Celje - skladišče _ -_N ° D-Per p GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA april 1975 PRVI MAJ - PRAZNIK DELA Pred 89 leti, ali natančno 1. maja 1886, je 40.000 člkaških delavcev stopilo v odločilen štrajk, da bi dosegli tri osnovne delavske pravice, in sicer: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za kulturno izobraževanje. V demonstracijah tega dne je na či-kaških ulicah izgubilo življenje 6 delavcev, 50 pa jih je bilo ranjenih. Leta 1889 je bil na zasedanju 3. Internacionale sprejet sklep, da bodo na dan prelivanja krvi v Chicagu množične delavske demonstracije širom po svetu, na katerih naj bi delavci zahtevali zboljšanje svojega materialnega [položaja v takratni izkoriščevalski družbi. Nato se je iz leta v leto krepila solidarnost delavskega razreda po vsem svetu, ki se je odločno postavil po robu izkoriščevalskemu buržujskemu razredu. Temu gibanju se je kmalu pridružil tudi delavski razred Jugoslavije, katerega osnovne pravice fr****************************************************** l l * * * * Vsem občanom organizacije združenega dela in % bralcem »STEKLARJA« želimo prijetno praznovanje | J praznika dela! £ * * * * f DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE J l SAMOUPRAVNI ORGANI i ¥. * t UPRAVA in * UREDNIŠTVO »STEKLARJA« 5 * . / < * * * ■¥■ * fr*************************************.***************** so bile teptane s šestojanuarsko diktaturo in policijsko-žandarmerijskim režimom takratne kraljevine. Iz razrednih bojev je zrastel z bogatimi izkušnjami in močno angažiran delavski razred, ki se je v najusodnejših trenutkih leta 1941, ko je takratni jugoslovanski režim izdal svoj narod, odločno postavil po robu izdajalskim naklepom vlade Cvetkovič—Maček, ki je hotela usodo naših narodov predati v roke fašistične koalicije. Delavski razred, angažiran v avantgardni komunistični partiji pod vodstvom maršala Tita, začenja skupaj z drugimi sloji prebivalstva vsesplošni ljudski odpor zoper nem š ko-itall ja n ske zavojevalce. Danes praznuje delavski razred Jugoslavije svoj naj večji praznik v ju- Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tlšma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1800 Izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana bilejnem 30. letu po zmagi naših narodov nad mračnimi silami fašizma. 2al moramo še danes, po 30 letih dokazovati, kako ogromne zasluge Ima ljudstvo Jugoslavije v boju zoper fašizem. Dokazovati moramo to celo tistim, ki nimajo nikakršnih ali pa zelo malo zaslug v vsesplošni borbi za osvoboditev Evrope Izpod fašističnega Jarmä. S potvarjanjem zgodovinskih dejstev nekateri omalovažujejo pomen narodnoosvobodilne vojske in jo postavljajo v isti koš z nekaterimi odporniškimi gibanji. Toda dejstva govore drugo. V času napada Hitlerjevih armad je jugoslovanska komunistična partija organizirala, prva v Evropi, vsesplošni ljudski odpor zoper fašizem. Partizanski odredi in pozneje formirana jugoslovanska armada Je vezala nase 35 sovražnikovih divizij. Ob koncu leta 1941 so štele partizanske sile v Jugoslaviji 80 tisoč borcev, ob koncu vojne 1945 pa so te sile narasle na 800 tisoč borcev. V borbah za narodno osvoboditev je dalo življenje nad 1,700.000 naših ljudi, kar pomeni, da je bil vsak 10 Jugoslovan žrtev te vojne. To so dejstva, katerih ni mogoče ovreči in na katera so narodi Jugoslavije, posebno pa še delavski razred, neizmerno ponosni. Skozi narodnoosvobodilno borbo smo odločno prispevali h končni zmagi nad fašiz-rriom, IzvedlVdružbeno revolucijo In stopili na pot socialistične izgradnje, enakopravnosti in dokončne osvoboditve dela, ko delavec upravlja, razpolaga z delovnimi sredstvi ter tako po enakih pravicah deli ustvarjeni dohodek. Ob tej priliki je prav, da se ozremo tudi na eno največjih pridobitev naše revolucije, na našo novo socialistično ustavo. Minilo |e ravno leto dni, odkar so delovni ljudje v naši domovini sprejeli in začeli izvajati določila naše nove ustave. Dosedanje Izkušnje v Izvajanju ustave dokazujejo, da smo na dobri poti celotne preobrazbe družbe Delegatski sistem v celoti, torej v kateremkoli delu družbenega življenja že pomeni revolucionarno pridobitev, s katero se utrjuje politična oblast delavcev, se spreminjajo tokovi družbe-no-ekonomskih odnosov, tako da de- lovni ljudje dosledno in suvereno odločajo o rezultatih svojega dela, o celotni družbeni ureditvi In drugih skupnih družbenih zadevah. Tudi v našem kolektivu gre ta razvoj odločno naprej, delegatski sistem |e zaživel, samoupravna zainteresiranost proizvajalcev za doseganje čim večjih rezultatov dela pa raste iz dneva v dan. To dokazuje tudi dejstvo, da velik del članov našega kolektiva Intenzivno sodeluje pri razvijanju novih družbenih odnosov. O tem nam zgovorno priča tudi podatek, da smo letos v mesecu marcu prvič v zgodovini našega kolektiva presegli 1 milijardo celotnega dohodka. Takšni delovni uspehi dokazujejo privrženost naših delovnih ljudi v kolektivu pridobitvam naše revolucije in socialističnemu samoupravljanju, to pa Je istočasno zagotovilo, da ob doseženih rezultatih ne bomo obstali, temveč bomo še bolj poglobljeno razvijali nove socialistične delovne odnose. V tem smislu praznujemo tudi naš največji delavski praznik t. maj. I. Siter PRVIČ ČEZ MILIJARDO V prvih treh mesecih poslovanja v TOZD Rogaška Slatina marec najugodnejši. — Dokaj visoki mesečni plani. — Zaradi embalaže izvoz nekoliko nižji. — Naročila iz ZDA rastejo. Za poslovno leto 1975 je delavski svet TOZD Rogaška Slatina postavil dokaj visoke mesečne plane. Izraženo v odstotkih je le-ta višji za celih 32 odstotkov v primerjavi z doseženo realizacijo v minulem letu. Delavski svet je načrtoval, da moramo vsak mesec proizvesti za 10.500.000 dinarjev ali eno milijardo petdeset milijonov starih dinarjev. Kljub temu, da je načrt precej visok, smo ga uspeli preseči v marcu. To obenem pomeni, da smo v naši TOZD mesečno realizacijo prvič dvignili nad milijardo starih dinarjev. Nadalje to pomeni, da smo z delom dokazali, da je postavljeni načrt mogoče tudi preseči. Ta ocena temelji predvsem na nekoliko boljših tržnih razmerah, tako na domačem kakor tudi tujem tržišču. Iz razpredelnice je torej razvidno, da je visoka realizacija v marcu bistveno popravila trimesečni obračun dosežene realizacije, ki je za 24,20 odstotka višja od lanske v istem obdobju. Kljub dobremu rezultatu v marcu pa smo še vedno za 8 odstotkov pod planirano realizacijo. Zaradi boljše realizacije so se povečali tudi skladi. Popoln obračun skladov imamo le za dva prva meseca, podatki za marec pa so še v obdelavi v računovodstvu. V prvih dveh mesecih so bili skladi večji za 950.000 dinarjev, proizvodni stroški pa so narasli le za 105.000 dinarjev. To ugodno razmerje med ustvarjenimi skladi in povečanjem stroškov je omogočilo tudi višje osebne dohodke. Neto osebni dohodki v letu 1975 znašajo 8.602.410 dinarjev, v letu 1974 pa 7.058.962 dinarjev, kar je za 21,80 odstotka manj. Bruto realizacija v prvih treh mesecih: Mesec doseženo 1975 doseženo 1974 75:74 načrt 1975 75; načrt januar 9.537.235 7.950.237 120% 10.500.000 90,80 februar 8.807.243 7.779.559 113% 10.500.000 83,90 marec 10.786.479 7.735.039 139% 10.500.000 102,70 Skupaj 29.130.957 23.464.835 124,2 31.500.000 92,50 Povprečni osebni neto dohodek 1975 1974 indeks januar 2.461,77 2.172,15 113,33 februar 2.756,90 2.354,85 117,07 marec 2.754,52 2.284,79 120,56 kumulativa 2.657,73 2.270,59 117,06 Višina neto osebnih dohodkov še ni dokončna, ker so zbori delovnih ljudi sklenili, da se minulo delo plača od 1.1.1975. Ta znesek se suče med 4 in 5 odstotki, kar pomeni, da se za ta odstotek povečajo tudi osebni dohodki, ki bodo komulativno znašali 2.780 dinarjev ali 23 odstotkov več v primerjavi z minulim letom v prvih treh mesecih. Se kratek pregled izvoza v prvih trehmesecih: 1975 1974 indeks januar 236.647$ 225.438$ 105 februar • 155.429$ 119.261 $ 77,80 marec 207.957 $ 220.347$ 94,30 Skupaj: 600.033$ 645.046$ 93 Izvoz je nekoliko nižji, in sicer za 7,5 odstotka. To zmanjšanje je nastalo predvsem zaradi tega, ker je ustrezna embalaža prispela z zamudo. Steklo smo sicer izdelali, toda nismo ga zrno-gli vsega prepakirati. Realno je pričakovati, da bo izvoz v aprilu višja, tako da bomo ujeli lansko raven. Pogoji za izvoz so težki, na to vplivata predvsem porast cen reprodukcijskega materiala in inflacija. Prav to nam otežuje večjo razširitev izvoza. Kljub temu smo povečali izvoz v ZDA, v prihodnjih mesecih pa imamo še več naročil za to tržišče. Dipl. inž. Vejo Djinovskl PIKA NA I KDOR VEČ ZNA, VEČ VELJA Izobraževanje delavcev v naši samoupravni družbi je postavljeno v ospredje. Tega se močno zavedamo tudi v kozjanskem obratu. Veliko je mladih polkvallficiranih brusilcev brez končane osemletke. Toda to število bo kmalu zmanjšano. Očitno je, da so fantje že prišli do spoznanja, da brez osnovnega splošnega znanja ni napredka. Tako danes s prizadevanjem delavske univerze Šmarje pri Jelšah in os-novne šole v Kozjem obiskuje večerno šolo devet naših mladincev. Večina je vztrajnih v želji, da nadoknadi zamujeno. Med njimi so bili tudi trije omahljivci, toda danes niso več, saj so se pravočasno premislili. Res je, da se je treba dodatno truditi za učenje, zavedati pa se je treba dobro znanega reka, da tisti, ki več zna, tudi več velja. Večerna šola je dvakrat tedensko z začetkom ob 16. uri. p0 končanem de-l lu torej ostane dve uri prostega časa, ki ga kaže koristno porabiti za učenje. Poleg osnovnega šolanja predvidevamo še učne ure v praktičnem delu. To narekuje specializirano delo, ki vsekakor zahteva obvladanje težjih delovnih operacij. Prav tako bo treba nekaj časa posvetiti tudi sami tehnologiji brušenja. Zelja nas vseh je, da bi s tako združenim delom usposobili popolne brusilce. Najboljšim in najbolj prizadevnim pa omogočiti po določenem času dosego internih kvalifikacij. Splošno prepričanje je, da bo več takšnih, ki bodo znali združiti nadarjenost in prizadevnost, s čimer bodo koristili sebi in skupnosti. Cek Na straneh «Steklarja« smo že pisali o širjenju govoric v zvezi s krajo stekla v novembru preteklega leta. Nato smo prejeli tudi odgovor na naše pisanje. Celotno zadevo je prevzelo v svoje roke občinsko sodišče in 27. 3. 1975 sporazumno s tožiteljem in toženimi sprejela naslednjo PORAVNAVO Podpisani Lepan Franc, Tržišče 13, p. Rogaška Slatina, Kos Branko, Ka-mence 16, Kamenšek Ivan, Rog. Slatina n. h., Boršič Drago, Tržišče 18, Podhraški Stanko, Prišlin n. h. 67, Škorc Alojz, Kamenoe 16, vsi zaposleni v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, izjavljamo Firer Mirku, steklo-brusilcu iz Ratanske vasi 56, p. Rogaška Slatina, da preklicujemo kot neresnične govorice o tatvini stekla v novembru 1974, ki smo Jih drug drugemu raznašali o njem, in se mu zahvaljujemo, da je zoper nas umaknil zasebno tožbo, mi pa mu v znak te poravnave nerazdelno plačamo stroške kazenske- FRANC VEHOVAR Dosedanji predsednik delavske kontrole Nikola Bursač je zaradi odhoda na drugo delovno mesto odstopil s predsedniškega mesta v delavski kontroli TOZD Rogaška Slatina. Na seji delavske kontrole so za novega predsednika izvolili Franca Vehovarja — VKV stekloplhalca. Franc Vehovar je bil rojen 16. januarja 1947 v Roginjski gorel pri Pristavi. Končal je Industrijsko steklarsko šolo. Je aktiven družbenopolitični delavec. Član zveze komunistov. Želimo mu uspešno predsedovanje v delavskem nadzorstvu. ga postopka — v skupnem znesku 590 din. Ta znesek mu plačamo takoj. Vsi zgoraj podpisani dovoljujemo, da se ta preklic objavi na željo Ftrer-ja Mirita, dvakrat preko Radia Šmarje, čas objave bo izbral Firer Mirko sam, in prav tako dovoljujemo, da se ta preklic objavi v glasilu Steklarne »Steklar« v prihodnji številki. Podpisani Firer Mirko, ki me zastopa Rojs Pavel, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, sprejmem zgornjo poravnavo, zato-umaknem svojo zasebno tožbo z dne 27. 12. 1974 zoper vse zgoraj naštete obdolžence in s svojim podpisom na tej poravnavi namesto posebne pobotnice istočasno potrdim prejem zneska 590 din. Vsi podpisani izjavljamo, da so s to poravnavo poravnani med nami vsi spori kazenskega značaja, ki izvirajo iz govOric o kraji stekla. Odpovedujemo se vročitvi sklepa o ustavitvi kazenskega postopka kakor tudi pritožbe zoper ta sklep. Šmarje pri Jelšah, dne 27. 3. 1975 PREDSEDNIK DK KAKO BOMO LETOVALI Tudi v sončni pripeki so križanke priljubljeno razvedrilo. KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE — KADROVSKE IN OSE Še dober mesec dni nas loči od začetka počitnic na morju. To je bil povod, da je konferenca sindikata na seji 11. aprila razpravljala o tem in sprejela sklepe. Ker je, sodeč vsaj po lanskem zanimanju za počitnice na morju, tudi letos veliko takšnih, ki bodo želeli preživeti 10 dni ob obali, vas seznanjamo s sprejetimi sklepi. 1. Prijave bodo sprejemali do 1. maja. Zaradi trenutne odsotnosti bodo tudi zamudniki prišli v poštev. Prednostno listo bodo delali le, če se bo za počitnice prijavilo več kot 121 družin, tolikšne so zmogljivosti hiš. V tem primeru bo imela komisija delo. Najprej bodo črtani tisti, ki so največkrat izkoristili ugodnosti, ki jim jih je omogočil kolektiv. Letos bomo za hišice odšteli po 350 dinarjev v sezoni in 300 dinarjev pred sezono in po njej, turistična taksa pa je 40 din za osebo. 2. Družinam, v katerih je zaposlen * samo en član, njegov osebni dohodek pa ne presega 2.000 dinarjev mesečno, bo osnovna sindikalna organizacija plačala oboje. O takšnih članih, ki si tudi v tem primeru ne bi mogli privoščiti počitnic ob morju, bodo razpravljali izvršni odbori sindikalnih organizacij glede morebitne pomoči v denarju. Kako bo s prevozom? Na konferenci sindikata so se pogovarjali tudi o tem. Ustrezne rešitve vsaj za zdaj ni. Med drugim je bilo omenjeno, da so bile storitve, ki smo jih bili deležni od steklarske šole dokaj slabe, saj je stal en prevoz s kombijem 180 starih tisočakov. Rečeno je bilo, da bodo v zvezi s tem še poiskali možnosti za organiziran prevoz.. Prizorov, kakršna sta na sliki, si želimo čimveč. Žoge je že moja, za ganlico pa se še splača boriti. Sklenili delovno razmerje, TOZD steklarna Rogaška Slatina 1. Marija Ratajc, PKV steklob., obrat Kozje 2. Marija Drovenik, NK delavka, Rogaška Slatina, 3. Franc Resnik, PKV steklob., obrat Kozje, > i 4. Daniel Štus, PKV steklob. obrat Kozje, 5. Albina Metlič, NK delavka, Rogaška Slatina, 6. Dragica Kamenšek, NK delavka, Rogaška Slatina, 7. Daniela Berghaus, NK delavka, Rogaška Slatina, 8. Ana Halužan, NK delavka, Rogaška Slatina, 9. Jožica Artič, NK delavka, Rogaška Slatina, tO. Marija Bercko, NK delavka, Rogaška Slatina. Prekinili delovno razmerje, TOZD Rogaška Slatina 1. Franc Berghaus, NK delavec, Rogaška Slatina. 1. Darko Cverlin, sin Antona, 2. Andreja Terbovc, hči Ksenije Šker- get, 3. Boštjan Tramšek, sin Marije 4. Robi Murko, sin Jožeta, 5. Stanislav Podhraški, sin Josipe, 6. Jože Gril, sin Aentona, 7. Lea Dečko, hči Branke, 8. Robert Fišer, sin Magde, 9. Bernarda Venišnik, hči Zofije. Novorojenčkom želimo obilo zdravja! F. K. NAŠ OBISK PRI ANI PRISTOVNIK Tudi tokrat, kakor ye