mnimKti 7a nrnrlain našiti iz tekli pogovori o tem, da bi cunstva._ poslovnih funkcij ta kiran za pnbhzuo to mili- možnih, za prodajo naših iz,- twacna pIukll!onskih ^av mehaogirane ter avtoma-tizi- jarde S dmarjev. »redv.de- „ .¡j- m svojih, prostorov odstopi-' raae obdelale informaci) za na poiravuava terjatev oz.. . ^ ^ ^ Sf| - ........... poslovno politiku Iz navede- dehLoMnanje bo v meseau no obvlada to" tuje jezike. str°^ skupnih le-te Ibhko zagotovite pra-vo- Imenovani popolnoma ustre- sluzb bo Potrebna -'reorgam- časno izdelavo tudi najbolj, za vsem pogojem razpisa. zkcrjia lte-teh z morebitmim zahtevnih ■; orodij in naprav, CTani UO so razpravljali -še stapiijianjem' posameznih od- ki so potrebne za tako pre- o zadnjem razpisu za dfrek- delkov. Organizacijsko ka-uižvodnto' - J ...._ terja investicijskega področ-.drovsko področje bo» s.esta- Odtod, totej -nujiROSt. 4a hk ja in odločili, da zasede to vfo praktičen predlog o kolikor je. le- mogoče, čnsne- ^ tovafne signaano^v-arnost-»v izpraznjeno mesto inž.Franc tem. Ob koncu so čfemi UO Sli - izgradnjo, centratoe nap,rav, fe goto* že SpBer do sedaj v. d. d-irek- 1 razpravljala tudi o p-rablema-. orodjarna v-Lnubijam., ki.ho. DOPISUJTE ¥ »ISKRO«! IV. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA NA TEŽKI PROGI SE JE BORILO OKROG 190 TEKMOVALCEV V nedepjo,, 20, marca t, L Je Mia Zelenica dobesedno ■aSgmpniaina talko s strani aelo štesdhnh' smučarjev ISKRE,, ¡kaik&r tildi s strani osSaOaih ■članov -kolektivov naših organizacij, M so -prišli v ta zim-sfco-ajjDrfcHii .Ikoifacek bot gledalci in AoamnmEMfi« pomladnega planinsbega sonca. No, to pot je. bilo organizatorjem naših zimsko 'športnih: iger vreme zares naklonjeno, saj tako, jasnega in: sončnega dne I menda: še n: bilo, kadar so še Ishraši z daJcami na nogah ha s trhlih bregovih borili za naslov najboljšega. . ¿Znani tržišbi smučarski ¡delavec in nekdanji aktivni tekmovalec JankoAKrmelj; ge Za naše tekmovalce postavil veleslalom, čigar dolžina je znašala 1000 metrov (za ženf •ske in tekmovalce v 'razredu nad 35 let le 850 m), ki je imel 30 solidno.. razvrščenih vratič. Proga je bila za večino tekmovalcev dokaj zahtevna in spričo zmrzlega snega tudi hitra, kot taka je. terjala od tekmovalcev dovolj . znanja,: predvsem pa ¡kondicije in tenih se jih je seveda nekaj skesalo in niso nastopih. Zadovoljiva pri tem j e Mia nde-ležba naših smučark- in sta-liejšalh članov, M so na tekmovanju Mjižb težavam, leda da hitri progi pokazali, da že niso za »staro železo«. Skratka — borbenosti res ni manjkalo in mnogi so presenetili z lepo in solidno vožnjo. In, ko že govorimo o borbenosti t— ni je manjkalo tudi po tekmovanju, ko se je že ¡tretjič po vrsti zataknilo pri- tekmovalki, M je sicer dosegla dobro uvrstitev, ižal pa ni članica Icotektivft, n jo je prijavil bot svojo tekmovalko. Toda — konec dober — vse doto.ro in tu bo' svoje, reklo še tehnično vodstvo tekmovanja! . -Razvrščeni . v štiri- razrede so smučarke m ’smučarji ISKRE dosegli naslednje rezultate: Ženske: 1. Ing. Hafner Tatjana 1,01.0 (Elementi), 2. Gartner Minka .1.15.2 (Elektromotorji), 3. Finžgar Anica 1.51.0 (Kranj), 4. .Blažič Marija 131.2 (Kranj), 5. Tabar Mar- y Sekretar združenega podjetja ISKRA, tov. l*avte Gantar izroča diplomo in tlagrado Anici Finžgar, veteranki naših smučarskih in sankaških tekmovanj iz obrata v Lipnici vzdržljivosti. Prav nič čudne,-ga torej, da so se tisti, ki sp se v letošnji muhasti zimi le malokrat znašli na smučeh," tako polnoštevilno poslovili od tekmovanja že kar sredi proge. Za 'marsikoga je bila preveč zahtevna, noge pa premalo •ubogljive! Vendar končni, cilj, je bil dosežen — IV. zimsko-špoirt-ne igre .so ob izredio Velike-kam .številu sodelujočih smučarjev in smučark dobro uspele in kljub težki preizkušnji za večino tekmovalcev so tudi številni na pogled zelo nevarni padci ostali brez kakšnih škodljivih posledic (če k le-tem ne štejemo rahle prizadetosti , ugleda posameznega smučarja.,.). Da je šlo za res množično tekmovanje v veleslalomu, povedo številke — 231 - prijavljenih tekmovalcev, od ba- ta 2.28.5 (Kranj), 6. Šuster Mojca 2.37.0 (PSO), 7. Verbič Kati 6.45:0 (ŽZA). Tekmovalni razred: 1. Rakovič Ljubo 0.57.8 (Kranj), 2. Mohorič Ivan 0,58.3 (Elektromotorji),' 3. Dornik Ludvik 0.59.2 (ZZA), 4. Šmid Janez 1,00.0 (Elektromotorji), 5. Kemperle Ivah 1.05.6 (Elektromotorji), 6. Keniperle -.Franc 1.12.^ (In-strumenti). Razred na 35 let: 1. Šarabon,- Vinko L02.0 (Kranj), 2. Benedičič Jože 164.5 (Elektromotorji), 3. Jože Pintar 1.05.8 (ZZA), 4. Bajželj Franc 1.07.0 (Kranj), 5. Vehovec Jaka 1.15.4 (Kranj), 6. Primožič Simon 1.16.1 (PSO), 7. Bevc Ivo 1-22.0 .(Kranj), 8. Tišler Viktor 1.30.0 (Instrumenti), 9. Krištof Janez 136.8 (PSO), 10. Kalan ihs. Dušan 1.54.0 (Aparati), 11. Fajfar Jože 1.54.8 (Elektromotorji), 12, Slavec Igor 1.55.0 (Uprava), 13. Drol Rudi 2.51.0 (Instrumenti), 14. Skok Ivan 5.28.6 (Kranj); diskvalificiran Starc Boris (Kranj). Razred do 35 let: 1. Janša Drago 1.065 (SC), 2; Brezovar Janez 1.07.6 (ŠC), 3. Ahačič Lado 1.08.4 (ZZA), 4. Stritih Franc 1.10.8 (PSO), 5. Dolinšek Ivo 1.122 (ZZA), 6. Sekala Borut' 1.12.7 (SC), 8. Žakelj Jože 1.162 (štipendist), 9. Ambrožič Andrej 1.1 ¿9 (Kranj), M. Ing. Osolnik Tito 1.16.9 (Elementi), 12. Gartner Miha 1.17:1 (Elektromotorji), 12. Žakelj Franc T.19.4 (štipendist), 13. Bešter Tomaž 1.21.0 (Kranj), 14. V-i-žentin, Marko 1:21.0 (štipendist)’, 15. Klemenčič Simon 121.4 (Kranj) 16. Brezovar Milan 1.21.6 (ŠC), 17. Benedik Ruda 1.21.6: (Kranj), 18. Dolničar Andrej 1 1.22.6 (Pr-, Žan), 19. .Keše:'Peter 123.0 (Kranj"), 20. štrukelj Janez 123.7 (Pržan), 21. Blažič Jože 124.0 (Kranj), 22. Smolnik Maks 1.24.3 (Horjul), 23. česen Jane? 1.24.5 (Uprava). 24; Pogačnik ' Stane 1.25.0 (ZZA), 25. Koželj Andrej 1.25.2 (Kranj), 26. Peli are Marjan 127.3 (Kranj), 27. Ropret Peter 1.29.8 (Kranj)/. 7!.. Drmoita Marjan 1.31.3. čKranj), 29. Bavman ing. Jože 1.32.9 (Aparati), 30. Ka-šar Pavel 1.33.8: (Elementi),'' Sl. Fister Miloš 1.35.4 (Instrumenti), 32. Koblar Milan 1:36.4 (Kranj), 33. Boben Via-: do 1.37.5 (Instrumenti), .34. Bele Andrej 1.40.0 (štipendist), 35. Hrovat Milan 1.41.7 (Kranj), 36. Stražnik Silvo 1.42.0 - (Kranj), „37. Omahen. Ciril 1.43.0 (Kranj), 38. Jože: Pogačnik 1.43.7 (ZZA), 39. Mi-^ ijavec Bogdan 1:44:0 (Kranj),’! 40. Sekne ipg, Emil ,1.44.0 (Kranj),Sl. Selan Boris 1.45.4 (ZZA), 42. Perne Vinko 1.46.0-(Kranj) 43. Osolnik Jernej; 1.47:0 (ŠC), 44. Hogler Ciril 1.47.4 (Kranj) 45. Pregelj Srečo 1.482 -(ZZA), 46. Tavčar Branko 1.48.4 (ŠC), 47. ŽiJ lih Jože 1.48.4 (Instrumenti), 48. Žirovnik Ivan 1.50.3; (ZZA), 49. Božič Janez 1.54.3 (ZZA), Manj izurjenim je zahtevna proga delala precej preglavic, nekateri pa so pokazati vazen dabrih časov -tudi »užiten« slog vožnje 50. Tomažič ¿Branko. 155.0 (PSO), 51. Žumer Niko. 1 55.7 (Elektromotorji),,. 52. Lajha-har Albert 1.56.0 (Kranj), 53. Košir. Franc 1.59.8 (ZZA), 54. Škofič Janez’; 2.00.2 (Elementi), 55. Vrešeek Marjan 2:01.4 (ZZA), ,56. P oropat Janislav 2.03.5. (ŠC), 57. Štrukelj Stane 2ÄS1 ’0:(šifpSaCis tj';1 58. Meglič ,Jože .2.05.0 . (Kranj), 59. štigleč ' , Janez 2:06.3 (Kranj), 60. Čebulj Franc 2.06.4 (Kranj), 61. Frantar Jože-2.08.0 (Kranj), 62. Dru-šktDvič Franc 2.14.0. (Kranj), 63. ¡Vogrin Janez 2.14.4 (ŠC), 64. Legat Anton 2.16.0 (Instrumenti), 65. štricelj Ivan 2.18.4 . (SC)' 66. • Brecelj Alfred 2.19.4' (štipendist),' 67. Majerič Primož 2.21.4 (ŠC), 68. Rihar Peter (štipendist),. 69. Oman Peter 2.25.4 (Kranj), 70. Golob Stane, 2.25.4 (ZZA), 71. ' Slavec Janez 2,29.0 (štipendist), 72. Gregorin Ivan 2,356 (Horjul), 73. Soklič Ludvik 2.42.2 (štipendist), 74. Arh Drago 2.48.0 (Kranj), 75. Nidergar Slavko 2.52.8, (ŠC), 76. Zaplotnik Edo 2.53.8 (Instrumenti), 77. Grabnar Janez 4.12.8 (Aparati), 78. Podlipnik. Anton 4.29.0 (Elektip- matorjd), 79. .šlchfic Rildi 450.3 (Kranj); diskvalificirani:" Dolinar Alojz (Aparati), Arh Janez (Kranj), Rožnik Franc (Kranj), Boika Tine (Kranj), Pogačnik Jože (ZZA), Faganel- Rado (Instrumenti),. Je-lovčan Jože '(Instrumenti), Rozman Jože (Kranj). ■Za najboljše v posameznem razredu so bile pripravljene praktične nagrade, ki jih je skupno z diplomami zmagovalcem' predal sekretar" združenega podjetja, toiv. Pavle Gantar. Letošnje IV, zimsko-šport-ne igre ISKRE, sb za nami. Dobro so uspelem organizatorjem jih je uspelo izvesti ob minimalnih finančnih sredstvih, češa-r ne gre pozabiti tudi t/ prihodnje, ko bomo znova razpravljali naj ta? ko prireditev organiziramo ali ne. C HEliSEBIlEUlE! Še meter, dva in težka proga bo za njim. Problemom med vratci bodo sledili dragi... dopisnikom! Znova naprošamo vse naše dopisnike, naj poživijo svojo aktivnost in nam pišejo o vseh zanimivostih iz svojih kolektivov, zlasti pa še o pripravah na volitve! /• Uredništvo ElliEmEltlEliri GRADNJA NADOMESTNIH STANOVANJ Gradnja nadomestnih stanovanj za stanovalce Savske loke ob »Elektromehanski« v Kranju je posledica stalnih poplav tega kompleksa in škode; ki nastaja' na samih objektih ter opremi stanovalcev. Zadnja poplava, ki je bila dne 28. 9. 1965 je naredila veliko materialno škodo na objektih in premičninah samih stanovalcev. Da bi se izognili tem poplavam, je na predlog oddelka za narodno obrambo pri skupščini občine Kranj in sklepa SO Kranj sprejel UO in DS »Elektromehanika« sklep, da se prične s . sanacijo oziroma preselitvijo strank na neogroženo področje in s tem dokončno ' odmavijo posledice -poplave Po dogovoru s predstavniki; SO Kranj, nadalje Zavoda za izgradnjo Kranja je bila ponpdena naši tovarni možnost graditve stanovanj v Stražišču na kompleksu, ki ga omejujejo Škofjeloška cesta, Pševska cesta in Ješe-, tova ulica. Dodeljeni kompleks zemljišča meri po grobih ocenah 6'—9 ha. Na podlagi podane ponud- be SO Kranj in Zavoda -za izgradnjo Kranja je bila s Projektivnim podjetjem Kranj sklenjena pogodba za izdelavo zazidalnega načrta z vsemi potrebnimi elementi. Rok za izdelavo celotnega elaborata je 15. april 1966.• Ko bo PPK izdelalo omenjeni elaborat, bo istega morala potrditi še SO Kranj in pristojni inšpektor za urbanizem.^ na IS SRS. Računamo, da bo ta postopek zaključen do konca prvega polletja letošnjega leta. Stroški za izdelavo tega elaborata znašajo 3,710.000 Š din, ki Trenutna situacija stanja sta jih. UO in DS že potrdila, izdelave pa je naslednja: © ■ Izdelane so vse geodetske podlage in izmera zemljišča. @ Narejene so tudi že analize o izkoriščenosti zemljišča, analiza sedanjega stanja z opisom gostote prebivalcev in stanjem obrti na tem kompleksu itd. @ V načelu so že določene in izbrane tipe stanovanjskih objektov. & V delu so variante zazidave. Na sestanku zainteresira- Proizvodni a j anuar in februar 1938 . . Tovarna Plan v 000 N din Izpolnitev v 000 N din BiHt Elektromehanika 25.957 27.179 104,7 Elementi 12.133 10.065 - 82,9 Avtomatika 10.319 12277 119,0 RA sprejemniki 6291 5.986 95,1 Aparati 6.205 8.829 142,3 Avtoizdelki 14.001 14238 102,4 Elektromotorji 4*169 3.629 87,0 Naprave 5.039 3215 63,8 Elektronika 2.695 3.014 111,8 Kondenzatorji 2.6’. 91 3.572 133,3 Instrumenti 2.329 2284 98,0 Polprevodniki 2.476 3.176 128,3 Usmerniki 1.655 1.707 103,1 Mikron' 764 648 84,8 Skupaj podjetje _96,712 99.919 103,3 Današnjo tabelo »Proizvodnja januar in februar« zaradi napak v prejšnji številki objavljamo popravljeno še enkrat. nih strank, ki je bil v petek dne 18. 3. 1966, so bile izbrane posamezne tipe objektov. Stanovalci tega ngselja so se v glavnem odločili' za gradnjo enodružinskih hiš in dvojčkov. Po dogovoru s projektantom zazidalnega območja ing. arh. Julijem Pre-melčem, bcr imenovani v okviru " možnosti upošteval mnenja stanovalcev, oziroma bodočih koristnikov teh hiš. Na ogroženem področju prebiva skupno 47 družin, med njimi tudi 5 samcev. Ob razdeljevanju letos formiranih sredstev je UO in DS za. letošnje leto dodelit cca 8 milijonov Štirih dinarjev, ki naj 'služijo predvsem za izdelavo zazidalnega načrta, odkup 'zemljišča in drugih začetnih del " . Poleg gornjega.-, sklepa je UO na svoji Zadnji seji. dne .14, 3. 1966 sprejel sklep, da so vsa sredstva, ki bodo na razpolago, v prvi vrsti namenjena za saniranje Savske loke. Menimo, da se' je UO s sprejemom takšnega sklepa zavedal nujnosti: reševanja stanovalcev, ki stanujejo v provizorijih v Savski loki. Pogoji, ki lih bo tovarna postavila in ki jih morajo potrditi še samoupravni organi tovarne so naslednji:;; ® Pravico pridobitve nove-hiŠe- ima vsak stanovalec provizorijev v Savski loki. I ® Kdor ni interesenti, mu bo tovarna dala nadomestijo stanovanje od člana deloviie-ga kolektiva, ki ima starto-vanje in si želi postaviti stanovanjsko hišo. , © Po dograditvi objektov od strani gradbenega podjetja, bo vsak interesent moral objekt naprej sam d ugotoviti. Stališča še niso dokončna, o pogojih pa bo še razpravljal UO ;in DS. Stanovanjska uprava »Elek-tromehanike« želi v letošnjem letu predvsem pripraviti vso Ustrezno tehnično dokumentacijo, tako da bi v naslednjem letu lahko zaceli z gradnjo, člani delovnega kolektiva pa bodo o posameznih. fazah dela sproti informiirani. Andrej Vari Iz montaže ATN v Kranju Počasi teko priprave... (Nadaljevanje z 2. strani) treriutno le evidentirajo polotil Nekaj teh strojev je s&meznike, ki ~bi se v pri-orodjarna začasno posodila Modnosti zaposlili v nasi-no-tovarni elementov .za elektroniko tovarni RA sprejemnikov, in tovarni za elektroniko in avtomatiko pod pogojem, da bodo te stroje vrnili, preden bo stekla poskus-' na proizvodhja v orodjarni, skupno ž delavci, ki bodo dotlej na teh strojih delali. Tudi ko bo vsa strojna oprema prispela, s poskusno vi centralni orodjarni. Pozne-je, ko bo vprašanje sredstev za začetek obratovanja rešeno in bo jedro kadra Zbrano, bo nadaljnje kadrovanje verjetno; manj problematično. Vzporedno z vsemi pripravami, za sedaj komaj štiričlanski kolektiv nove orodjarne hiti -z vsemi organiza- . cijskimi pripravami ni so le- proizvodnjo še ne bo mogo- te Prav 23 'Prav že dodelane, goče začeti, kajti še vednoTo' omogočilo strokovne- manjkajo potrebna sredstva mu kadruj da bo takoj po za domačo opremo na delov- Prihodu že; lahko začel s svo-nih mestih, ki je prav tako jim delom, nujna, a je "občutno znižanje Kljub temu, da je dejansko investicijske kvot.e onemogo- okrog centralno orodjarne v čilo- njeno pravočasno riaro- Ljubljani storjenega že z_elo čilo.'..,' Sehujši pa.je problem-svla-' ko imenovanimi zagonskimi , „-„t . , sredstvi, brez katerih ni po- bj. orodjarna m generalni remont obratovala ze pred .letom ali dvema. Seveda So pri tem imele odločilen ,y.eliko pa, ob danih, .pogojih stvari le tečejo prepočasi,'saj ne bi bilo nič prezgodaj, ;.čs škusne proizvodnje, ni pa še tudi povsem jasno,; odkod bomo ta sredstva dobili, za to bo potreben dolgcrcč. kredit, morda vračljiv v 10 aii 15 'letih. Ker vprašanje zagonskih sredstev še ni rešeno, to Ustvarja Še drug, vsem vpliv na nekoristno zamudo gospodarska reforma!r občutno. Skrčene investicije, nov tečaj dolarja in podražitve, S čimer hi bilo moč prej ra- ključni problem angažira--^unati v Wkšni meri. nje potrebnega Strokovnega kadra. Če bodo preostala-,. ne nepomembna vprašanja nove orodjarne reševana intenzivno in.;najctene ;tudi ustrezne rešitve;-: lahko pričakujemo, S tem namreč še' niso mogli začeti, čeprav bi, moral j 'v. tej' fazi imeti zagotovljeno . .. ..... vsaij že’jedro Strokovnih de- ■-da-bosta ljubljanska, orodjar-lavceV, ki bi, lahko , sprožili na in .generalni remont zače-poskusno obratovanje orod- In poskusno obratovati to jarne. Vendar brez zagonskih g*‘ s januarjem 1967. sredstev to žal ni mogoče iu j C. J. »Vprašanja in odgovori« »Razpis« in »razglas« Delavec iz DE »Orodjarna« Elektromehanika vprašuje: «Za katera delovna mesta so potrebni razpisi in kakšna je razlika med razpisom in razglasom?« (Nadaljevanje in konec iz številke 11) Ko pristojni'organ'delovne organizacije izbere enega od kandidatov, mora delovna "skupnost v določenem roku obvestiti vsakogar, ki se je potegoval za razpisano mesto in ga poučiti, da ima pravico pregi-viati razpisno gradivo (22. čl. ?. odstavek). Tudi način in rok, v katerem je treba obvestiti tiste, »ki so se potegovali za razpisano mesto, se določi s statutom (22. čl. 9. odstavek) — v statutu je lahko določen samo okvirno — polegrtega pa mora biti konkretno naveden tudi pri vsakem razpisu delovnega mesta. Vse kandidate je treba obvestiti o izbiri in jim dati možnost pregledati razpisno gradivo, zato da lahko realizirajo pravico do ugovora, ki jo imajo v 8 dneh od prejema sklepa o izbiri" kandidata, če mislijo, da je bil kršen za iz-' vedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev, lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da sprejeti'kandidat ne izpolnjuje z razpisom predpisanih pogojev. Organ, ki odloča o ugovoru, mora biti prav tako določen s statutom (22. čl. 9. odstavek). Ce se. ugovoru ne ugodi, ima kandidat za razpisano mesto pravico vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Spor pred 'sodiščem v zvezi z razpisom se šteje za delovni; spor (22. čl., 6. in 8. odstavek). Pravilno izvedbo razpisa* sankcionira v zadnji instanci sodišče. Zato je potrebno da ga delovne organi-zacijev svojih samoupravnih aktih pravilno uredijo in v. praksi izvajajo v skladu z do* ločili, ki "so: jih sprejele v. teh' aktih. RAZGLAS je, kot je bilo že omenjene-,- preprostejši, manj ...formalen in običajno tudi hitrejši' instrument za popolnjevanju’ prostih delovnih mest. TZDR je postavil načelo, da je razpis pravilo. Prosta delovna mesta se torej običajno razpišejo, le v izjemnih^ redkejših primerih se samo, razglasijo. Te primere naj delovna organizacija določi s splošnim aktom. Načeloma naj bi se -razglašala Te matij zahtevna delovna mesta (snažilke, kurjači, nekvalificirani delavci) delovna mesta sezonskega značaja ipd. Razglas ho umesten tudi- takrat, ko bo treba neko : delovno mesto pcpolniti čimprej (npr. za nadomestitev nenadoma obolelega delavca) in v primerih!- ko se delovno, razmerje lahko sklene le za določen čas (25. čl., 2. odst.). Za razliko od' razpisa, se razglas prostega delovnega/ mesta izjemoma lahko izvede Samoupravljanje v samskem domu V zveži z obravnavanjem problematike Samskega doma je delavski svet »Elek-tromehanikč« potrdil nasled-- nje predloge: Glede na določbo, temeljnega zakona o podjetjih, ki dopušča, da delovne organizacije lahko formirajo posebne delovne enote za jaudfe-nje uslug članom delovnega kolektiva, predlaga upravni odbor, da I Samski dom postane taka- delovna enota, in sicer s svojim žiro računom in -svojimi organi upravlja-nja. Način upravljanja Samskega doma, njegove naloge in dolžnosti ter odnos do tovarne kot ustanovitelja bo določen s pogodbo oziroma ustreznim pravilnikom. Vsi'finančni pošli se preučene! Iskrine poklicne šole (I. letnik) Kranj so na tekmovanju poklicnih šol v Radovljici nesejo V stanovanjsko upra-dosegli prvo mesto v ekipnem tekmovanju, prvo, drugo in sedmo mesto'pa pri posamez- vo tovarne, zato se v Sam-nikih. Kot ekipni zmagovalci so prejeli lep prehodni pokal, za posamezno prvo in drugo akem domu ukine delovno mesto pa so dobili kot nagrado radijski trahsistpmik »Hockey 66« in. ročno uro. — Od leve mesto računovodje, na desne«, Vladimir Repar, Franc Smolič in Franc Križaj. J Osebni dohodki osebja v Nataši je rešil življenje V našem uredništvu se je v ponedeljek oglasil tov. Marjan Beton, uslužf“ benec v tovarni »Standard «v Kranju in dejal: »Rad bi se prek, vašega časopisa prisrčno zahvalil tov. FRANCU BUKOVNIKU, rešitelju življenja moje dveletne hčerkice.«'51' to.nteorsohfifl »int V neizmerni sreči,| ki mu je izžarevala ob vsaki besedi in včasih prekinjala tok njegovih misli, je nadaljeval: Z omenjenim tovarišem, stanujeva na Rupi. V soboto me ni bilo doma. Po pripovedovanju moje žene, je hčerka odšla v soboto popoldner-najbrž med igranjem k sosednji hiši, kjer je padla z' glavo navzdol v jašek gnojničue jame. Ko so deklico kasneje našli in po- ! .tegnili iz jaška, ni več. kazala znakov življenja. Razburjene glasove in jok je slišal tudi naš sosed tov. Franc Bukovec, zaposlen v orodjarni kranjske tovarne, ki, je bil pray_ takrat na svojem vrtu. Naglo je pritekej, vzel'deklico, ji očistil usta in nos fekalij in takoj pričel z umetnim .¡dihanjem. Nekako čez pol ure so se pokazali prvi znaki življenja. Medtem so dobili osebni avto. ki jo je odpeljal'v ljubljansko bolnico. Tov. Bukovnik,' jo' je spremljal, in ko . je v Šentvidu opazil, da ji dihanje spet-pojenjnje, je nadaljeval z umetnim -dihanjem dokler ni prišla v zdravniško oskrbo,. p§ Hčerka je še v bolnici, toda zdrav-; niki trdijo, da bo spet zdrava prišla domov, povedali pa so tudi, da ji je rešil življenje tisti,;-ki ji je' midil prvo ponjoč. To pa j e. tov. Franc Bukovnik, člain vašega kolektiva. Zapišite, da sva z ženo presrečna, da se nesreča ni tra- , gično končala in da naša družina ne bo-nikoli pozabila nsri požrtvovalnost in plemenito dejanje tov,. Bukovnika. Tudi uredništvo se pridružuje čustvom in zahvali omenjeni družini. Sodelavcu uredništva Je _26-ietni Frane Bukovnik preprosto in brez hvale povedal, da je tudi sam nadvse zadovoljen, ker mu je uspelo rešiti dragoceno življenje. K temu’ je dodal,, da mu je pri reševanju predvsem pomagalo znanje, ki si ga je pridobil na tečaju »PIJVA POMOČ«, kamor ga je5 poslala Iskra, ker je član civilne zaščite kranjske tovarne. ADO Samskem domu se krijejo iz' dohodika-doma. DS je tudi potrdil nove cene stanovanjskih najemnin v Samskem domu in sicer: za •upo-rabo sobe s tremi posteljami 206,97 N din, ža uporabo sobe z dvema posteljama 163,22 "N din, za uporabo pražite sobe 92,69 N din (mesečno). če bi se med letom povečale. cene komunalnih storitev, smejo organi upravljanja DS Samskega doma % sklepati o povečanju. najemnin, prav tako pa tudi-znižanju, če bi-se Stroški vzdr-: ■ zevanja znižali. DS je odo-. bril, da se za letošnje leto daje . subvencija 5 stanov^- ■ čem samskega doma, predvsem materam. samohranilkam z nizkimi. osebnimi do-. hodki. Delavski svet je potrdil sklep UO da se v 1. 1966 4 % prispevek v višini 1,756.477,90 N din, ki ostane tovarni za samostojno razpoláganj'e za , Stanovanjsko izgradnjo, razdeli na naslednje postavke: Prispevek ža- subvencionira-: nje stanarin po sklepu. Skupščine občine Kranj v višini 1 % od 4% prispevka iz OD 411.480.00 N din, za odplačilo 'anuitet | za najete kredite -za stanovanjsko izgradnjo, ki zapadejo v odplačilo v 1. 1966 311.242,00 N din, za izdelavo zazidalnega načrta v Stražišču za sanacijo- Savške Loke SJ.lOO.OO^Ndih; za- poravnavo obveznosti do skupnega sklada, podjetja 761.642,87 N dinarjev. Prošta sredstva v višini 234.883,03 N din, ki še ostanejo, bodo razdeljena takole: Kot posojilo Stanovanj-, ski -zadrugi Iskra namenska 18 zadružnikom za dograditev že začetih stanovanjskih hiš, iin sicer za dobo 25 let z 2% obrestno mero 146.730,00 N din, članu iz obrata me- , hanizmov v Lipnici za nakup stanovanja pri Stanovanjskem podjetju Radovljica kot posojilo za dobo 30 let in 2 odstotno ohrestno mero 20.280.00 N din, za finacira-rije začetnih del v Stražišču v okviru sanacije Savske Lo--ke 42.873.03 N din, kot rezerva pa se zadrži znesek 25.000,00 N dinarjev. ABC tudi z lastnimi sredstvi informacije. Te izjeme pa morajo biti- navedene v statutu (18..61en)v.Če delovna organizacija prosto delovno mesto razglasi z lastnimi sredstvi informacije, bo normalno zanj zvedel" le ožji krog oseb, predvsem člani delovne skup,, ki -to delovno mesto razglaša. Zato bo razglas prostega delovnega mesta z lastnimi sredstvi , informacije umesten predvsem takrat, ko bo upravičeno pričakovati, da bo dovolj primernih kandidatov 'za prosto delovno mesto med samimi člani delovne skupnosti. Omenili smo že, da morajo biti v razglasu o delovnem mestu navedeni pogoji, ki jih morajo kandidati" izpol- njevati in'rok, do katerega delovna organizacija sprejema prijave. Mnenja"smo, da je za razliko od , razpisa, pri razglasu < dopustno določiti rok s farmulaoijo »prijave se sprejemajo do zasedbe delovnega mesta«. Zlasti pri delovnih mestih sezonskega značaja — npr. v gradbeništvu, krnetijstvu itd. — kjer mora delovna Skupnost v kratkem času sprejeti večje število delavcev, ne bo mogoče, da bi dalj časa zbirala prijave, ampak bo sprejela prvega kandidata ali. kandidate, ki. izpolnjujejo zahtevane pogoje. To je mož-. UCt tudi zato, ker TZDR .delovni organizaciji ne nalaga, fda bi morala tudi za izvedbo razglasa predpisati kak po- sében postopek. Nadaljni; postopek v zvezi z razglasom je v TZDR precej nejasno' urejen. g Postavlja së vprašanje, če veljajo določbe o obveščanju kandidatov o rézültatu postopka, pravici do ugovora in pravici do tožbe, kar je zakon izrecno določil za razpis, tudi za razglas. Če bi glede razglasa veljala ista določila kot glede razpisa, sploh ne bi bilo potrebno, da zaken uvaja' dva različna instrumenta; :za -stopanje na;delo. Mnenju smo, naj, delovna, organizacija . tudi -takrat, ko je delovno mesto samo razglasila, obvesti kandidate o tem, ali šo bili sprejeti ali ne, ker imajo interes, da niso glede tega vprašanja predol- go v negotovosti. Pač, pa fii potrebno, da bi imeli kandidati, ,ki so se javili na. razglas; pravico' pregledati razpisno gradivo. TZDR samo glede' razpisa' določa, da ima kandidat, ki çi bil sprejet, pravico do ugovora. Glede razglasa' prostega , delovnega mesta ni ustrezne določbe, vendar TZDR y poglavju o uveljavljanju pravic delavcev postavlja Splošno načelo, da ima délavée pravico' do ugovora zoper vsako odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih (118. L.odšp. Kandidat, ki se je javil na razglas, še. ni član delovne skupnosti, vendar smo mnenja, da delovna organizacija v svojem Splošnem aktu lahko tudi za ta pr. določi pravico do ugovora. Tako določilo j je v korist delavca, ker mu zagotavlja, da bo njegova prijava čimbolj objektivno proučena, delovni organizaciji pa izpolnjevanje takega določila tudi. ne nalaga pretežkih obveznosti. S tem, da 'je zakon predvidel dva ipftrumenta za stopanje na delo,-je dal delovnim'organizacijam možnost, da v zakonitih okvirih same poiščejo pravo razmeji-' tev z ene strani med interesom po čimbolj objektivnem in demokratičnem postopku, kakršnega zagotavlja razpis -ž druge strani pa interesom po ekonomičnosti in hitrosti, ki ga upošteva razglas. V Mokronogu bodo do srede leta normalizirali svojo proizvodnjo Skoraj ne bi bilo prav, če 'ne bi že takoj na začetku tega sestavka o delu kolektiva v obratu tovarne za elektroniko in avtomatiko v Mokronogu, zapisali, da se ta 91 članski delovni kolektiv zagrizeno bori s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala.- Medtem, ko material iz domačih virov že nekako redno dobivajo, potek proizvodnje resno ogrožajo težave z uvoznim materialom in pri tem še najbolj. težave z aluminijasto folijo za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev. Zaman so bila vsa dosedanja prizadevanja, da bi namesto uvožene aluminijaste folije uporabili za izdelavo elektrolitskih kondenzatorjev folijo iz domačih t-ovarn. Ta na m rep ne ustreza in tudi ne .more jamčiti potrebne kvalitete kondenzatorjev. Aluminijaste folije Iz naših tovarn za te namene žal še niso dovolj čiste, zato je ta proizvodnja še vedno in izključno navezana na uvoz Al folije. , Zadovoljiva je ugotovitev odjemalcev izdelkov iz tega-obrata, da se je v zadnjem času izboljšala kakovost- izdelkov, kar gre prechssem na račun spremenjenih' in ifc boljšanih - tehnoloških postopkov, kar pa nedvomno ugodno vpliva tudi na višino oz. na zniževanje proizvodnji!) stroškov. Kolikšne -so v tem obratu težave z reprodukcijskim, materialom najbolj nazorno kaže, da so v letošnjem januarju in februarju morah skoraj tretjino zaposlenih po-f, -slati na dopust z 30 % oseb-niifli dohodki, kar zaradi pomanjkanja materiala ni bilo dela za vse zaposlene.'Glede na to, da pu se v okviru tovarne za elektroniko in avtomatiko, polagoma le izboljšujejo, pa v obratu v Mokronogu 'le upajo, da jim bo, če se bodo izpolnila vsa predvidevanja s tem v zveri, vendarle uspelo do konca letošnjega prvega polletja svojo proizvodnjo normalizirati m spraviti v reden tek. Navedene težave so vzrok-za nizke osebne dohodke zaposlenih, kar jasno neugodno deluje, vendar pa se kolektiv Zvezda,'" da izboljšanja v tem pogledu ne more biti vse dotlej, dokler ne bo do-, bava problematične aluminijaste folije iz uvoza normalna. Dokaz za njihovo razu--mevanje je v tem, da brez obotavljanja delajo tudi ob nedeljah in praznikih, kadar to narekujejo 'proizvodne potrebe in je seveda na razpolago ves potrebni reprodukcijski material. Prav zato računaj o, da bo treba ob redni preskrbi z materialom uvesti, drugo in tretjo izmeno, da bi tako lahkq^zado-stili potrebe kupcev — tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, tovarn »Rudi Cajavec« v Banja Luki in Radioindustrija Zagreb, kakor tudi Elektronske industrije Niš, katera pa je v glavnem naročnik elektrolitskih kondenzatorjev poseb-. nih izvedb. Upamo in želimo, da bi se delovni pogoji kolektiva «v Mokronogu čimpre-j uredili in toliko izboljšali, da bo le-ta v polni meri lahko pokazal in dokazal svojo -delavnost in 'gorečo željo .po .uspešnem poslovanju in gospodarjenju. — ko Ogrožena proizvodn a (Madalj. s 1. strani) produkcijski material za drugo in delne tretje trimesečje, bi morali reducirati proizvodnjo v drugem pcdletju, kar bi bilo tako ekonomsko kot politično docela zgrešeno. Nereden dotok reprodukcijskega materiala povzroča v tovarnah zaradi nepravočasnih plačil že itak dovolj problemov in v več primerih prekinitve dela, tako, da bi takšen ukrep pomenil pravo anarhijo v proizvodnji in skrajno nezadovoljstvo delavcev. Neoziraje se na skoraj popoln zastoj rekonstrukcijskih del in neizkoriščenost inozemske strojne opreme, M leži brez haska po skladiščih je odlok Jugobanke docela v nasprotju načelom deviznega, samdfimmciranja in. tudi temeljnim določbam gospodarske reforme. Posamezne gospodarske organizacije so prepuščene na milost in nemilost filialam JUGOBANKE, ker, je določitev sorazmerja v celoti prepuščena politiki posameznih bank in ji že slišati za drugačen tretma določenih gospodarskih grupacij in celo posameznih podjetij. UO podjetja je obširno in kritično pretresel novonastali položaj našega podjetja in soglasno ugotovil, če bo JUGOBANKA vztrajala na prvotni odločitvi, da ta ukrep prizade* ne življenjsko eksistenco nekaterih naših kolektivov npr. tovarno KONDENZATORJEV saj bi morala ta tovarna nekje v drugi polovici leta popolnoma -ustaviti proizvodnjo. Poleg vseh omenjenih težav JUGOBANKA še do da-, -nes ni sklenila z našim združenim podjetjem celoletno pogodbo, ter tako, kot- vsako teto onemogoča normalno ekonomsko poslovanje. '.-Naše združeno podjetje se pridružuje, valil protestov zoper škodljiv ukrep JUGOBANKE in zahteva, da se leta odpravi. Marjan Kralj Iz navijalnice v obratu za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev tovarne za elektroniko in avtomatiko v Mokronogu Stare naprave za destilacijo vade so odslužile In zdaj so si uredili nove, da bo proizvodnja vsaj s te strani lahko tekla nemoteno Skrbi zaradi pomankanja bakra da nj'ihove tovarne nikakor ne morejo Iskri odstopiti kakršnih koli deviznih sredstev, s katerimi bi naša tovarna v Novi Gorici lahko nabavila potrebne količine bakra in bakrehih polizdelkov "V tujini ,in tako zagotovila redno dobavi)' - svojih izdelkov avtomobilski industriji. - ' Posvetovanje, ki ga je sklicala - tovarna \ v Novi • Gorici naj bi našlo-izhod iz.maštale-ga kritičnega položaja, ali vsaj sprožilo najširše razprave o tem problemu, s katerim bodo predstavniki avtomobilske in tnotome industrije seznanili tudi najvišje in odločujoče-organe ter jim ^prikazali, kakšne posledice — zastoj v Celotni panogi te vrste industrije, lahko ta problem prinese, ' če ga ne bodo z vso-resnostjo in,: čim prej rešili; ~ ’ Izluščilojse je nadalje.mnenje, da je kaj negospodarno ■za ¡uvoz. določenih /'finalnSh izdelkov trošiti "velika sredstva, namesto, da bi z občutno manjšimi deviznimi sredstvi zagotovili reden dotok" inozemskega reprodukcijskega materiala in s' tem redno •domačo proizvodnjo. Pred-- stavniki avtomobilske in- motorne industrije so menili tudi, da bi bilo umestno S. uga-če stimulirati rudnik bakra v Boru, ker potem prav gotovo ne. bi izvažal tolikšnih količin bakra v inozemstvo, pač pa bi z domačo prodaj® zagotovil proizvodnjo domače industrije.; Vprašanje bakra in bakrenih izdelkov je nedvomno izrednega pomena za dolgo vrsto .jugoslovanskih . tovarn, zato je pričakovati,, da bodo temu vprašanju najvišji organi posvetili vso potrebno pozornost in našli učinkovit izhod iz kritičnega položaja. ' , Jo Že v prejšnji ; številki »Iskre« smo pisali v težavah, ki jih ima nabarvna organizacija z bakrom in 'bakrenimi izdelki. To vprašanje postaja vedno bolj pereče tudi za našo tovarno -avto-nlektričm-h izdelkov v Nori Gorici, kajti - pomanjkanjar bakra in nekaterih drugih materialov groziti občutnimi izpadi v- proizvodnji, kar-pa se bo negativno odrazilo tudi v celotni’; jugoslovanski avtomobilski in motorni industriji, ■-katero |. tovarna v Novi Gorici zalaga z avto--električnimi izdelki 'in . brez le-teh svojih izdelkov tovarne' avtomobilov in motorjev, ne bodo mogle finalizirati. Da bi pravočasno s -to perečo problematiko : seznanila svojetikooperahte-,; je tovarna avtoelektričnih Izdelkov sklicala v Ljubljani posvetovanj« s predstavniki vseh avtomobilskih ih motornih tovarn v SFRJ. Predstavniki ISKRE iz Nove Gorice So zbranim pojasnili .kakšne .bodo posledice pomanjkanja bakra in bakreni!* polizdelkov, če se ne-, dan je kritično; skorajbrez-. ¡zgledno stanje v oskrbi- s tem materialom nemudoma ne bo ugodno Tešilo. Iskra ni V stanju ¿tobavijati tem tovarnam pogodbenih kolioul svojih izdelkov, kar pa na drugi strani resno ogroža tudi. proizvodnjo V avtomobilski in motorni' industriji. Sama tovarna je skušala najti izhod ;iz težkega položaja, vendar ga spričo po-manjkanja i deviznih sredstev žal-ni našla. Le z nabavo v inozemstvu hi nastalo pomanjkanje bakra 'lahko rešila, 'seveda pa bi pri tem nastalo vprašanje cen izdelkov, saj vemo, da se je bakru na inozemskem trgu cena dvignila za malone 30 %. Na tem posvetov anjii pa so predstavniki avtomobilske -inf motorne industrije ugotovili. 21. aprila volitve v » Elektromehanski« Delavski svet Elektromehanike je na svojem 22. zasedanj« dne 21. 3. 1966 na osnovi sklepa in priporočila ' delavskega sveta združenega podjetja ISKRA sprejel c naslednji SKLEP: • Volitve v delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ, delavski svet' Elektromehanike, delavski qvet obratov in delovnih enot se razpišejo za 21. 4. 1966. l ® Po sklepu 14. zasedanja delavskega sveta združenega podjetja ISKRA KRANJ z dne 4. ~3. 1966 voli delovna skupnost Elektromehanike v delavski svet združenega podjetja ISKRA 6 članov. S a) 'Delavski svet Elektromehanike šteje 53 članov.'' V 1. 1966 se voli v delavski svet 28 članov. b) Delavski sveti obratov in delovnih enot naj štejejo od 9 — -31 članov .Število- pa določijo delavski sveti ©bratov oziroma delovnih enot. 9' Po sklepu delavskega sveta Zavoda za avtomatf-zacijo M. seje z dne 14. 3. 1966 se tehnični razvoj — sektor I. vključi v volitve samoupravnih organov to>-varne Elektromehanika. Delavski svet Elektromehanike sklene, da se razpis sejo volitve v tehničnem razvoju^- sektor I, za 21. 4. 1966 in so vsi sklepi v zvezi z volitvami v samoupravne organe vefjavni^tudi za priključeni sektor I. @ Obrati in delovne enote, ki imajo 76 in več članov, volijo delavske svete. Ostali obrati in enote, p% izvolijo na svojih zborih delavcev samo predsednika zbora delovne skupnosti obrata oziroma enote in njegovega namestnika. . , / ; ■» © V delavski svet Elektromehanike se voli po volilnih enotah, te pa volijo naslednje števila članov: Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 41. sefe'UO HonIsko najugodnejšimi po- je pogodb o koriščenju de« j „ ■* Ji goji oddati vsev ostale kapa- viznifr sredstev z gospodar« ZdrUŽSiiega cítete zunanjim interesentom skimi organizacijami v SRS. D odlet la Iskra ter ta^° brezpogojno žago- Po obravnavi so sprejeti /11 3 ? 'v' 1 a/L£. \ loviti rentabilnost poslovanja sklepi in ugotovitve: 5. lyooj v teta — UO ne odobrava in od- Pocitmska skupnost naj pri fočno nasprotuje predvide-Na predlog strokovnih Ba!vedenem razpisa posredaje nim ukrepom, po katerih se služb podjetja se razprava o g? stroške prevoza do kra- našemu podjetju za en izvo-. zaključnem računu, za' leto, letovanja, organizacije ženi dolar na konvertibilno “1965 na DS združenega pod- pana^ <*ylra mečrostt za- področje odobri za 0,64 S ti-jétja preloži na kasnejši čas getpve svojim elanom naju« vozaiiz tega področja. Taki zaradi nerazčiščenih proble- Sf^ejse pogoje za poterva- pogoji so za podjetje nespre-mov pri ureditvi samarijskih ** ‘ TT.~ . „ ’ ■ jemTjivi in pcaneirijo ohro- " kreditov« «fr priporoča* samoir- tev proizvodi je v celotnem _ . . ' pravnim organom strokovnih nodietiir r © UO" imenuje; za pomoč- služb podjetja da vzporedno n * .. . « m. mka_ generalnega direktorja s tenf naein¿m ~PJ* “računih m Združenega podjetja tov. ing. počitniške skupnosti v naj- “ Pomem uveljavitev Jožeta PREZLJA, diplomira- kraišem času rešiio tudi teb ukrePov. znatno skrčenje nega-inženirja tretje stopice, kadrovsko problematiko po- obsega- *Enmro‘ln». Cza ^ dosedaj zaposlenega v PSO Eniške skupnosti. ! I il I. Produkcija delov 3 ; 1 IT. . Umetne mase — i : IU. Elementi za avtomatizacijo 1 ; IV. Montaža rotacijskih strojev /1 1 ! V. Montaža števcev / 4 j VI. Montaža kinoakustike — VII. Obrat ATN : m ' ■ ] VIII. Obrat mehanizmov' i IX. Obrat stikal '2 X. Obrat orodjarna 1 XI. Vzdrževanje 1 XII. Prevozni oddelek . 1 XIII. Tehnološka priprava dtela xivi' Tehnična kontrola 1 lil XV. Skupne sliižbe 1 Ul XVÎ. Gospodarski sektor j 1 ||| XVIL' Tehnični razvoj — sektor L . ' : ^ Skupaj: © V volilno komisijo tovarne so imenovani: % Tine Mlakar — predsednik,! Mitja Ančik — član, \ Milan Jenko — član, Alojz Žibert — namestnik predsednika, Pavel Rink in Zinka Štravs — člana. Volilna komisija tovarne ima. naslednje pristojnosti: Skrbi za zakonito izvedba- .volitev, potrdi volilne Imenike,, imenuje volilne odbore, sprejema kandidatne liste in jib potrjuje, določa volišča, ugotavlja in razglaša izid volitev in opravlja druge z zakonom določene zadeve. @ V komisijo za izdelavo volilnih imenikov tovarne se imenujejo: Franc Orel — predsednik, Jure Bizjak — član, Jože Primožič — član, Mara T-afer — namestnik predsednika, Javo Damjanovič in Anton Batderman — člana. Komisija za izdelava volilnih imeniki)v ima naslednje pristojnosti: sestavi volilne imenike in, jih da v razgrnitev na volišču, za katero je sestavljen. , ®. Zhori delovnih, ljudi, v obratih in. delavnih enotah Elektromehanike se skličejo za 4. in 5. april 1966 ob 13. uri. Na teh .'-zborih voiilci predlagajo kandidate za delavski svet .združenega podjetja, delavski svet Elektromehanske in delavski svet obrata oziroma delovne enote. Predsednik delavskega sveta izda o sklicanju in vodenju zborov posebna navodila. 16 milijard starih din) in od- _kooperacije. - |WipiPiI|| riiri I rr~,~‘i -• UO-imenike za direktorja letošnjem letu dokončno pro- 0, a organizacijsko - kadrovskega uče najoptimalnejšo oba© , “ Ob realizaciji takih u-pedročja tov. mr. oeir. Janka rekreacije članov delovne kf-Q?v bl vecma. organizacij KRALJA, diplomiranega eko- skupnosi} ISKRA, bodisi po podjetja zaklju- nomista tretje stopnje, dose- posameznih organfeacijah aii ^ P03*0'®0 leto z negativ-daj zaposlenega kotjmmočm- skUpno za celotno podjetje. "^.-. Jezultat0™' zdruzelu» ka direktorja'organizacijsko- _ |j0 priporbčavvsem or- pdj)]e P? tudl”e b&~m?g' -kadrovskega področja. \gairizacijam, da do 15. 4. 1966 ».P1?” - UO imenuje za direktor- dokončno rešijo vprašanje .&3° obvemredi, ki izvirajo ja investicijskega področja regresov, ki se formirajo iz.12 ^konstrukcije. tov. ing. Franca ŠPILESJA, SFedstev ob odpravi obrazcev —osotavlja, da tri tak "tHplomiranega inženirja dru- k-15 in posebnih regresov, na®ia dodeljevanja deviznih ge stopnje, sedaj zaposlene- kajere 6(k}o odobrile članom sredstev posebno prizadel ga v investicijskem področ- svojili organizacij. združeno podjetje ISKRA, ki ju kot v. d. direktorja. _ .. „ .... svojo izvozno politiko usmer- Org. kadr. področje naj ® ^ . Predlog, sekretariata ja p0Stopllo Ba devizno sa-prouči sedanjo organizacij- sprejema naslednje skle- jpoUBanslmi^e, istočasna pa ska strukturo posameznih ” • : . pospešuje zlasti proizvoda, j o področij strokovnih služb v LJ^U se T1jinja’ da se,Ba" tistih izdelkov h» dejavnosti, smislu nadaljnjega zmanjša- ,sreifs 11| Za nakup ki dosegajo na zahodnih tr- nja stroškov Prouče naj se stanr°vžf J «L »ubIif^ žiščih najboijše ekonomske tudi neposredne možnosti, P°4rocju, ki j.h je dodelil le- efakte. da še posamezna strokovna ?. -j 1 8 anova,>J” — UO smatra, da tovrstni ' področja z neposrednimi po- . sM^_ združenemu pod- a^ndajstratreni posegi Jago-godbami dogovore za plači Jf*“if|CRA m so sedajjvro- banke brez predhodne obrav- lo uslug posameznim organi- Liubliana šiška ^ razdehio* nave v na3ih družbenih orga-zacijam v okviru podjetja. V"*1*'®». razdelijo nib raso jr skladu: s sklepi - Prošnjo tovarne ELMA med organizacije ljubljanske- teh organoV ki obravnavajo Črnuče za čimprejšnjo razre- ga b^ena P° k]jucu na ste- pOStopnj prehod gospodarstev tov. ing. Vavpdtič Ru- vilo _ zaposlenih v teh orgam- ^ eorganixaeiir ^ devizno dlja v. d. diii-ktorja /org. .... . samofmansiranje, z intenci- kadr. področja, ki je bil na TTb "li.0 jami reforme o umirjeiiej- podlagi razpisa imenavan za « vananti t o, da se raz- ^em razVoju našega gospo-direktorja tovarne ELMA Cr- deh 95..m.il;]1onovK.m darstva ter stališči in skferi nuče, naj reši ožji kolegij se raz^a v vismf 11 mihjo- centraiaib vodstev naših podjetja, upoštevajoč obsto- * ^železSa T S i "s druž&en-politicnih organizacij ječe razmere, in sporaztunno sklenieno pQg8,dbo med — UO ugotavlja, da uprav-s tov. ing. Vavpotičem določi zctružen. „gdietiem ISKRA no vodstvo . in samoupravni časovni rc.k, po katerem mu ^ Železnikom3 in Občin- PPEanf našega poletja niso lahko sporazumno preneha . stanovaniskim skla- bili seznanjeni z vzroki oz. delovno razmerje z združe- razlogi, - ki vodijo k taJciin nim podjetjem ISKRA. dom Ljubijana-s.ška. odločft;,am. Zat'0 predfaga ® Pri ponovni obravnavi , c).. tQvarno len j,e tre- delovne skupno- predloga o poslovanju počit- raz" šti, ,ki delujejo v skupščini niške skupnosti v letu 1966 Clstlti problem lastništva te- g^g in drugih samoupravnih na podlagi pripomb organi- ga san°vanja, ce se tovar- (Gospodarska zbori zacij združenega podjetja, odloči za nakup, mora od- njca gRS) da zahtevajo ob-upravni odbor predlaga de- sovarjaoča sredstva, vročiti raz]0^;tev za take ukrepe in lavskemu svetu, naj se počit- P°dJe-3u, oakar se ta razde- uteme]je pOSietjice ki iz njih niška skupnost organizira kot ^ ^ enaka” M®».'.v izvirajo za naše podjetje, dohodkovna enota z obvezo, danen,. pčedlogu, na^orgam- _ ^ obravnaVi te pro. da do 15. 4. 1965 podrobno z^clJe ^podjetja v Ijubljan- fcieinatike UO tudi ugotavlja, obvesti vse organizacije in s^em bazenu sicer pa ostane ^ je za naše podjetje ne-. stanovane' v. lasti strokovnih j v j člane delovne skupnosti zdru- S , sprejemljiva že ustaljena ženega podjetja ISKRA o ko- sJuzb združenega podjetja. ^ praksa -sklepanja pogodb z riščeniu kapacitet, cenah sto- ® UO^ sprejema na znanje Jugobanko koncem 1. kvar-ritev in točno preciziranih obrazložitev'nabavne organi- jala za tekoče/leto. časovnih rokih za prijave, zacije o likvidaciji starih _ — UO tudi ne soglaša z ad-Na podlagi : zbranih prijav dolgov pri inozemskih doba- ministrativnimi postopki v nosijo posledice, ki izvirajo viteljih. Ta obrazložitev naj dinamiki dodeljevanja deviz- 1 iz kasnejših .odpovedi kori- se dp zasedah j a DS dopolni nijj sredstev po sklenjeni peščen ja uslug prizadeti posa- s spremembami, ki bodo v godbi z Jugobanko, mezniki in njihove organiza- tem času nastale, da bo de — UO predlaga vsem orga-tije. lavskemu svetu podana čim- nizacijam združenega podjet- Po preteku časovnega roka bolj realna obrazložitev. ja, da zaradi realnega stanja za prijavo članov delbvne A ÜO se je seznanil z ob- z devizami povečajo napore skupnosti ISKRA mora no- brazložitviio iskrenov Gen- za preusmerjanje nabave re-čitniška skupnost pod eko- traîne Jugobanke glede revizi- (Dalje na 8. straoi) Trojčki - Mojca, Irena in Tomaž se dobro počutijo Menda se dnevno pogovori nikjer ne sučejo v takem obsegu kot prav ,o naših »dobrih« in »-pridnih« otrbkih. Vsak rad zamiži na eno oko, zatisne uho, spremeni že sprejeto misel, 'sa- -mo da bi ° svojih ljubljenčkih lahko bolje, več in ponosno govoril. Otroci, to so naše pravo bogastvo,''le-ti so naše življenje, naš up in trdna vez družin. Ko smo v 8. številki našega tednika pisali o rojstvu trojčkov dveh deklic in fantka in o njih mamici Mileni Fajfar, delavki- v montaži avtomatskih telefonskih naprav v Kranju, smo bili ponosni in srečni. Vedeli smo, da trojčki pomenijo izredno obremenitev za starše; pri tem rojstvu smo čutili, da se rojstvo trojčkov tiče tudi nas samih, zato je upravni odbor »Elektro-mehanike« takoj namenil nekaj sredstev v ta namen, sodelavci v ATN pa so tudi sami zbrali precejšno vsoto. Lepa gesta je odsev solidarnosti, rože in čestitke so podprle globlji smisel, darila pa so ,naše notranje zadovoljstvo podprla. Srečala sva se. Da, in to kar prek telefona. Zahvalila bi se rada« — je dejala. »Saj veste: trojčki, Čestitke, rože in darila.« Kako ne; bi vedel, saj telefon tisti dan v uredništvu ni miroval. »Trojčki, trojčki! \— je donelo iz vsakega pogovora. Se danes pomnim sliko: ona, mamica, nasmejana — mali nebogljenčki pa so bili v spanju tako srčkano ganljivi. Prizor, vreden umetniškega čopiča. r »In otroci..-, so zdravi?« — sem: bil dalje radoveden. ■ »Po zdravniškem nasvetu so zdaj trojčki v Dečjem domu v Ljubljani, ker nekaj časa rabijo skrbno nego in to pod rednim zdravniškim nadzorstvom. Tam bodo ostali toliko časa, dokler ne bodo Zdravniki mnenja, da so dosegli normalen razvoj. V članku, ki ga mislite objaviti, pa napišite, da so trojčki v dobrem in pod skrbnim nadzorstvom, da so zdravi in na moč ljubki. Omenite tudi, da ‘sp iskreno zahvaljujem za vse čestitke, dobre želje, cvetje in darila ter finančno pomoč- vsem, ki so izkazali izredno pozornost ob rojstvu trojčkov Mojce, Irene in Tomaža. Ben. Iz sklepov samoupravnih organov - . - • I ... š Za lep uspeh - čestitamo! Tekmovanja poklicnih šol (I. letnik) Gorenjske v ročni obdelavi kovin, ki je bilo v Radovljici 25. in 26. februarja, je bilo za ekipo in tekmovalce Iskrine poklicne šole v Kranju zelo uspešno. Iskrina tekmovalna ekipa (trije) je dosegla prvo mesto in prvo nagrado, pri posameznikih, (21 tekmovalcev) pa je- bil prvi Vladimir Repar (162,5 točk), drugi Franc' Križaj (160,5 točk), sedmi pa Franc Smolič (149,5 točk). Rezultati tekmovanj — ekipno . 1. Šolski center »Iskra«' Kranj (472,5 točk); 2.-ŽIC Jesenice (441,5); 3. Poklicna šola Škofja Loka (435); 4. Poklicna šola Radovljica (412,5); 5. Poklicna šola Kranj (404,5),; 6, Poklicna šola Domžale (397 točk). Prireditelj tekmovanja je bila Poklicna šola Radovljica, pokrovitelj pa tov. Anton Kobentar, upravitelj omenjene šole. V vodstvu tekmovanja —so bili: Franc Vovk (poklicna . šola-‘ Radovljica), Vilko Ruš, (inšpektor pro- svetne pedagoške službe Kranj): in Branimir Lavrenčič (Poklicna ind. šola Jesenice). Pri razglasitvi rezultata in razdelitvi nagrad so bili prisotni: predsednik Obč. sk. Radovljica, predsednik Zavoda SRŠ za strokovno izobraževanje prof. Ivan Bertoncelj ter predstavniki vseh, ki so’tekmovali. Prihodnje leto bo priredi- telj tekmovanja Šolski center »Iskra« Kranj. Če pogledam®" dokajšne število tekmovalcev in ekip, tedaj smo lahko z rezultatom naših tekmovalcev zelo zadovoljni in-jim k uspe» hu iskreno čestitamo; kajti, to ni le dSebiti uspeh, pač pa kaže, da so v naši poklicni Šoli dobri; strokovni kadri,-ki Svoje znanje uspešno prenašajo na mladi rod.' ABC Pisma bralcev ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem kolektivu in sindikalni podružnici obrata »Žarn-ce« za vso pozornost in finančno pomoč ob smrti moje žene. - Anton Nedeljko ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko S Urejuje uredni; ški odbor — Glavni' urednik: Pavel Gantar- —, odgovorni urednik: Igor Slavec — izha ia tedensko —Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj PREMALO SKODELIC . Tov urednik! V obratu DE »Kontaktor« imamo prostor, kjer hodimo na topli obrok, čigar raždet litev je v redu, večja gneča pa nastaja'pri delitvi'suhe , hrane. Največ nejevolje povzroča naročanje kave, mleka imčaja, ker ha žalost premore kuhinja le do 10 sko-. delic, kar pa ne more zadoščati za' 40 do 50 ljudi ene izmene. Zaradi tega ne • moreš niti v miru-jesti, saj vssjk v.e, da na skodelico že-živčno čakajo tudi drugi. Da končno, le pridemo do skodelic, jih 'je treba pobrati po mizah in oddati v kuhinjo; da jih-operejo. Da se ta procedura zaradi pomanjkanja skodelic skozi ves odmor večkrat ponovi', je jasno. Prav zaradi opisanega, kar ni prav, pa nastaja iz dneva v dnu ostra, kritika, ki kakor kaže, nikomur, ki je zato odgovoren, ne. gre na živce, saj se stanje, noče in noče_popraviti. B, M. »Kontaktor« Pripis uredništva: Upamo, da -bomo v naslednji številki' lahko brali, da se je število skodelic 'povečalo, kajti tako slabo pa- nam res ne gre, dane bi mogli kupiti nekaj skodelic. POZDRAV OD VOJAKOV Iz-- Makedonije nam je poslal pismo vojak Janez Rovtar V. P. 7451/2 — Debar, ki pozdravlja vse Tskraše-, prav posebne pozdrave pa je naslovil na sodelavce tovarne elektromotorjev, v Železnikih, kar m-čudno, saj. je bil predi 'odhodom k Rojakom tam zaposlen. Hkrati piše, da-gg: zelo zanima gospodarjenje-v »Iskri«, zato bi rad dobival naš-časopis .»Iskra«.' . Uredništvo še za pozdrave lepo zahvaljuje in sporoča, da zarad.i pošiljanja časopisa ne bo težav, ker ima vsak naš sodelavec, ki odide "k vojakom, po sklepu DS vso pravico, da časopis dobiva. Iz raznih dopisov pa vemo, da naši vojaki o tem -sklepu niso zadosti informirani,- Dopisuite »Iskro«! v Naslov uredništva: ; Kranj, Savska loka 4 Tel. 22 221, inl 639 (Nadalj. s 7. strani) produkcijskega materiala na vzhodna in na klirinška področja, kakor-tudi v ppvečeva-| nje izvoza na zahodno1 in druga področja, pri čemer pa je upoštevati ekonomske posle-dice. UO obvezuje strokovne službe podjetja, da v sodelovanju s tovarnami, PSO in, NO skrbno prouče, ob upoštevanju devizne problematike, dinamiko in obseg proizvodnje v letošnjem letu, ker trenutno še vedno naročamo uvozni repromaterial po dinamiki, ki temelji na prvotni pogodbi z Jugobanko. K obdelavi te problematike je' pristopiti takoj, kor bodo znana definitivna izvozno-u-vozna razmerja, sicer lahko nastopi ohromitev % proizvodnje v zadnjem četrtletju letošnjega leta.. Sklepi seje UO ZZA (10.3. 1966) 9 Sveti- delovnih enot -Uprave, Splošno-tehničnega sektorja in Centralnih delavnic šo razpravljali o možnost) znižanja stroškov in'‘iz njihovih zaključkov izhaja, da naj bi se v celoti' ukinilo -43 administrativnih delo-Anih mest in sicer v vodstvu Zavoda i delovno mesto, . v 'splošnem sektorju 5, v go-spodarsko-finančnem sektorju 20 in v splošno-tehničnem sektorju 13 ter 4 v pripravi dela centralnih delavnic. Vsa delovna mesta, ki. jih SDE namravaja ukiniti niso personalno v naprej definirana. Po daljši razpravi je UO o ukrepih za zmanjšanje stroškov poslovanja sprejel naslednji ridep: upravni odbor se strinja za akcijo svetov delovnih enot uprave, STS, CD in priporoča, da jo izvedejo dosledno in humano. UO priporoča tudi ostalim svetom delovnih - enot (razvojnih sektorjev - in SMK), da v administrativnih službah in ostalih svojih dejavnostih . tudi 'v tej smeri storijo potrebne ukrepe. © Upravni odbor sprejme predlog programa deja ga vzkladitev samoupravnih aktov ZZA z zakonitimi predpisi in statutom združenega podjetja ISKRA. Ta program naj. obsega spremembe, dopolnitve ali izdelavo novih predlogov osnutkov naslednjih aktov ZZA: . 1. Statut ZZA 2. Pravilnik o delovnih razmerjih 3. Pravilnik o delitvi dohodka vključno s Pravilnikom o delitvi OD 4. Program za postopno ■ uvajanje 42-urnega delovnega tedna. SKLEP:, upravni odbor sprejme in potrdi predlog programa dela za vskladitev samoupravnih aktov ZZA z zakonitimi predpisi in statutom ZP ISKRA ter s tem ir zvezi imenuje predlagane komisije in sekretarje za izvedbo navedenih nalog. • Zavod je prejel od »Rdečega križa« vlogo za krvodajalsko akcijo. Upravni odbor podpira to akcijo in priporoča kolektivu, ¡Ida se polnoštevilno udeleži krvodajalske akcije, ki bo v mesecu marcu. Istočasno UO priporoča vodstvenemu kadru Zavoda, da'skrbi za uresni-čitev krvodajalske akcije. Sklepi 22. rednega zasedanja DS »Elektromelianike« (21; 3.1964) © Delavski wet je v pri-' stojnosti članov DS ZZA ponovno razpravljal o priključitvi sektorja 1. nazaj k tovarni. Po razpravi je DS na željo članov DS iz ZZA ponovno glasoval o priključitvi in soglasno sklenil, naj se sektor J. priključi k tovarni čimprej. © Po sklepu DS Zavoda za avtomatizacijo 14 redne dne 14. - 3. 1966 se tehnični' razvoj — sektor I. — vključi v volitve samoupravnih organov tovarne Elektrome-hanika. Delavski _svet Elektromehanske razpisuje volitve v tehničnem razvoju za 21. 4. 1966 in so-vsi sklepi v zvezi z volitvami v samoupravne organe veljavni tudi za priključeni sektor I. Sklepi 14. seje DS Zavoda za avtomatizacijo (14. 3. 1966) © Delavski svet je Z glasovanjem (od, 18 navzočih jih je glasovalo 16 za in 2 proti) potrdil iii sprejel stališča UO iz~16. seje Z/lne, 17.‘2. 1966 v zvezi z zahtevo Elektromehanske za priključitev razvoja k tovasni. (Sklepi UO so bili objavljeni v 9. št. tednika »Iskra« — op. uredništva) © Po določilih temeljnega zakona o zavodih (Ur. I. SFRJ 5/65) in po konceptu pogodbe o pravicah in dolžnostih ZZA kot organizacije v sestavu ZP ISKRA je predvideno, da so v Zavodu naslednji samo-. upravni organi: T - — Svet Zavoda — Upravni odbor 8g Sveti delovnih enot -in — Direktor Zavoda. S tem se bodo spremenila sedanja tozadevna statutarna določila ZZA v toliko, da se sedanji svet ZZA. ukine, bodoči Svet Zavoda pa bo imel pristojnosti sedanjega DS ZZA. Z ozirom na dejstvo, da se bo RRS I izločil iz sestava ZZA že s 1. 4. 1966 je potrebno, da DS določi, novo število članov sveta ZZA.