Rav bar, M. 2012a: Zna nje kot družbena vred no ta – člo veški viri in re gio nal ni raz voj v Slo ve ni ji. IB re -
vi ja 46, 2.
Rav bar, M. 2012b: The role of crea ti vity in geo grap hic stud ying of hu man re sour ces in Slo ve nia. Geografski
vest nik 84-1.
Rav bar, M. 2014: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje po ten cia lov slo ven skih občin. Ur ba ni iz ziv 25-4.
Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vi di ki us tvar jal no sti. Geo ri tem 6. Ljub lja na.
Rav bar, M., Bole, D., Na red, J. 2005: A crea ti ve mi li eu and the role of geo graphy in stud ying the com -
pe ti ti ve ness of ci ties: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS45201
Rav bar, M., Drozg, V., Per ko, D., Plut, D., Sko bir, M., Hočevar, M., Saj ko, I. 1995: Za sno va po se li tve
v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Rav bar, M., Klad nik, D., Bat, M., Ogrinc, T., Pelc, S., Na tek, M. 1987: Ure ja nje pro sto ra in vars tvo okolja.
So cialno-geo graf ski in eko loški vi di ki preo braz be slo ven ske po kra ji ne, So cial no-geo graf ska analiza
struk tur in pro ce sov v po kra ji ni. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Rav bar, M., Kos, M., Čič, M., Žugel, J., Me dic, S., Go sar, L., Kraig her, T., Me dak, L., Mi hevc, P., Raz -
pot nik, M., Rus, A., Za krajšek, F. 1979: Stro kov ne os no ve za pri pra vo smer nic pro stor ske ga pla na
občine Novo me sto. Ela bo rat, Skupščina občine. Novo me sto.
Rav bar, M., Ko zi na, J. 2012: Geo graf ski po gle di na družbo zna nja v Slo ve ni ji. Geo ri tem 19. Ljub lja na.
Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2007: Geo graf ska ana li za in ve sti cij – pa sti in iz zi vi na poti ure sničitve
na cio nal nih raz voj nih pro jek tov v Slo ve ni ji. Ve li ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni re gio nal ni raz voj,
Re gio nal ni raz voj 1. Ljub lja na.
Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2008: Geo graf ska ana li za raz voj nih de jav ni kov v Slo ve ni ji: us tvar -
jal nost in na ložbe. Geo graf ski vest nik 80-2.
Rav bar, M., Vrišer, I., Hočevar, M. 1993: Kri te ri ji za opre de lje va nje mest v Slo ve ni ji: raz voj no razis koval -
ni pro jekt Mi ni strs tva za zna nost in teh no lo gi jo za leto 1993. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Re ber nik, D. 2004: So dob ni ur ba ni za cij ski pro ce si: od su bur ba ni za ci je do reur ba ni za ci je. Geo graf ski
vest nik 76-2.
Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na.
Ja nez Na red, Da vid Bole, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Jani Ko zi na
Med na rod na de lav ni ca o ze le ni in fra struk tu ri za traj nost no ur ba no pla ni ra nje
Bu ka rešta, Ro mu ni ja, 6.–9. 7. 2017
Jer nej Ti ran z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Si mon Kušar z Od del ka za geogra -
fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni sva se ude ležila med na rod ne de lav ni ce o ze le ni in fra struk tu ri
za traj nost no ur ba no pla ni ra nje, ki so jo or ga ni zi ra li Cen ter za okolj ske raziska ve (CentruldeCerceta-
rea MediuluişideEfectuarea StudiilordeImpact), Fa kul te ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Bu ka rešti (Facultatea
deGeografie,UniversitateadinBucurești) in Društvo za ur ba no eko lo gi jo za Ju govz hod no Evro po (So-
cietyforUrbanEcology – SouthEastEuropeChapter). De lav ni ce se je ude ležilo prek dvaj set so de lu jočih
iz enaj stih držav, ki so os vet li li eko loške, kul tur ne in družbene vi di ke ze le nih po vršin v me stih. Si mon
Kušar je v svo jem pris pev ku na pri me ru Vi pav ske do li ne pri ka zal, kako lah ko kon cept ze le ne in frastruktu -
re spod bu di traj nost no pro stor sko načrto va nje, Jer nej Ti ran pa je pred sta vil prve re zul ta te med na rod ne ga
pro jek ta AgriGo4Cities (Urbanagricultureforchangingcities:governancemodelsforbetterinstitutional
capacitiesandsocialinclusion) in pou da ril po men ur ba ne ga kme tijs tva za traj nost ni ur ba ni raz voj. De -
lav ni co smo skle ni li z ek skur zi ja ma po ze le nih po vršinah v Bu ka rešti in oko li ci. Naj večji bi ser med nji mi
je ned vom no mo krišče Văcăreşti (sli ka 2), eno največjih mestnih ze le nih po vršin v Evro pi z iz jem no
pe stro zgo do vi no in neiz ko riščeni mi po ten cia li za in te gra ci jo v ze le ni si stem me sta.
De lav ni ca v Bu ka rešti je združila raz lične stro ke pri opre de lje va nju večfunk cij ske vlo ge ze le ne infra -
struk tu re. Kon cept, ki ga močno pod pi ra tudi Evrop ska uni ja, naj bi po memb no pris pe val k po nov ne mu
133
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
134
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
Slika1:Udeležencidelavnicev enemodmestnihparkovv Bukarešti.
A
RH
IV
O
RG
A
N
IZ
AT
O
RJ
EV
Slika2:MokriščeVăcăreştijeenonajvečjihmestnihzelenihpovršinv Evropi.
JE
RN
EJ
T
IR
A
N
135
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
po ve zo va nju ob sto ječih ze le nih ob močij in iz boljšanju splošne ka ko vo sti živ lje nja sko zi za go tav lja nje
raz ličnih eko si stem skih sto ri tev. Obrav na va ze le ne in fra struk tu re se je raz širi la iz okoljskega po dročja
tudi na po dročje pro stor ske ga načrto va nja. Vse bin ska in kon cep tual na pe strost vlo ge ze le ne in fra struk -
tu re, ki je bila pri ka za na na de lav ni ci, je po memb no spo ročilo geo gra fi ji, da lah ko bolj po gum no pris pe va
svo je po gle de na raz voj ze le ne in frastruk tu re na raz ličnih pro stor skih rav neh.
Jer nej Ti ran, Si mon Kušar
Ra zi sko val ne igral ni ce na ZRC SAZU
Ljub lja na, 12. 7. 2017
Po le ti 2017 so bile na Znans tve no ra zi sko val nem cen tru Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no -
sti (ZRC SAZU) že tri naj stič or ga nizi ra ne in us pešno iz ve de ne ra zi sko val ne igral ni ce ozi ro ma de lav ni ce
za otro ke sta re od 7 do 14 let. V pre te klih le tih se je po tr di la dom ne va, da se želi jo otro ci sko zi igro pred -
vsem spro sti ti, med se boj no spoz na va ti in družiti, vse ka kor pa tudi kaj no ve ga vi de ti in naučiti. Zato
so bile tudi v le tošnjem letu or ga ni zi ra ne raz no vrst ne te mat ske igral ni ce, ki so jih vo di li člani po samez -
nih ra zi sko val nih inšti tu tov ZRC SAZU, ka kor tudi so de lav ci dru gih or ga ni za cij. Igral ni ce ob li ku je in
koor di ni ra Cen ter za predsta vi tve ne de jav no sti ZRC SAZU pod vods tvom Bre de Čebulj Saj ko. De lavnice
so po te ka le štiri ted ne in so bile raz de lje ne na po ljud noz nans tve ne vse bi ne. Vsak od so de lu jočih inšti -
tu tov in dru gih or ga ni za cij je or ga ni zi ral svoj te mat ski dan.
Na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU smo se od ločili, da v le tošnjem letu pri pra -
vi mo igral ni co o manj zna nih tu ri stičnih zna me ni to stih Ljub lja ne. Geo graf ski dan smo zato poi me no va li
»Od kri va mo sta re skriv no sti Ljub lja ne«. Otro ke smo žele li sez na ni ti s kul turnim izročilom, ki jih skrivajo
po sa mez ne zgrad be, zna me nja, uli ce ozi ro ma deli me sta, ki so za ra di svo je bo ga te zgo do vi ne zelo zanimi -
ve, a širši jav no sti sla bo poz na ne. S po močjo kar to graf ske ga gra di va, os no va mi orien ta ci je, zgo do vin ski mi
Slika1:IskanjetočkeinoznačitevpotinastaremzemljeviduLjubljane.
AJ
D
A
M
A
RT
IN
ČI
Č