GDK: 232.31 Picea abies (Karst):(497.12) Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Vitality of Norway Spruce Seeds from Slovenian Seed Stands Marjana PAVLE .. Izvleček Pavle. M.: Vitalnost smrekovega semena iz slo- venskih semenskih sestojev. Gozdarski vestnik št. 10/1 995. V slovenščini. V Sloveniji so glavni vir za pridobivanje semena semenski sestoji. Glede na to, da je v Sloveniji smreka zelo pogosto uporabljena vrsta pri obnav- ljanju sestojev s sadnjo, je tudi med semenskimi sestoji velik delež smrekovih. V prispevku so prika- zani rezultati analize semen iz 47 smrekovih se- menskih sestojev iz enega ali več zaporednih obrodov. Analiziran je bil vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov v semenskih sestoj ih in starosti semen- skega sestaja na kakovost semena ter vpliv časa hranjenja smrekovega semena v hladilnici na pa- danje njegove vitalnosti (kalilne sposobnosti). Ključne besede: smreka, semenski sestoj, seme. 1 UVOD INTRODUCTION Kakovost gozdnih sestojev je poleg dru- gih dejavnikov odvisna predvsem od kako- vosti semenja, nosilca dednih lastnosti, iz katerega so nastali ti sestoji. O kvaliteti semena pa je možno govoriti le, če pozna- mo tudi njegovo poreklo, oziroma rastišče, iz katerega izhaja. Poznana provenienca in seme iz priznanih semenskih sestojev, semenskih plantaž ali iz posameznih plus dreves, kolikor so še genetsko preverjeni, so prvi pogoj za uspešno obnovo gozdov s sadnjo ali setvijo. S krepitvijo pozitivnih lastnosti v semen- skih objektih, nabiranjem in setvijo semena iz teh objektov, z namenom, da bi osnovali nove sestoje ali izvajali indirektne premene na podobnih rastiščih, se veča kakovost teh sestojev. V Sloveniji so glavni vir za pridobivanje · M. P., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo- venije, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO 426 Gozd V 53, 1995 Synopsis Pavle, M.: Vitality of Norway Spruce Seeds from Slovenian Seed Stands. Gozdarski vestnik No. 10/1995. ln Slovene. The main source of seed production in Slovenia are seed stands. Due to the fact !hat in Slovenia the Norway spruce is a very frequently used spe- cies in stand regeneration by means of planting, its share in seed stands is high as well. The article presents the results of seed analyses from 47 Norway spruce seed stands from one or more subsequent masts. The effect of some of the influ- ential factors in seed stands and the age of the latter on seed quality as well as the effect of the time of keeping Norway spruce seed in a cold store on the vitality decrease (germination capac- ity) have been analysed. Key words: Norway spruce, seed stand, seed. semena semenski sestoji. Semenske se- stoje sestavljajo drevesa normalnega ali plus fenotipskega izgleda in jih ne morejo opraševati okoliška minus drevesa. V Sloveniji imamo po zadnji reviziji, končana je bila v letu 1987, skupno 404 semenske sestoje. Semenskih sestojev iglavcev je 327, listavcev 77. Vseh semenskih se- stojev smreke je 160. Veliko število semen- skih sestojev smreke IZhaJa tudi iz tega, da smreka v slovenskem prostoru še ved- no predstavlja glavno drevesno vrsto pri obnovi gozdov. Kljub temu, da se seme smreke nabira v semenskem letu le iz okoli ene četrtine do ene tretjine vseh semen- skih sestojev smreke, je še vedno možno nabrati zadostno količino semenja za kritje potreb po smrekovih sadikah. Glede na potrebe po sadikah smreke in zato, ker je pri nas največ semenskih sestojev smreke, pa tudi zato, ker je seme smreke eno od redkih, ki ga je možno hraniti več let (mezobiotska skupina semen), je v seme- nami v Mengšu uskladiščeno največ smre- kovega semena iz različnih semenskih Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev sestojev in iz različnih semenskih ob rodov. To je narekovale, da smo se v naših raziskavah v prvi fazi omejili na seme smreke, ki smo·ga dobili v serf!enarni. Kakovost semen in semenskih obredov se kaže v vitalnosti semen in v odstotnem deležu izplena zdravih semen iz storžev. Vitalnost semen je razpoznavna predvsem iz odstotka kalivosti semen in iz energije kalitve, ki se kaže s hitrostjo kalitve. Poznavanje vitalnosti semen ni potrebno samo zaradi zagotovitve kakovosti sadik oz. prihodnjih sestojev, temveč tudi zaradi količine storžev, ki jo je potrebno nabrati za željene količino semen in za ustrezno gostoto sejanja v drevesnicah. Ker so semenska leta smreke vsakih nekaj let, seme smreke ponavadi nabiramo na za- logo. Pri hranjenju semen v hladilnici se zmanjšuje njihova vitalnost, kar tudi govori za nabavo nekoliko večje količine semen od dejanskih trenutnih in srednjeročnih potreb po sadikah. Hranjenje semena ima še toliko večji pomen, če so semenski obrodi redki. Namen raziskave je bil ugotoviti kakovost semen iz posameznega semenskega se- stoja in pri tem tudi ugotoviti vpliv nekaterih ekoloških in fizioloških dejavnikov ter zni- ževanje vitalnosti glede na čas hranjenja semen. Zanimalo nas je celokupna zni- ževanje vitalnosti in vsakoletno za obdobje zadnjih dveh, treh let. Poznana vitalnost semen iz posameznih semenskih sestojev je napotilo gozdarski operativi za uporabo in za načrtovanje potrebnih zalog. 2 SPOZNANJA O VPLIVU NEKATERIH EKOLOŠKIH IN FIZIOLOŠKIH DEJAV- NIKOV NA VITALNOST SEMEN SMREKE 2 STATEMENTS ON THE EFFECT OF SOME ECOLOGICAL AND PHYSIOLOGICAL FAC- TORS ON THE VITALITY OF NORWAY SPRU- CE SEEDS Na vitalnost semen vpliva vrsta dejav- nikov: kakovost sestaja, stopnja presvetli- tve sestaja, posamezni ekološki in fiziološki dejavniki, intenziteta obroda itd. -Položaj drevesa in samih storžev na drevesu lahko prispeva k različni obliki in velikosti storžev oz. semena. Vendar pa ta vpliv ni velik. Potrjeno je, da smreka proizvaja v srednji in spodnji tretjini krošnje, če je ta del krošnje dovolj osvetljen, storže, ki so bolj polni in z večjim in težjim seme- nom, kar navadno tudi vpliva na kvaliteto semena. Ta lastnost oziroma heterogenost storžev uvršča seme v tako imenovano topophysis skupino (Vincent). -Starost drevesa vpliva na dolžino stor- žev, težo semena in kalorično vrednost semena. Najtežje seme dobimo pri starosti smreke od 60 do 1 OO let. So pa te razlike zelo majhne. Variabilnost semena glede na starost matičnega drevesa uvršča seme v cyklophysis skupino (Schmidt). -Boniteta tal in nadmorska višina tudi lahko vplivata na obliko in velikost semen in storžev. Ugotovljeno je, da se zvišanjem nadmorske višine znižuje absolutna teža semen in velikost storžev, s tem pa tudi kalorična vrednost semen in višina vzniklih semenk (Vincent). Vpliv rastiščnih dejavni- kov na obliko in velikost semen uvršča seme v periphysis skupino. -Smrska obilneje rodi vsake štiri do pet let ali celo več. Obilnejši kot je obrad, tem vitalnejše je seme. Znotraj istega semenskega sestaja lahko dobimo seme različne kakovosti kot posle- dico vpliva že omenjenih dejavnikov. Da se pri testiranju in uporabi semen izogne-. mo večji variabilnosti vzorcev, se mora vse nabrana seme dobro premešati, kar da povprečen vzorec za določen semenski sestoj v določenem semenskem obredu. Pri pridobivanju semen iz storžev ima intenziteta čiščenja semen pomemben vpliv na vitalnost semen. S čiščenjem odstranimo suha in gluha semena. Intenziteta čiščenja zaloge semen smre- ke, ki se hrani v semenarni Semesadike Mengeš, bi lahko torej odločilno vplivala na odstotek kalivosti. Vendar nam je bilo zagotovljeno, da gre vedno za približno enako intenziteto čiščenja semen in enake pogoje skladiščenja. Vse seme je hranjeno v hermetično zaprtih kovinskih posodah pri stalni temperaturi ok. 4' C. Zavedamo pa se, da bi za pravilno vrednotenje vital- nosti semen morali testirati seme že po prvem čiščenju, brez nadaljnjega ločevanja praznih od polnih semen. GozdV 53, 1995 427 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev 3 OBJEKTI RAZISKAVE IN METODA DELA 3 RESEARCH OBJECTS AND WORKING MET- HOD V zadnjih treh letih smo zače li inten- zivneje raziskovati seme gozdnih dre- vesnih vrst. Material za raziskave je bila manjša količina smrekovega semena, oddeljena od zaloge semen, ki je shranjenja v hladilnici semenarne Semesadike Mengeš, pri stalni temperaturi ok. 4°C. Ta oddeljena količina semen iz različnih semenskih sestojev smreke v Sloveniji in.iz različnih semenskih obrodov nam pomeni semensko banko in material za raziskave semen. V našo raziskavo je bilo vključeno seme iz 4 7 semenskih sestoj ev smreke in iz enega ali več zaporednih semenskih obro- dov. Kalilno sposobnost semen in energijo klitja smo spremljali leta 1992, 1993, 1994 in 1995 za iste primerke oz. zalogo smre- kovega semena. Skupaj je bilo v štirih letih tako testiranih 251 primerkov, vsak prime- rek je bil zastopan s štirimi vzorci po 1 OO semen. Skupaj je bilo testiranih 100.400 smrekovih semen. Iz dveh semenskih se- stojev je bilo testirana seme celo iz obroda 1971. Ti sestoji so tudi več ali manj stalni objekti, iz katerih se v semenskih letih nabira seme. Starost teh semenskih sesto- jev je različna, različna pa so tudi njihova rastišča. Od rastiščnih dejavnikov smo upoštevali le nadmorsko višino, kamnino in boniteto tal, kar smo ovrednotili z rasti- ščnimi koeficienti. V končni oBravnavi nismo upoštevali rezultatov iz leta 1993, ker je seme iz vseh semenskih sestojev izkazovalo prenizke rezultate, zaracji mno- žičnega pojava patogenih gliv plesnivk. Pri tem testiranju semen smo upoštevali JUS standarde in mednarodne ISTA pred- pise (International Seed Test Asociation). Prvo leto smo uporabljali za kalitev Jacob- senov kalilnik in petrijevke, drugo, tretje in četrto leto pa klima komoro (Weiss) in za , primerjavo še tudi kalitev v petrijevkah. Vpliv posameznih ekoloških faktorjev na vitalnost semen smo statistično preskušali na 26 primerkih. V obravnavo smo vzeli seme iz obroda v letu 1988, ker je bilo 428 Gozd V 53, 1995 tega leta seme nabrano iz največjega števi la semenskih sestojev, in meritve iz leta 1992. V času naših raziskav je bilo seme iz tega zadnjega obroda še vedno v celoti na zalogi in tudi vitalnost semen se še ni bistveno zmanjšala. 4 REZULTATI 4 RESULTS Nekatere dejavnike, ki uvrščajo seme v različne skupine in od katerih je lahko odvisna kakovost semen, poznamo in smo jih upoštevali pri testi ranju. Poznana nam je še intenziteta posameznega obroda v semenskem letu. Leto obroda pa nam je po drugi strani predstavljalo tudi starost hranjenega vzorca. Rezultate bi lahko tako strnili v tri skupine: a) Vitalnost semen iz posameznih se- menskih sestojev. Rezultati vitalnosti semen, kjer smo predvsem upoštevali kal ilno sposobnost, so bili precej razl ični. Kalivost iz semen- skega obroda iz leta 1988 je bila še zelo dobra, večja kot jo predpisujejo standardi (Tabela 1 ). Za smreke velja, da seme ustreza standardom, če je odstotek ka- livosti vsaj 70 %. S staranjem semena se dopušča zmanjšanje kalivosti za 5 % na leto, vendar pa celotno zmanjšanje ka- livosti ne sme biti večje od 1 O% (JUS). Med posameznimi vzorci istovrstnega primerka (isti sestoj in isti obrod) so bili rezultati precej različni , v večini primerov pa še vedno v mejah dopustnosti. V tabeli smo prikazali srednje vrednosti štirih vzor- cev. Dovoljena odstopanja kalivosti med vzorci so lahko plus-minus od ± 2 - 11 % glede na povprečno kalivost vzorcev (JUS) . b) Iz naših testiranih vzorcev semen iz različnih starejših obrodov je razvidno, da je možno pod določenimi pogoji hraniti smrekovo seme dalj časa, ne da bi se bistveno zmanjšala kalilna sposobnost. Večina testiranih vzorcev je imela več ali manj dobro kalivost do 15 let hranjenja (Tabela 1). Če upoštevamo samo seme iz obroda v letu 1988, vidimo, da se je kalivost v zad- njih dveh letih (1992 do 1994 zmanjšala Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev od 4 do 19%, kar je v nekaterih primerih več kot dovoljujejo standardi. Kalivost je bila testirana za iste primerke. Ker pa gre v naših primerih za izredno kalivo seme, večje zmanjšanje kalivosti ni bistveno prizadelo kakovosti, seme je bilo še dovolj vitalno za nadaljnje hranjenje in uporabo, Tudi v praksi je odstopanje kalivosti od predpisov glede na čas hranjenja semen odvisno predvsem od vitalnosti semen oz. kalivosti, ki jo ima seme po določenem času hranjenja. Uporaba semen z nizkim odstotkom kalivosti se pač ne izplača. Zmanjševanje odstotka kalivosti ni bilo odvisno od odstotka kalivosti v začetku. c) Vsi upoštevani ekološki dejavniki in starost sestaja niso izrazito vplivali na vitalnost smrekovega semena. Z različnimi statističnimi metodami (ko- relacijska matrika, klasterska analiza) ni- smo našli značilnega vpliva ekoloških dejavnikov na kalivost Rahla odvisnost je bila opazna z regresijsko analizo (analiza trenda- polinom 3. stopnje) le med kalivo- stjo in starostjo sestaja, ki pa ni značilna (R' = 0,2793), grafikon). Najboljša vitalnost semen je bila dobljena pri semenu iz semenskih sestojev starosti ok. 150 do 170 let 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Rezultati o kalivosti semen iz semenskih sestojev smreke so orientacija o kakovosti semenja, ki smo jo dobili iz teh sestojev. Visoka kalivost tudi opravičuje sam izbor sestojev za semenske. Čas hranjenja semenja v ustreznih razmerah pa dodatno opredeljuje kakovost in je končno tudi opozorilo gozdarski operativi za zamenjavo stare zaloge z novo. Kakovost semenja je odvisna od več dejavnikov, ki vzajemno delujejo na seme; tako od same genetske zasnove, starosti dreves, kot od zunanjih ekoloških dejav- nikov. Vpliv posameznega dejavnika na vi- talnost semen je težko določljiv. Ugotovi- tev, da kalitev semen smreke ni bila odvis- na od posameznega ekološkega dejavnika (nadm. višina, kamnina, boniteta tal), nare- kuje ponovne sistematične raziskave o vplivu posameznega dejavnika, in to v enakih ali podobnih ekoloških razmerah, preverjanje pravilne določitve ekoloških de- javnikov, ki so vezani na posamezen se- menski sestoj, kot natančne evidence o izvoru semena oz. kontrole pri nabiranju semena v prihodnje. Odvisnost kalivosti semena smreke od starosti testiranih sestojev Teh dependence of seed's germination capacity on the age of tested seed stands ~ 100,0 ·~ gJ,O "- ~ 80,0 § 70,0 ~ 00,0 c 'E so.o ~ C) 40,0 ;;;- :>:l,O "-- -;;; 20,0 o .~ '" 10,0 "' 0,0 o starost -let 1 Age- years R'::: 0,27B3 • Kali1.0sl (%) ---Poly. (Kali>.Ost (%)) Gozd V 53, 1995 429 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Od vseh dejavnikov, ki smo jih vzeli v obravnavo, lahko le za starost sestaja oz. drevesa, od koder je izviralo seme, reče­ mo, da je imela opaznejši vpliv na vitalnost smrekovega semena. Ta vpl iv pa se je pokazal celo v nasprotju s pričakovanim. Niso bili mladi sestoji tisti, ki so proizvajali seme najboljše vitalnosti, temveč sestoji stari ok. 150 let, v posameznih primerih tudi starejši sestoji. Ti rezultati kažejo na pozitiven vpliv starejših sestojev na dobro kalivost semen, ne moremo pa tega trditi. Zavedati se moramo, da vpliva na kvaliteto semenja še niz drugih, težko določljivih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo zajeli . Vsi dobljenji rezultati tudi nakazujejo, kam moramo v prihodnje usmeriti pozornost. Poleg ustrez- ne raziskovalne opreme se zahteva obrav- nava posameznih ekoloških dejavnikov na enakih osnovah ter kontrolirana nabiranje semenja. Vsekakor pa mora biti število testiranih semenskih sestojev ali posamez- nih dreves dovolj veliko. Po drugi strani pa vemo, da tudi sama kalivost ni edini kazalec, ki določa kakovost semen. Vendar lahko vsaj v naših primerih reče­ mo, da visoka starost smrekovih semen- skih sestojev, iz katerih je bilo nabrana seme, ni negativno vplivala na kalivost se- men, čeprav strokovna literatura govori drugače. Očitno je, da visoka starost naših semenskih sestojev ni tisti dejavnik, zaradi katerega bi morali izvesti revizijo semen- skih sestojev, da se "pomladijo", temveč to narekujejo potrebe po sadikah v okviru semenarskih enot (enaka nadmorska viši- na, enaka geološka podlaga), poslabšanje sestojnega stanja v zadnjih desetih letih ter spremenjeni lastninski odnosi. Tabela 1: Kalivost semen iz posameznih semenskih sestojev Table 1: Germination capacity of seeds from lndividual seed stands Reg. šl. Izvor Kalitev Nadm. Kamnina Starost Obrad Kalivost Boniteta/S/and Reg. No. Origm Germination viš. Stone Age Mast Germ.cap. coeff. Allt/ude leto/ year m let / years leto 1 vear % RK 235 Bled 1992 11 15 k 121 1971 6.5 9 235 Bled 1992 1115 k 132 1982 77.5 9 235 Bled 1992 1115 k 138 1988 91.5 9 235 Bled 1994 1115 k 121 1971 1.0 9 235 Bled 1994 1115 k 132 1982 71.0 9 235 Bled 1994 1115 k 138 1988 86.0 9 235 Bled 1995 11 15 k 121 1971 1.0 9 235 Bled 1995 1115 k 132 1982 62.0 9 235 Bled 1995 1115 k 138 1988 86.0 9 235 Bled 1995 1115 k 142 1992 53.0 9 422 Bled 1992 1350 k 131 1977 50.5 9 422 Bled 1994 1350 k 131 1977 47.7 9 422 Bled 1995 1350 k 131 1977 27.5 9 361 Bled 1992 1338 k 152 1988 92.3 9 361 Bled 1994 1338 k 152 1988 85.0 9 361 Bled 1995 1338 k 152 1988 85.0 9 106 Celje 1992 865 k 148 1988 92.0 9 106 Celje 1994 865 k 148 1988 81.0 9 106 Celje 1995 865 k 148 1988 81.0 9 430 GozdV 53, 1995 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Reg. št. Izvor Kalitev Nadm. Kamnina Slarost O brod Kalivost Bonitela/5/and Reg. No. Origin Germ ina/ion viš. Stone Age Mast Germ.cap. coeff. Alti/ude lelafyear m let/ years leto/ year % RK 471 Gere 1992 875 s 98 1988 83.0 7 471 Gere 1994 875 s 98 1988 81.0 7 471 Gere 1995 875 s 98 1988 75.0 7 223 Kranj 1992 1200 s 131 1971 10.3 9 223 Kranj 1992 1200 s 138 1977 77.8 9 223 Kranj 1992 1200 s 142 1982 88.0 9 223 Kranj 1994 1200 s 131 1971 3.0 9 223 Kranj 1994 1200 s 138 1977 67.0 9 223 Kranj 1994 1200 s 142 1982 78.0 9 223 Kranj 1995 1200 s 131 1971 0.0 9 223 Kranj 1995 1200 s 138 1977 55.5 9 223 krani 1995 1200 s 142 1982 78.0 9 224 Kranj 1992 1300 s 128 1977 76.0 9 224 K rani 1994 1300 s 128 1977 59.0 9 224 Kranj 1995 1300 s 128 1977 53.5 9 226 Kranj 1992 1200 s 92 1977 84.8 9 226 Kranj 1992 1200 s 103 1988 90.8 9 226 Kranj 1994 1200 s 92 1977 81.0 9 226 Kranj 1994 1200 s 103 1988 83.0 9 226 Kranj 1994 1200 s 107 1992 84.0 9 226 Kranj 1995 1200 s 92 1977 81.0 9 226 Kranj 1995 1200 s 103 1988 82.0 9 226 Kranj 1995 1200 s 107 1992 84.0 9 P12 K ran 1994 1350 s 130 1988 56.0 9 p 12 Kranj 1995 1350 s 130 1988 52.0 9 p 13 Kranj 1994 1350 s 11 o 1988 79.0 9 p 13 Kranj 1995 1350 s 110 1988 76.0 9 232 Kranj 1992 1175 s 160 1977 66.3 9 232 Kranj 1992 1175 s 171 1988 81.8 9 232 Kranj 1994 1175 s 160 1977 50.0 9 232 Krani 1994 1175 s 171 1988 77.0 9 232 Krani 1995 1175 s 160 1977 48.6 9 232 Kranj 1995 1175 s 171 1988 77.0 9 365 Kranj 1992 1160 s 127 1988 83.0 9 365 Kranj 1994 1160 s 127 1988 77.0 9 365 Kranj 1995 1160 s 127 1988 71.0 9 477 Kranj 1992 1200 s 126 1988 85.8 9 477 Kranj 1994 1200 s 126 1988 76.0 9 477 Kranj 1995 1200 s 126 1988 76.0 9 442 Liubliana 1992 400 k 100 1980 79.5 11 442 Ljubljana 1994 400 k 100 1980 76.0 11 445 Liubliana 1992 350 k 70 1980 88.8 11 445 Ljubljana 1994 350 k 70 1980 77.0 11 445 Ljubljana 1995 350 k 70 1980 76.0 11 390 Ljubljana 1992 600 s 99 1988 63.5 9 390 Liubliana 1994 600 s 99 1988 59.0 9 GozdV 53, 1995 431 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Reg. št. Izvor Kalitev Nadm. Kamnina Starost Obrad Kalivost Bonileta/Stand Reg. No. Origin Germ;nation viš. Stone Age Mast Germ. cap. co elf. Altitude leto/ year m let 1 years leto / year % RK 3go Ljubljana 1gg5 600 s gg 1g88 51.0 g 461 Nazarje 1gg2 400 s 100 1g8o 89.0 17 461 Nazarje 1gg2 400 s 122 1gg2 79.2 17 461 Nazarje 1gg4 400 s 110 1g8o 85.0 17 461 Nazarje 1gg4 400 s 122 .1gg2 74.6 17 461 Nazarje 1gg5 400 s 110 1g8o 78.0 17 461 Nazarje 1gg5 400 s 122 1gg2 70.6 17 74 Nazarje 1gg2 1250 k 123 1g88 88.5 7 74 Nazarje 1gg4 1250 k 123 1g88 84.0 7 74 Nazarje 1gg5 1250 k 123 1g88 83.0 7 355 Nazarje 19g2 1275 s 107 1988 86.0 13 355 Nazarje 1gg4 1275 s 107 1g88 80.0 13 355 Nazarj_e 1gg5 1275 s 107 1g88 78.0 13 357 Nazarje 1gg2 725 s gg 1g88 80.5 15 357 Naza rje 1gg4 725 s g1 1g8o 49.3 15 357 Nazarje 1gg4 725 s gg 1g88 75.0 15 357 Nazarje 1gg5 725 s g1 1g8o 33.0 15 357 Nazarje 1gg5 725 s 9g 1g88 63.0 15 460 Nazarje 1gg4 11 25 k 118 1g88 85.6 g 460 Nazarje 1gg5 11 25 k 118 1g88 85.0 9 18 N. mesto 1gg2 600 k 152 1g8o 90.0 13 18 N. mesto 1gg4 600 k 152 1g8o 85.5 13 18 N. mesto 1gg5 600 k 152 1g8o 85.0 13 1g N. mesto 1gg2 700 k 11 0 1g8o 88.0 13 1g N. mesto 1gg2 700 k 118 1g88 93.0 13 1g N. mesto 1gg4 700 k 110 1g8o 87.0 13 1g N. mesto 1gg4 700 k 118 1g88 86.0 13 1g N. mesto 1gg5 700 k 110 1g8o 87.0 13 1g N. mesto 1gg5 700 k 118 1g88 84.0 13 1g N. mesto 1gg5 700 k 122 1gg2 83.0 13 315 Postojna 1gg2 go5 k 164 1g8o 48.0 17 315 Postojna 1gg2 go5 k 172 1g88 8g.o 17 315 Postojna 1gg4 go5 k 164 1g8o 13.5 17 315 Postojna 1gg4 go5 k 172 1g88 81.0 17 315 Postojna 1gg5 go5 k 164 1g8o 13.0 17 315 Postojna 1gg5 go5 k 172 1g88 79.0 17 322 Postojna 1gg2 800 k 164 1g8o 35.5 17 322 Postojna 19g4 800 k 164 1g8o 34.2 17 322 Postojna 1gg5 BOO k 164 1980 34.0 17 317 Postojna 19g2 775 k 172 1g88 92.5 13 317 Postojna 1994 775 k 172 1988 88.0 13 317 Postojna 19g5 775 k 172 1g88 85.0 13 321 Postojna 1gg2 775 k 172 1g88 83.3 13 321 Postojna 19g4 775 k 172 1988 81.0 13 321 Postojna 1994 775 k 176 1gg2 73.0 13 321 Postojna 1995 775 k 172 1988 81.0 13 432 GozdV 53, 1995 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Reg. št. Izvor Kalitev Nadm. Kamnina Starost Ob rod Kalivost Bonfteta!Stand Reg. No. Origin Germination viš. Stone Ag• Mast Germ.cap. coeff. Alti/ude letolvear ·m let 1 vears leto 1 vear % RK 321 Postojna 1995 775 k 176 1gg2 73.0 13 201 Sl. Grad. 1gg2 750 s gg 1g8o 80.3 7 201 Sl. Grad. 19g2 750 s 107 1g88 81.8 7 201 Sl. Grad. 19g4 750 s gg 1g8o 76.3 7 201 Sl. Grad. 1gg4 750 s 107 1g88 76.0 7 201 Sl. Grad. 1ggs 750 s gg 1g8o 73.0 7 201 SL Grad. 1ggs 750 s 107 1g88 73.0 7 347 Sl. Grad. 1g92 1400 s g4 1g8o 66.6 g 347 Sl. Grad. 1gg2 1400 s 102 1g88 62.8 g 347 SL Grad. 19g4 1400 s gg 1g8o 51.0 g 347 Sl. Grad. 19g4 1400 s 102 1g88 77.7 g 347 Sl. Grad. 19gs 1400 s g4 1g8o 50.3 9 347 Sl. Grad. 1ggs 1400 s 102 1988 74.0 g 415 Sl. Grad. 1gg2 1200 s 104 1980 87.3 415 SL Grad. 1gg4 1200 s 104 1g8o 84.0 415 Sl. Grad. 19gs 1200 s 104 1980 58.0 123 SL Grad. 1gg2 1100 k 103 1988 72.0 g 123 SL Grad. 1gg4 1100 k 103 1966 60.0 g 123 SL Grad. 1ggs 1100 k 103 1g88 59.0 g 143 Sl. Grad. 1g92 580 s g6 1g88 62.3 17 143 Sl. Grad. 1g94 soo s g8 1g88 76.0 17 143 Sl. Grad. 1g9s soo s 98 1g88 75.0 17 205 Sl. Grad. 1992 750 k 107 1988 84.3 7 205 Sl. Grad. 19g4 750 k 107 1988 66.0 7 205 Sl. Grad. 1995 750 k 107 1988 67.0 7 221 Sl. Grad. 1gg2 1090 k 127 1988 81.6 7 221 SL Grad. 1g94 1090 k 127 1988 66.0 7 221 Sl. Grad. 1995 1090 k 127 1988 76.0 7 412 Sl. Grad. 1g92 1200 s 132 1988 73.0 11 412 Sl. Grad. 1994 1200 s 132 1988 70.0 11 412 Sl. Grad. 1ggs 1200 s 132 1988 66.0 11 433 Sl. Grad. 1gg2 goo k 81 1g88 74.3 9 433 Sl. Grad. 1994 900 k 81 1g88 65.0 9 433 Sl. Grad. 1995 goo k 81 1g88 73.0 9 467 Sl. Grad. 1994 1040 s g7 1g86 76.0 11 467 Sl. Grad. 1ggs 1040 s 97 1968 76.0 11 213 Tolmin 1gg2 880 k 160 1980 66.0 13 213 Tolmin 1gg2 880 k 185 1985 53.0 13 213 Tolmin 1gg2 880 k 188 1988 96.0 13 213 Tolmin 1gg4 880 k 180 1g8o 53.0 13 213 Tolmin 19g4 880 k 185 1g8s 47.0 13 213 Tolmin 19g4 880 k 188 1988 gs.o 13 213 Tolmin 1ggs 880 k 180 1980 49.7 13 213 Tolmin 1g9s 880 k 185 1985 47.0 13 213 Tolmin 1g9s 880 k 188 1988 60.7 13 215 Tolmin 1gg2 620 k 13g 1g8o 74.0 g Gozd V 53, 1995 433 Vitalnost smrekovega semena iz slovenskih semenskih sestojev Reg. št. Izvor Kali tev Reg. No. Origin Germination letolyear 215 Tolmin 1994 215 Tolmin 1995 217 Tolmin 1992 217 Tolmin 1994 217 Tolmin 1995 219 Tolmin 1992 219 Tolmin 1992 219 Tolmin 1994 219 Tolmin 1994 219 Tolmin 1995 Legenda: k - karbonatna kamnina s - silikatna kamnina Legend: k - carbona te stone s - silicate stone Nadm. viš. Alti/ude m 620 620 800 800 800 1200 1200 1200 1200 1200 Kamnina Starost Ob rod Kalivost Boniteta/Stanel Stone Age Mast Germ.cap. coeff. let 1 vears leto 1 vear % RK k 139 1980 65.3 9 k 139 1980 53.3 9 s 150 1980 92.8 9 s 150 1980 80.0 9 s 150 1980 77.0 9 k 159 1980 75.3 9 k 167 1988 72.3 9 k 159 1980 68.0 9 k 167 1988 63.0 9 k 167 1988 60.0 9 Op.: Starost drevja se nanaša na starost ob obredu semena Note: Tree age refers to the age at the time of seed mast. Kakovostno in vitalno seme je prvi pogoj uspešne vzgoje sadik. 434 Gozd V 53, 1995