Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929−1935 POD KRALJEVO DIKTATURO 1 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE JURE GAŠPARI^ SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 1 2 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935 Avtor Dr. Jure Ga{pari~ Urednik Marko Vidic Lektorica Hana Kova~ Oblikovanje Branka Smodi{ in Kazimir Rapo{a Ra~unalni{ki prelom Du{an Ob{tetar Fotografije na naslovnici Muzej novej{e zgodovine Slovenije Izdala in zalo`ila Modrijan zalo`ba, d. o. o. Za zalo`bo Branimir Ne{ovi} Natisnila Tiskarna Schwarz Naklada 600 izvodov Ljubljana 2007 Prva izdaja Izid knjige je denarno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. © Modrijan zalo`ba, d. o. o. CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 94(497.1)”1929/1935" 323(497.1)”1929/1935" 329.3:282(497.4)”1929/1935" GA[PARI^, Jure, 1977- GA[SLS pod kraljevo diktaturo : diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935 / Jure Ga{pari~. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2007 ISBN 978-961-241-191-6 236468224 www.modrijan.si SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 2 3 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE Jure Ga{pari~ SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929–1935 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 3 4 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 4 5 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE KAZALO PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE . . . . . 13 Od politi~nega konstituiranja leta 1890 do razpada habsbur{ke monarhije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 V prvem desetletju nove jugoslovanske dr`ave 1918–1929 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA . . . . . . . . . . . . . . 53 O diktaturi kralja Aleksandra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Slovenska ljudska stranka in uvedba diktature kralja Aleksandra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Minister Anton Koro{ec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Ban Du{an Sernec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Prista{i nekdanje SLS v banskem svetu Dravske banovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Menjava na ministrskem mestu – namesto Antona Koro{ca Du{an Sernec . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 ^AS OPOZICIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Obnova ustavnega `ivljenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 Volitve v Narodno skup{~ino 8. novembra 1931 . . . . . . . . . 121 Utrjevanje re`ima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 »Odgovor« nekdanje SLS ali ofenziva zelenih kravat . . . . . . . 140 Odgovor re`ima ali {en~urski dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 Zaostritev odnosov v katoli{kem politi~nem taboru . . . . . . . 158 Iskanje dogovora z dvorom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Punktacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 Konfinacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 5 6 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO KORAKI K VRNITVI NA OBLAST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 Ob~inske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 . . . . 181 Hvarski pogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 Atentat in njegove notranjepoliti~ne posledice . . . . . . . . . . . 225 Vlada Bogoljuba Jevti}a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 Nadomestne volitve v Senat 3. februarja 1935 . . . . . . . . . . . 237 Volitve v Narodno skup{~ino 5. maja 1935 . . . . . . . . . . . . . . 252 VRNITEV NA OBLAST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Jevti}ev padec in oblikovanje vlade Stojadinovi}-Koro{ec-Spaho . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263 Za~etek novega vzpona ali za~etek konca? . . . . . . . . . . . . . . 273 SUMMARY . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285 IMENSKO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 6 7 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE PREDGOVOR »Ljubljana, 14. decembra 1940 Danes okrog 7.30 se je z bliskovito hitrostjo raz{irila `alostna vest, da je zjutraj v Beogradu nenadoma umrl predsednik Senata in mini- ster prosvete dr. Anton Koro{ec, vodja slovenskega naroda, eminent- ni ne le slovenski, ampak tudi jugoslovanski politik, s ~igar imenom je povezan tudi nastanek Jugoslavije in ~igar ime je prav tako dobro znano izven meja na{e domovine.« 1 S temi besedami je ljubljanski dopisnik Centralnega presbiroja Pav- le Grubi{i} tistega dne za~el svoje obi~ajno telefonsko poro~ilo Beo- gradu. Pri tem seveda ni bilo naklju~je, da je na prvo mesto postavil skoraj senzacionalno vest, vest o smrti Antona Koro{ca. Pri{la je ne- nadoma in povsem nepri~akovano, presene~eni naj bi bili tudi njego- vi najo`ji politi~ni sodelavci, saj jih je {e prej{nji ve~er okrog {este ure poklical in povpra{al o vremenu. Nameraval je namre~ priti v Slove- nijo. [tirinajstega decembra zjutraj je vodstvo nekdanje Slovenske ljud- ske stranke, tedaj vklju~ene v vsedr`avno stranko, Jugoslovansko radi- kalno zajednico, tako ostalo brez svojega karizmati~nega vodje. @ivljenjska pot Antona Koro{ca in razvoj SLS sta bila {e iz ~asov habsbur{ke monarhije nelo~ljivo povezana, po Koro{~evem vzponu na vrh stranke pa se skorajda zdi, da sta postali ena zgodba iz poglavja politi~ne zgodovine. V dveh desetletjih prve jugoslovanske dr`ave velikokrat nastopata kot sinonim, ~eprav Koro{ec kljub vsemu ni bil SLS in SLS ni bila njegova nekriti~na vojska. Bil je le njen nesporni prvak, ki je dobro obvladoval politi~no matematiko. Historiografska analiza razvoja stranke tako mora hote ali nehote v precej{nji meri upo{tevati njegovo vlogo v njej, kar se pa~ ka`e v dejstvu, da je Ko- ro{ec »glavni junak« zgodbe o SLS. In eno bolj skrivnostnih poglavij v 1 Arhiv Srbije i Crne gore 38, Centralni presbiro Predsedni{tva Ministarskog saveta, fasc. 5/18, telefonsko poro~ilo dopisnika z dne 14. 12. 1940. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 7 8 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO tej zgodbi, v zgodovini SLS in Koro{ca, je bil ~as kraljeve diktature v prvi polovici tridesetih let minulega stoletja. Dne 16. oktobra 2002 so v srbskem Lapovu odkrili spomenik kra- lju Aleksandru Kara|or|evi}u. Na slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudi Aleksandrov vnuk Aleksander II., danes stanovalec dedinjskega kom- pleksa in »pretendent« na srbski prestol, je govoril ~lan »Kronskega sveta« Aleksandra II. knji`evnik Matija Be}kovi}. V svojem govoru je kralja Aleksandra koval v zvezde in samoo~itajo~e dejal, da na »na{o (srbsko) sramoto pokojnik {e vedno ni do~akal svoje pravice«. Pomni se ga po tem, da je razpustil parlament in prepovedal politi~ne stranke – ~esar naj mu ne bi odpustili tisti, ki so uvedli diktaturo proletariata in enopartijski sistem – dejansko pa naj bi bil nadvse genialen vite{ki kralj, ki je padel kot prva `rtev fa{izma. 2 V ozra~ju najnovej{e monar- histi~ne propagande v Srbiji se o~itno lahko sre~ujemo z nadvse izvir- nimi tezami o ~asu diktature kralja Aleksandra, kar pa ni niti prese- netljivo niti nenavadno. Vsakokratno aktualno dru`beno in politi~no okolje pa~ vedno generira raznovrstne interpretacije preteklosti, ki se tako od svojih predhodnic kot med sabo v~asih precej razlikujejo. Raz- korak med njimi je po eni strani vsebinske narave, po drugi pa jih lo~i tudi zgodovinopisna utemeljenost. Politi~na zgodovina je namre~ zme- rom bila in {e vedno je politi~na igra~a. Za potrebe aktualnega poli- ti~nega trenutka se iz preteklosti kot iz samopostre`ne trgovine izbi- rajo (v~asih tudi izmi{ljeni) dogodki, s katerimi se nato »znanstveno« argumentira dolo~en predlog, zahteva ali pa zgolj ustvarja za`elena slika, ki naj volilca prepri~a o nujnosti uveljavitve kakega interesa. Toda celovitej{i pogled v preteklost, tudi v ~as Aleksandrove diktatu- re, poka`e malo bolj kompleksno in precej bolj uravnote`eno sliko. V obdobju diktature kralja Aleksandra se je nedvomno korenito spremenila politi~na podoba slovenskega in jugoslovanskega prosto- ra, vendar velja poudariti, da je ta ~as v slovenskem zgodovinopisju relativno slabo raziskan. To {e posebej velja za polo`aj in usodo strank in nekaterih strankarskih organizacij tradicionalnih idejnopoliti~nih ta- borov na Slovenskem – liberalnega, socialisti~nega in katoli{kega –, ki so bile z za~etkom diktature prepovedane. Katoli{ki politi~ni tabor, utele{en v Slovenski ljudski stranki (SLS), je bil v ~asu demokrati~no- -parlamentarnih dvajsetih let dvajsetega stoletja politi~no najmo~nej{i. Njegova vloga po nastopu diktature posledi~no ni imela majhne te`e 2 Glas javnosti, 20. 10. 2002, Govor Matije Be}kovi}a (http://www.royalfamily.org/press/ press-det/press-425_yu.htm, 16. 8. 2007). SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 8 9 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE in nam zato tudi omogo~a vpogled v {ir{e slovensko in jugoslovansko politi~no dogajanje. Pri~ujo~a raziskava tako sku{a osvetliti polo`aj nekdanje SLS po 6. januarju 1929, skozi to prizmo pa tudi delovanje Aleksandrove diktature v jugoslovanski Sloveniji – Dravski banovini in v {ir{em dr`avnem okviru. Delo obravnava ~asovni okvir 1929–1935, tj. od vzpostavitve Alek- sandrove diktature do vrnitve nekdanje SLS na oblast 24. junija 1935, s tem da ga uvaja nujen oris politi~nega razvoja katoli{kega gibanja od njegovega politi~nega konstituiranja leta 1890 do nastopa diktatu- re. Osrednja problematika, ~as po 6. januarju 1929, ko je kralj Alek- sander Kara|or|evi} suspendiral vidovdansko ustavo in skup{~ino ter razglasil diktaturo, je obravnavana v petih problemsko-kronolo{kih sklopih. V prvem so raz~lenjeni zna~aj diktature in odmevi nanjo ter posledice njene uvedbe v strankarsko-politi~nem `ivljenju. SLS je bila tedaj ukinjena in prisiljena v formalni umik v ilegalo, dejansko pa je delovala naprej. Njen dejanski obstoj tako ni vpra{ljiv, kar sku{a po- kazati tudi besedilo pri~ujo~e knjige. Povsem druga~e pa je bilo s prav- no-formalno podlago obstoja stranke. Vse preve~krat se spregleda, da je januarja 1929 SLS prenehala obstajati kot dovoljena stranka in se nato kot zgolj in samo SLS tudi ni ve~ obnovila. Ustavne in zakonske omejit- ve so bile preprosto prestroge. V svojem delu jo zato izrecno imenu- jem nekdanja oziroma biv{a ali prepovedana SLS, s ~imer `elim jasno poudariti njen pravno spremenjeni status. V drugem sklopu obravnavamo ~as sobivanja z Aleksandrovim re- `imom – obdobje od nastopa diktature do izstopa stranke iz vlade 2. septembra 1931. Nekdanja SLS, ki je bila stranka narodnoavtonomi- sti~ne usmeritve, je tedaj imela svojega predstavnika v vladi {estoja- nuarskega re`ima, kar jo je postavljalo v vpra{ljiv politi~ni polo`aj. [estojanuarski re`im je namre~ vztrajno uresni~eval svojo zamisel ju- goslovanskega narodno-dr`avnega unitarizma. Stopnjevani pritisk re`i- ma in unitaristi~na ideja sta se med drugim konkretizirala decembra 1929 z razpustitvijo katoli{ke telovadne organizacije Orel, s ~imer je bila {e dodatno okrnjena organizacijska infrastruktura ukinjene SLS, notranja nasprotja v njej pa so se {e bolj zaostrila. Raz~lembi tega ~asa je prav zato namenjen poseben poudarek. Po odhodu predstavnikov nekdanje SLS iz vlade je za nekdanjo stranko nastopil ~as opozicije. Pogoji delovanja so se tedaj zanjo {e bolj zaostrili, a je kljub temu na{la na~ine, da izrazi svojo politi~no mo~, kar se je {e posebej pokazalo ob proslavah {estdesetletnice vodje PREDGOVOR SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 9 10 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO nekdanje SLS dr. Antona Koro{ca. Ti dogodki, ki so se sicer kon~ali s preganjanjem prista{ev nekdanje SLS in procesom proti njim, so razkri- li nezmanj{ano politi~no mo~ nekdanje stranke med slovenskim volil- nim telesom. Jedrni del monografije tvori prav obravnava politi~nih razmer in dinamike »na terenu« v tem obdobju politi~nega razvoja v Dravski banovini. Zato je ve~ prostora namenjenega tudi analizi volil- nega dogajanja. Glede na dejstvo, da se je nekdanja SLS ob skup{~in- skih volitvah leta 1931 odlo~ila za volilno abstinenco in k tej prite- gnila ve~ino slovenskega prebivalstva, je ob tem vpra{anju posve~ena posebna pozornost preizkusu temeljne teze; da je ukinjena stranka ohranila svojo osnovno strukturo, organizacijsko razvejanost in zvezo s ~lanstvom tudi po {estem januarju. Po odhodu v opozicijo je nekdanja stranka v skladu s svojo politi~no taktiko ponovno za~ela javno obuja- ti svoj avtonomisti~ni program. To je doseglo vrh 31. decembra 1932, ko je objavila svoj program federativne preureditve jugoslovanske dr`ave, t. i. ljubljanske punktacije oziroma Slovensko deklaracijo. V delu besedila je zato posebna skrb namenjena jugoslovanski dr`avni in strankarsko-politi~ni dinamiki nekdanje SLS, ki je privedla do obli- kovanja omenjenih punktacij. V zadnjih dveh problemsko-kronolo{kih sklopih je raz~lenjeno ob- dobje od jeseni 1933 do vstopa na~elnika nekdanje SLS Antona Koro{ca v vlado novoustanovljene Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) 24. junija 1935. V tem ~asu so bili najvi{ji voditelji nekdanje SLS (na ~elu s Koro{cem) od januarja 1933 do oktobra 1934 zaradi ljubljanskih punk- tacij v konfinaciji. Pri tem je bil Koro{ec od jeseni 1933 v stiku s kraljem Aleksandrom, po monarhovi smrti pa je kot ponovno svoboden ~lovek nadaljeval z vnetim iskanjem in pripravljanjem pravih korakov k vno- vi~nemu vzponu nekdanje SLS na oblast. Raziskava tako pojasnjuje njeno doslej {e ne sistemati~no obdelano vrnitev na oblast sredi tridesetih let in podrobneje analizira na videz vpra{ljivo politi~no taktiko njenega vodstva. Zgornja ~asovna meja, ki zamejuje {tudijo, je posledi~no po- stavljena v poletje 1935 in ne v jesen 1934, ko je kralj Aleksander umrl v atentatu v Franciji in je diktatura izgubila njegov osebni pe~at. Tako s stali{~a jugoslovanske notranjepoliti~ne dinamike kot s stali{~a nekda- nje SLS predstavlja namre~ nastop re`ima JRZ ve~jo prelomnico kot kraljeva smrt. V okviru ~etrtega problemsko-kronolo{kega sklopa, ki ~asovno zdru`uje troje volitev – ob~inske leta 1933, nadomestne vo- litve v Senat leta 1935 in skup{~inske volitve leta 1935, pa so skozi analizo le-teh zlasti natan~no obdelane (podobno kot ob volitvah 1931) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 10 11 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE politi~ne razmere na terenu, s ~imer je dodatno raz~lenjeno dejstvo po- liti~nega obstoja nekdanje stranke v ~asu diktature. Politi~no `ivljenje Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji, tj. v tridesetih letih dvajsetega stoletja, doslej – z nekaj izjemami – ni bilo celovito obravnavano. Slednje {e zlasti velja za ~as pred letom 1935. Splo{en pregled in osnovno sliko politi~nega razvoja najdemo v delu Metoda Miku`a Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941 (1965), vendar je ta, v svojem ~asu izredno koristen pregled, lahko samo iz- hodi{~e za nadaljnje raziskave. Podrobnej{i {tudiji sta objavila Anka Vi- dovi~ - Miklav~i~ in Janko Prunk. Prva je v svojem delu Mladina med nacionalizmom in katolicizmom (1994) predstavila razvoj in dejavnost mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in kato- li{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, drugi pa je v knjigi Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slo- venskega naroda (1977) razdelal idejnopoliti~ni razvoj kr{~anskoso- cialisti~nega gibanja. V zadnjem ~asu je Miroslav Stiplov{ek sistema- ti~no osvetlil pomen in vlogo banskega sveta Dravske banovine, s ~imer je zaokro`il nadvse pomembno poglavje politi~ne zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji. Poleg omenjenih sta v ta ~as dejavneje raziskovalno posegla {e Jurij Perov{ek in Janko Pleterski. Med tujimi avtorji izstopajo zlasti Ljubo Boban (Ma~ek i politika HSS 1928–1941, 1974), Todor Stojkov (Opozicija u vreme {estojanuarske diktature 1929–1935, 1969), Branislav Gligorijevi} (Kralj Aleksandar Kara|or- |evi}, 2002) in Ivana Dobrivojevi} (Dr`avna represija u doba dikta- ture kralja Aleksandra 1929–1935, 2006), a se slovenske politike ne lotevajo celovito. Podobno velja tudi za druge tuje avtorje, ki obrav- navajo to ~asovno obdobje. Raziskava je tako metodolo{ko utemeljena v raziskovanju primarnega arhivskega gradiva iz Arhiva Hrva{ke aka- demije znanosti in umetnosti, Arhiva Srbije in ^rne gore, Arhiva Re- publike Slovenije, Pokrajinskega arhiva Maribor in Zgodovinskega arhiva Celje. Pri tem je treba nujno poudariti, da ni zrasla iz ohranjene- ga arhiva nekdanje SLS, saj obstoj le-tega tako avtorju kot drugim razis- kovalcem tega ~asa ni znan. Pri~ujo~a {tudija je sestavljanka raznovrst- nih ko{~kov. Ob arhivskem gradivu je izjemno pomemben histori~ni vir tudi takratno doma~e in tuje politi~no ~asopisje (med doma~im predvsem Slovenec, Jutro, Kmetski list, Jugoslovan). Medtem ko je bilo potrebno zaradi poostrene cenzure, uvedene z diktaturo, doma~i tisk {e posebej kriti~no ovrednotiti, je bilo v tujem mo~ najti nekaj izjem- no pronicljivih analiz, na katere smo se oprli pri pripravi pri~ujo~e PREDGOVOR SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 11 12 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO monografije. Razen tega je v raziskavi uporabljena {e druga tedanja politi~na publicistika ter spomini nekaterih politikov, predvsem Vla- dimirja Ravniharja, Ivana Ah~ina in Milana Stojadinovi}a. Knjiga v glavnem temelji na besedilu doktorske disertacije, ki sem jo junija 2006 obranil na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri nastajanju sta mi ves ~as marljivo in kolegial- no stala ob strani oba mentorja, zaslu`ni prof. dr. Miroslav Stiplov{ek in znanstveni svetnik doc. dr. Jurij Perov{ek. Za njune {tevilne nasve- te in koncizne usmeritve se jima iskreno in prijateljsko zahvaljujem. Prav tako se {e posebej zahvaljujem prof. dr. Janezu Cvirnu in znan- stveni svetnici dr. Anki Vidovi~ - Miklav~i~, ki sta s svojo pomo~jo po- membno prispevala k nastanku pri~ujo~ega dela. Jure Ga{pari~ SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 12 13 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE Od politi~nega konstituiranja leta 1890 do razpada habsbur{ke monarhije Politi~no `ivljenje na Slovenskem, ki se je do konca osemdesetih let 19. stoletja »razvijalo in vr{ilo v znamenju tako zvanega sloga{tva«, 1 je tedaj dokon~no podleglo nazorskim razhajanjem. Vse bolj krhka povezanost takrat {e enotnega slovenskega politi~nega prostora je razpadla in po slovenskih de`elah so se za~ele oblikovati politi~ne organizacije obeh uveljavljajo~ih se idejnopoliti~nih polov – katoli{ke- ga in liberalnega. V osrednji slovenski de`eli Kranjski je bilo 26. ja- nuarja 1890 tako ustanovljeno Katoli{ko politi~no dru{tvo. Ob njego- vi ustanovitvi je katoli{ki dnevnik Slovenec zapisal, da mu `eli »obilnih vspehov; iz zrna, ki je ob ugodnem ~asu vsejano krepko vskalilo, naj zrase ko{ato drevo, ki bo s svojim cvetjem razveseljevalo, s svojim sadom pa obilno koristi dona{alo narodu slovenskemu«! 2 In iz zrna je nato res vzklilo ko{ato in mo~no drevo, ki se je v podobi katoli{ke politi~ne organizacije, od leta 1895 imenovane Katoli{ka narodna stran- ka in leta 1905 preimenovane v Slovensko ljudsko stranko, razvilo v osrednjo slovensko politi~no mo~. Ta si je v naslednjih letih, zlasti po avstrijski dr`avnozborski volilni reformi leta 1907, zagotovila prevla- do v slovenskem politi~nem prostoru. * Na torek 14. maja 1907 3 so bile razpisane volitve v avstrijski dr`av- ni zbor. Bile so prve volitve, izpeljane po novem volilnem redu, ki je zagotavljal splo{no in enako volilno pravico. @e predvolilni boj je v 1 Matija [kerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, I. del, samoza- lo`ba, Cleveland 1956, str. 51. 2 Slovenec, 27. 1. 1890, Osnovalni odbor »Katol. Politi~nega dru{tva«. 3 Slovenec, 13. 5. 1907, Volivci pozor! SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 13 14 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO tistih pomladanskih dneh opozoril, da predstavljajo majske volitve po- membno prelomnico v avstrijski parlamentarni zgodovini. Takrat se je namre~ »pri tem nekaj jasno odrazilo: Politika je postala predmet {irokih mno`ic prebivalstva.« 4 Kak{en je bil izid volitev v osrednji slovenski de`eli Kranjski, zgovorno pri~a dejstvo, da je prvi zgodovinar slovenske- ga katoli{kega gibanja, Fran Erjavec, obdobje v letih 1907–1918 naslo- vil Zmaga katoli{kega gibanja. 5 Takrat se je kot vodilna slovenska poli- ti~na sila na Kranjskem dokon~no uveljavila Slovenska ljudska stranka. Svojo vodilno vlogo je obdr`ala do konca obstoja habsbur{ke monarhije in jo ponesla tudi v Kara|or|evi}evo monarhijo. [e ~etrt stoletja pred tem (za stranko epohalnim) dogodkom je bila politi~na stvarnost v slovenskih de`elah povsem druga~na. Ve~ina slo- venskih politikov je prisegala na slogo – politi~ni koncept skupnega slovenskega nastopa, ki se zaradi narodnega interesa ni oziral na na- stajajo~a politi~no-nazorska razhajanja. 6 Seveda so bile sloga{ke vrste najbolj strnjene v tistih de`elah, kjer je bilo slovenstvo najbolj izpostav- ljeno in kjer je bila posledi~no najve~ja nevarnost, da bi namesto slo- venskega kandidata na volitvah zmagal nem{ki ali italijanski. Tako je bila slovenska politika na Koro{kem, v Istri in Trstu najbolj enotna, ne- koliko manj na [tajerskem, na Kranjskem in Gori{kem pa je najpogo- steje prihajalo do razdorov. 7 »Jako va`en preokret je pa nastopil v tem pogledu leta 1884«. 8 Tedaj je umrl ljubljanski {kof Janez Zlatoust Poga- ~ar, ki je nasprotoval politi~nemu udejstvovanju duhov{~ine in obliko- vanju samostojne katoli{ke stranke. In le teden po njegovi smrti je s svojim pisanjem za katoli{ki list Slovenec za~el nazorski boj gori{ki bo- goslovni profesor s »srcem kra{kim, srcem skalnim«, Anton Mahni~. 9 Z radikalno kritiko nekatoli{kih na~el in idej ter spodbujanjem pokristja- njenja dru`be na vseh ravneh je zastopal svojo aut-aut (ali-ali) pozi- cijo. Za dru`bo kr{~anskih na~el brez kompromisov. Slednje, denimo 4 Helmut Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, v: Die Habs- burgermonarchie 1848–1918, 7. zvezek, Verfassung und Parlamentarismus (1. del), ur. H. Rumpler – P. Urbanitsch, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2000, str. 881. 5 Fran Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja na Slovenskem, Prosvetna zveza, Ljubljana 1928, (dalje: Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja), str. 159, 162. 6 Prim.: Ferdo Gestrin – Vasilij Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stolet- ja do 1918, DZS, Ljubljana 1966, (dalje: Gestrin – Melik, Slovenska zgodovina), str. 189–190. 7 Andrej Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, (dalje: Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1), str. 31. 8 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 37. 9 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 36–37. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 14 15 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE liberalni katolicizem, 10 je odlo~no odklanjal. Vero je postavljal nad na- rodnost in v tem smislu tudi odrekal narodom pravico ru{iti postavne dr`ave, ki so nenazadnje nastale po bo`jem pravu. Pri tem pa je po- trebno opozoriti, da je bil kljub temu vnet prista{ programa Zedinjene Slovenije, saj bi le-ta nastala znotraj Avstrije pod habsbur{kim `ezlom. 11 Mahni~eve teze so se mno`i~no udejanjile na prvem slovenskem katoli{kem shodu zadnje dni avgusta 1892. S to verskopoliti~no mani- festacijo, ki so ji sledile {e {tiri (1900, 1906, 1913 in 1923), 12 »je bil polo`en temelj in ustvarjane so bile jasne smernice vsemu nadaljnjemu katoli{kemu gibanju na Slovenskem«. 13 Vse od tedaj so bili duhovi traj- no lo~eni. 14 Nazorska razli~nost se je v vsej svoji {irini udejanjila tudi na politi~nem polju. Na Kranjskem je konec sloge nakazalo leta 1890 ustanovljeno Ka- toli{ko politi~no dru{tvo, 15 ki so mu po I. slovenskem katoli{kem sho- du leta 1892 sledila {e {tevilna okrajna katoli{ka politi~na dru{tva. 16 Na tem {irokem temelju se je nato oblikovala Katoli{ka narodna stranka (leta 1905 preimenovana v Slovensko ljudsko stranko), znotraj katere se je `e kmalu uveljavil odvetnik dr. Ivan [u{ter{i~ – kasnej{i »nekro- nani vojvoda kranjski« in nesporni vodja vseh ju`noslovanskih parla- mentarcev na Dunaju. Liberalni tabor je leta 1894 osnoval Narodno stranko, pozneje preimenovano v Narodno napredno stranko (NNS). 17 Strankarsko `ivljenje na Kranjskem se je poslej vse bolj utrjevalo. Obstoj dveh slovenskih politi~nih strank je postal gotovo dejstvo in v taki politi~ni klimi sta oba novonastala politi~na pola pri~akala svojo »prvo veliko bitko« – de`elnozborske volitve novembra 1895. 18 »Ker 10 O liberalnem katolicizmu gl.: Zvonko Bergant, Slovenski klasi~ni liberalizem, Nova revija, Ljubljana 2000, str. 39–42. 11 Jo`ko Pirc, Rimski katolik in lo~itev duhov, v: Mahni~ev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1990, (dalje: Mahni~ev simpozij), str. 117; Walter Lukan, Anton Mahni~ in na- cionalno vpra{anje, v: Mahni~ev simpozij, str. 141, 143; Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1, str. 31–32. Leta 1888 je za~el Mahni~ izdajati revijo Rimski katolik, kjer je utemeljeval zgoraj navedeno. 12 O prvem in drugem shodu prim.: Stane Granda, I. in II. slovenski katoli{ki shod, v: Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1988, (dalje: Missiev simpozij), str. 95–109. 13 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 46. 14 Dragotin Lon~ar, Politi~no `ivljenje Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1921, (dalje: Lon~ar, Politi~no `ivljenje), str. 62. 15 Jure Ga{pari~, Katoli{ko politi~no dru{tvo, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, (dalje: Kronika XIX/3), str. 139–141. 16 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 42–43, 101–102. 17 Jure Ga{pari~, Narodna stranka za Kranjsko, v: Kronika XIX/3, str. 222–223. 18 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1965, (dalje: Melik, Volitve), str. 265. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 15 16 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO sta v na{i de`eli mej Slovenci dve stranki, gotovo pri volitvah ne bo manjkalo vro~ih bojev,« 19 je za~etek volilne agitacije komentiral Slo- venec. Prav v okviru slednje se je v oktobru tistega leta tudi pri~el katoli{ki politi~ni tabor, formalno organiziran v okviru Katoli{kega politi~nega dru{tva, imenovati Katoli{ka narodna stranka. 20 Izid novem- brskih volitev 1895 je pokazal zna~aj obeh strank, ki ju je odlo~ilno opredeljeval tudi v naslednjih letih. Katoli{ka narodna stranka je osvoji- la vseh 16 kme~kih mandatov, liberalci pa vseh 7 mestnih in oba mandata trgovsko-obrtne zbornice. 21 Na Gori{kem je do dokon~ne lo~itve pri{lo leta 1899, v nacional- no ogro`enih pokrajinah, predvsem na Koro{kem in v Trstu, pa se je sloga ohranjala {e naprej – na Koro{kem bolj katoli{ko in v Trstu bolj liberalno obarvana. 22 Politi~no ozra~je na [tajerskem je ostajalo v znamenju sloge vse do dvajsetega stoletja. V slovenski {tajerski politiki tistega ~asa je pre- vladoval vplivni dr. Ivan De~ko in ko se je on poslovil s politi~nega prizori{~a, se je kon~ala tudi t. i. »doba Ivana De~ka« – doba {tajerske sloge. Na dr`avnozborskih volitvah leta 1907 sta `e nastopili dve slo- venski stranki, in sicer leto prej nastala liberalna Narodna stranka za [tajersko pod vodstvom dr. Vekoslava Kukovca ter leta 1907 nastala katoli{ka Slovenska kme~ka zveza za [tajersko. Tudi volilni izid na [tajerskem je mogo~e komentirati z oceno Frana Erjavca – zmaga ka- toli{kega gibanja. V Slovenski kme~ki zvezi je kot klju~na osebnost izstopal tedaj (1907) petintridesetletni teolog iz Sv. Jurija ob [~avnici, dr. Anton Koro{ec. 23 Doma~a spodnje{tajerska politi~na stvarnost 24 in predvsem eminentni dunajski parlament sta iz tega {tajerskega poli- 19 Slovenec, 10. 10. 1895, Razpisane de`elnozborske volitve na Kranjskem. 20 Slovenec, 12. 10. 1895, Volitve – pred durmi. O uvedbi imena KNS gl.: Jurij Perov{ek, Politi~ne razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, v: Zbornik simpozija ob stoletnici za~etka gradnje prve slovenske gimnazije, ur. R. A. Jernej~i~, Zavod Sv. Stanislava, Ljubljana 2002, str. 29. 21 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 63. 22 Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1, str. 32–33. 23 Branko Goropev{ek, Razpad sloge na slovenskem [tajerskem v letih 1906–1907, v: Celjski zbornik, Osrednja knji`nica Celje, Celje 1993, str. 143–161; Feliks J. Bister, Anton Koro{ec. Dr`avnozborski poslanec na Dunaju, Slovenska matica, Ljubljana 1992, (dalje: Bister, Anton Koro{ec), str. 11, 53; prim.: Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1, str. 32–33; Janez Cvirn, Ustanovitev narodne stranke na [tajerskem, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, (dalje: Kronika XX/1), str. 66; Bran- ko Goropev{ek, Ustanovitev Slovenske kme~ke zveze na Spodnjem [tajerskem, v: Kronika XX/1, str. 68. 24 Prim. Franc Rozman, Anton Koro{ec – urednik Slovenskega gospodarja, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 161–170. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 16 17 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE tika skovala velikega mojstra politi~ne taktike, ki je pozneje, v obdobju med svetovnima vojnama, prerasel v osrednjo osebnost slovenske politike v prvi jugoslovanski dr`avi. 25 Na Kranjskem je sprva dajal pe~at Katoli{ki narodni stranki njen konzervativni predsednik Karel Klun, vendar so si velik vpliv znotraj stranke s svojim zavzemanjem za {iroke ljudske mno`ice kmetov in delavcev kmalu zagotovili kr{~anski socialci. Pod taktirko Janeza Evan- gelista Kreka so uspeli v svoje organizacije vklju~iti enako {tevilo delavcev 26 kot leta 1896 ustanovljena posebna delavska stranka Ju- goslovanska socialno demokrati~na stranka (JSDS). 27 S táko trdno in gotovo politi~no oporo na Kranjskem, kjer je bila socialdemokracija potisnjena v ozadje, liberalni tabor pa je branil svoje okope v mestih in trgih, so poslanci SLS na Dunaju lahko nastopali samozavestno in tudi odlo~ujo~e pri sooblikovanju dr`avne politike. 28 SLS je dejansko ves obravnavani ~as bila boj z doma~imi liberalci na Kranjskem. »Kranjski prepir« v osrednji slovenski de`eli, kjer se je nasprotje med obema politi~nima taboroma tudi najostreje odra`alo, pa je stranka zanesla celo v dvorano dr`avnega zbora. Po decembr- skih dr`avnozborskih volitvah leta 1900 je namre~ [u{ter{i~ vztrajno zavra~al ustanavljanje tak{nega kluba ju`noslovanskih poslancev, ki bi vklju~eval tudi tri kranjske in enega gori{kega liberalca. Ker se slednjim drugi ju`noslovanski parlamentarci (predvsem iz Hrva{ke in Dalmacije) niso hoteli odre~i (nenazadnje se je liberalni prvak Tav- ~ar v mladosti opredeljeval za »planinskega Hrvata«), 29 sta sprva na 25 Prim. Bister, Anton Koro{ec, str. 267 in Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsbur{ki monarhiji 1897–1914, Slovensko panevropsko gibanje – Zalo`ba Panevropa, Celje 2001, (dalje: Rahten, Slovenska ljudska stranka), str. 144. 26 Kot osrednja organizacija vseh kr{~anskosocialnih nepoliti~nih dru{tev je 14. novembra 1897 nastala Slovenska kr{~ansko socialna delavska zveza, ki je pred prvo svetovno vojno zdru`evala ve~ kot 450 dru{tev s 43.000 ~lani. – Jure Ga{pari~, Slovenska kr{~ansko socialna delavska zveza, v: Kronika XIX/3, str. 284. 27 Na tem mestu velja opozoriti, da je bila JSDS prva stranka, ki je presegla delitev sloven- skega ozemlja na de`ele, saj je bila zasnovana vsenarodno. – Jurij Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora 1918–1929, Modrijan, Ljubljana 1996, (dalje: Perov{ek, Liberalizem), str. 29. 28 Walter Lukan, Socialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19. sto- letja, v: Missiev simpozij, str. 117; Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 15; Janko Pleterski, Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925. Pot prvaka slovenskega politi~nega katolicizma, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1998, (dalje: Pleterski, Ivan [u{ter{i~), str. 50–63. 29 Ivan Hribar, Moji spomini I, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljubljana 1983, str. 205; gl. tudi opombo v: Ivan Hribar, Moji spomini II, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljubljana 1984, str. 591. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 17 18 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Dunaju delovala dva ju`noslovanska kluba – [u{ter{i~ev Slovanski centrum in Hrva{ko-slovenski klub, kamor so se zatekli {tirje sloven- ski liberalci. 30 * Klju~no zmago v spopadu politi~nega katolicizma in liberalizma je SLS po`ela z uveljavitvijo volilne reforme leta 1906. 31 Te`nje po spremembi starega volilnega sistema, ki je s svojim sistemom kurij 32 zagotavljal t. i. zastopstvo interesov v dr`avnem zboru, so bile pri- sotne vse od obnove ustavnega `ivljenja v Avstriji v {estdesetih letih 19. stoletja. Vendar je demokratizacija na tem podro~ju napredovala le po~asi in postopoma. Po prvi veliki reformi leta 1873 so bile uve- dene neposredne volitve v dr`avni zbor, 33 po drugi iz leta 1896 pa so obstoje~im {tirim kurijam dodali {e peto – splo{no kurijo. 34 Sistem kurij je tako ostajal {e naprej, o njegovi primernosti za sodobno parla- mentarno demokracijo pa se je nadvse hudomu{no izrazil na~elnik SLS Ivan [u{ter{i~, ko je v dr`avnem zboru dejal, da je sam veleposestnik na Kranjskem in da torej njegove interese zastopata poslanca Josef Schwegel in Josip Emanuel Barbo, da je hkrati veleposestnik na [tajer- skem in da torej zastopa njegove interese tudi grof Karl Stürgkh; in nenazadnje {e dr. Ivan Tav~ar, ki zastopa obrtnike. 35 Vsi omenjeni so seveda bili njegovi politi~ni nasprotniki. Prizadevanja za splo{no in enako volilno pravico so se precej okre- pila po reformi leta 1896, ko je bil tudi avstrijski tisk poln tovrstnih diskusij. 36 Na ~elo boja za novo volilno reformo se je najprej postavilo 30 Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 39–44. 31 Glej pregledno predavanje Vasilija Melika, Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni u~inki, Zgodovinski ~asopis 33 (1979), {t. 2, str. 221–227. 32 Po sistemu kurij so bili volilci razdeljeni v volilne razrede, imenovane kurije; vsak iz- med teh pa je volil vnaprej dolo~eno {tevilo poslancev. Volilci kme~ke kurije so tako volili 40% poslancev, dejansko pa predstavljali 80% prebivalstva, ~etrtino poslancev so izvolili volil- ci mestne kurije (manj kot petina prebivalstva), preostanek pa je pripadel dvema privilegira- nima razredoma – veleposestni{ki kuriji in kuriji ~lanov trgovsko-obrtne zbornice ter t. i. viri- listom (nevoljenim ~lanom) – rektorjem univerz in {kofom. Opisani sistem pa je do reforme leta 1873 veljal zgolj za volitve v de`elni zbor, kajti poslance dr`avnozborske poslanske zbor- nice na Dunaju so de`elni zbori volili iz svoje srede. – Melik, Volitve, str. 5–8, 11–13; William Alexander Jenks, The Austrian Electoral Reform of 1907, Columbia University Press, New York 1950, (dalje: Jenks, The Austrian Electoral Reform), str. 15–16. 33 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 73–74; Melik, Volitve, str. 32–33. 34 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 24; Melik, Volitve, str. 33–34. 35 Ivan [u{ter{i~ je kot odvetnik pripadal tudi obrtni{kemu »stanu«. To je omenil na seji dr`avnega zbora dne 5. 10. 1905. – Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 59. 36 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 27. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 18 19 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE delavsko gibanje. 37 Prelomni trenutek je dokon~no napo~il leta 1905. Vladna kriza na Ogrskem je v povezavi s burnimi dogajanji v Rusiji (rusko-japonska vojna in revolucija leta 1905), ki so {e bolj pod`gala socialdemokrate v njihovih volilnoreformnih akcijah, 38 pognala volil- no debato tudi na parket dunajskega parlamenta. Ob njegovem po- novnem odprtju septembra 1905 so zbrani poslanci najprej prisluhnili nastopnemu govoru ministrskega predsednika barona Paula Gautscha, v katerem se ta ni mogel izogniti vpra{anju volilne reforme. Sicer je poudaril, da je sam zagovornik raz{iritve volilne pravice, a hkrati na- vrgel, da bo realizacija le-te izjemno te`aven in zapleten projekt. 39 Na~rt volilne reforme je vlada nato predlo`ila 23. februarja 1906. [tevilo vnaprej dolo~enih slovenskih mandatov naj bi se pove~alo na 23, kar bi bilo odstotkovno gledano pribli`no toliko, kolikor bi Slo- vencem {lo glede na dele` v prebivalstvu monarhije. 40 Slovenski ljud- ski stranki je predlog ustrezal, liberalni Narodno napredni stranki pa ne. Liberalci so se namre~ {e kako zavedali, da bi uveljavitev refor- me premo~no okrepila SLS. 41 Klju~ za razumevanje njihovega strahu lahko vidimo v samem volilnem sistemu, ki je temeljil na ve~inskem principu. Volilo bi se torej konkretne poslance v `e dolo~enih volil- nih okrajih. Upo{tevaje majhno koncentracijo urbanih sredi{~ na Slo- venskem in politi~no te`o dr. [u{ter{i~a so liberalci seveda spoznali preprosto dejstvo: volilni okraji bodo ukrojeni po meri SLS, kar bi v vsakem okraju zagotavljalo prevlado katoli{kega volilnega telesa nad liberalnim. Zgolj ljubljanski (mestni) okraj bi ponujal tudi dejanske mo`nosti za izvolitev kandidatom NNS. 42 37 Utemeljevanje splo{ne in enake volilne pravice iz ust socialdemokratskih politikov je povzemal tudi politik SLS Anton Koro{ec. Tako je na seji poslanske zbornice 20. 11. 1906 citiral socialisti~nega zastopnika, ki je dejal, da je enaka politi~na pravica »marve~ pravica, lastna vsake- mu dr`avljanu«. Cit. po: Bister, Anton Koro{ec, str. 50. 38 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 27–31; prim.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 175. 39 Zato je tudi dejal, da se bo vlada posvetila iskanju re{itve, kako pomiriti Nemce in ^ehe ter tako prispevala k ohlajanju mednacionalnih nasprotij. Implicitno je s tem zavrnil skoraj{njo volilno reformo. – Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 32–33. 40 Lon~ar, Politi~no `ivljenje, str. 74. 41 Narodno napredna stranka je v svojih za~etkih zagovarjala splo{no (a ne enako!) volilno pravico, od ~esar jo je nato odvrnil predvsem strah pred premo~no SLS. – Gestrin – Melik, Slovenska zgodovina, str. 273, 289. »Liberalna stranka je tedaj postala {e bolj reakcionarna kot pa klerikalna.« – Prav tam, str. 289. 42 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 179. O pogledih katoli{ke stranke na vpra{anje volilne reforme gl. tudi: Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politi~no soo~enje slovenskega politi~nega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje, In{titut za globalne politi~ne {tudije, Ljubljana 2004, str. 287–393. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 19 20 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na~elnik SLS Ivan [u{ter{i~ se je tako ve~ kot zavedal predno- sti splo{ne in enake volilne pravice. A hkrati je v mnogonacional- nem parlamentu videl tudi kopico preprek, ki so stale na poti volilni reformi. V svojem pismu uglednemu {tajerskemu mecenu dr. Pavlu Turnerju je `e leta 1900 zapisal, kje vidi izhod. »Dregnil sem sicer v sr{enovo gnezdo, zaletel se v stare predsodke in v priljubljene fra- ze – toda na{e ljudstvo se ~edalje bolj navdu{uje za idejo splo{ne volilne pravice. /.../ Po mojih mislih silijo vse razmere zdej na oktroira- nje splo{ne volilne pravice. Zadeva torej znabiti bolj aktualna nego se splo{no zdi. Saj se druga~e ne more iz zagate!« 43 [u{ter{i~ je o~itno `e zelo zgodaj uvidel, kaj bi pomenila volilna reforma za njegovo stranko, a tako elegantne re{itve, kot si jo je zamislil – oktroiranja splo{ne volilne pravice, le ni do~akal. Namesto tega je moral skozi vse leto 1906 biti parlamentarni boj za uspe{no udejanjenje refor- me. 44 Morebiten dobitek ob uspe{no izpeljani reformi bi bil za [u{ter- {i~a in SLS neprecenljiv. Od skupno 11 slovenskih mandatov na Kranj- skem se jih je SLS obetalo 10, kar bi stranki omogo~ilo popolno prevlado. Povsem druga~en je bil polo`aj na slovenskem Koro{kem, kjer so bili Slovenci v defenzivi proti mnogo mo~nej{im Nemcem. Od skup- no 10 koro{kih mandatov bi Slovencem pripadel le en sam. Sloven- ski koro{ki politiki na ~elu z dr. Jankom Brejcem so pri~akovali pod- poro s Kranjske, ki bi jim zagotovila dodaten mandat, vendar [u{ter{i~ tedaj ni preostro »dregnil v sr{enovo gnezdo«. Njegova prioriteta in cilj, ki se je obetal, je bila zmaga nad liberalci doma, koro{ke zadeve so bile v drugem planu. Tak{na politika na~elnika SLS je seveda izzvala ostre proteste na Koro{kem ter v vsej izvenkranjski javnosti. 45 Nekaj ~asa je stranki grozila celo politi~na osamitev na Kranjskem, kar bi ji posledi~no onemogo~ilo na~rtovano preobra`anje iz osrednje kranjske v osrednjo (vse)slovensko politi~no silo, 46 vendar te poti nobena dru- ga politi~na opcija ve~ ni mogla prepre~iti. 43 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Pavel Turner, pismo Ivana [u{ter{i~a z dne 29. 8. 1900. 44 [u{ter{i~ se je za takoj{njo reformo zavzel tudi neposredno po omenjenem Gautscho- vem nastopnem govoru septembra 1905. Gl.: Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 36. 45 Podrobneje o sporu glede 2. koro{kega mandata gl.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 179, 182–183, 187–189, 192 in Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 59–71; isti, Pozabljeni slovenski premier. Politi~na biografija dr. Janka Brejca (1869–1934), Studia Carinthiaca, XX. knjiga, Mohorjeva zalo`ba, Celovec 2002, (dalje: Rahten, Pozabljeni slovenski premier), str. 84–98. 46 Prim. Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 69–71. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 20 21 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE Prvega decembra 1906 je poslanska zbornica potrdila predlog vo- lilne reforme, po katerem je Slovencem pripadlo skupno 23 manda- tov. 47 Enaindvajsetega januarja 1907 je nato svoje privoljenje dala tudi gosposka zbornica in kon~no je s podpisom cesarja Franca Jo`efa re- forma 26. januarja 1907 postala zakon. 48 Ob dogajanju v gosposki zbornici velja opozoriti na zanimivo po- drobnost, da je njenega ~lana ljubljanskega knezo{kofa Antona Bo- naventuro Jegli~a h glasovanju za reformo prepri~eval le rojak Ivan [u{ter{i~, ostalim {kofom pa je pisal tedanji ministrski predsednik Wla- dimir Beck ali celo sam cesar. Na Dunaju se vladni krogi gotovo niso slepili, da je Jegli~evo stali{~e naklonjeno reformi. Slednji je nenazad- nje bil predstavnik stanovskih interesov in se je zato zavedal nevarno- sti splo{ne in enake volilne pravice. 49 Toda o~itno so velik dobitek, ki bi v obliki volilne reforme osre~il SLS, videli tudi v cesarski pre- stolnici in se zato niso {e posebej ukvarjali s »patronom« slovenskega katoli{kega gibanja. 50 Na izid prvih volitev po volilni reformi smo opozorili `e na za~et- ku. Zmaga katoli{kega gibanja je konkretno pomenila kar 18 slo- venskih mandatov za katoli{ki tabor. Tudi na Kranjskem so se pred- videvanja uresni~ila; liberalcem je pripadel en sam mandat, 10 so jih osvojili kandidati SLS. 51 Pa {e ob ta edini kranjski liberalni mandat se je (na valovih o~itnega zmagoslavja) na~elnik SLS [u{ter{i~ obregnil z besedami: »S Hribarjevo volitvijo si Ljubljana le {koduje, ker vzame edino merodajni Slovenski Ljudski Stranki pravico in dol`nost, biti oficijelna zastopnica interesov ljubljanskega mesta in vseh slojev ljub- ljanskega prebivalstva!« 52 Na [tajerskem je pet mandatov (od skupno sedmih) osvojila Slovenska kme~ka zveza, na Gori{kem sta prodrla kandidata dru{tva Sloga 53 (tretji mandat je pripadel liberalcem), na 47 Enajst na Kranjskem, 7 na [tajerskem, 4 na Primorskem in 1 na Koro{kem. Tem je mogo~e dodati tudi 1 istrski hrva{ko-slovenski mandat, ki pa ga Dragotin Lon~ar uvr{~a med hrva{ke. – Lon~ar, Politi~no `ivljenje, str. 75. 48 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 62, 64. 49 Prim.: Vasilij Melik, Jegli~ in slovenska politika do leta 1918, v: Jegli~ev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1991, (dalje: Melik, Jegli~ in slovenska politika), str. 281–282. 50 Igor Grdina, Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan [u{ter{i~, Zgodovinski ~asopis 50 (1996), {t. 3, str. 370–372. 51 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 190; Lon~ar, Politi~no `ivljenje, str. 75. 52 Slovenec, 18. 5. 1907, Dr. [uster{i~ o ljubljanski volitvi. – Za dr`avnozborskega poslan- ca je bil tedaj izvoljen prvak NNS in ljubljanski `upan Ivan Hribar. 53 Dru{tvo Sloga se je {e isto leto preimenovalo v Slovensko ljudsko stranko. O koncu sloga{ke politike na Gori{kem gl.: Branko Maru{i~, Konec sloga{tva na Gori{kem, v: Kro- nika XX/1, str. 25. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 21 22 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Koro{kem in v Trstu pa kandidata, voljena na skupnem narodnem programu. 54 Leto po dr`avnozborski volilni reformi je sledila de`elnozborska volilna reforma na Kranjskem. Za predruga~enje na de`elni ravni {e zmeraj obstoje~e splo{ne kurije so uporabili enak recept, kot je veljal za dr`avnozborske volitve. 55 S tem so bili liberalci izrinjeni tudi iz doma~ega kranjskega politi~nega `ivljenja. 56 Katoli{ki ~asnik Domo- ljub je zapisal, da jih je ostalo le »za mu{ter«, vendar je bilo za SLS {e to preve~. 57 Vse od tedaj je v slovenski politi~ni stvarnosti slovensko politi~no voljo mogo~e z ve~jimi ali manj{imi zadr`ki ena~iti s politi~no voljo SLS. Pisatelj Ivan Cankar je v svojem tr`a{kem predavanju O~i{~enje in pomlajenje 20. aprila 1918 strankino mo~ in pomen takole pikro ocenil: »kar je stranka mislila, hotela in zahtevala, to je mislil, hotel in zahteval slovenski narod – tako se jim je zdelo namre~ na takoimeno- vanih merodajnih mestih.« 58 Strah pred premo~no SLS je posledi~no slovenske liberalce nenehno silil v iskanje razli~nih zavezni{tev; 59 po nastanku Kraljevine SHS so le-ti tudi zato na{li svoje mesto v centra- listi~no-unitaristi~nem taboru. 60 * Volitve leta 1907 so tako prinesle novo sestavo parlamenta, ki se je kmalu po izvolitvi sre~ala z zahtevnim notranje-zunanjepoliti~nim vpra{anjem. Pripravljala se je aneksija leta 1878 okupirane Bosne in Hercegovine, in donavsko monarhijo so prevevale najrazli~nej{e ideje 54 Lon~ar, Politi~no `ivljenje, str. 75. 55 V njej so odtlej volili 11 poslancev, s tem da je en mandat odpadel na Ljubljano. SLS je bila tako zagotovljena mandatna ve~ina v de`elnem zboru. 56 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 184. O vpra{anju volilne reforme na Kranjskem gl. tudi: Jurij Perov{ek, Politi~ne in narodnostne razmere na Kranjskem v za~etku 20. stoletja, v: Sto let Zavoda Sv. Stanislava, ur. F. M. Dolinar, Dru`ina, Ljubljana 2005, str. 15–24. 57 Domoljub, 18. 12. 1913, Ena sama stranka. 58 Ivan Cankar, O~i{~enje in pomlajenje, ur. Du{an Moravec, DZS, Ljubljana 1976, str. 124. Prim. opombe na str. 196–197. 59 Leta 1895 so tako sklenili sporazum s kranjskimi Nemci. Zveza med slovenskimi libe- ralci in Nemci je nato trajala vse do za~etka leta 1905. – Ve~ o tem gl. v: Dragan Mati}, Nemci v Ljubljani 1861–1918, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 6, Ljublja- na 2002, str. 301–309. 60 Prim.: Melik, Jegli~ in slovenska politika, str. 283; Perov{ek, Liberalizem, str. 112–115, 275. Melik poudarja, da je bil liberalni tabor najmo~nej{i v obdobju sloge; po oblikovanju Na- rodne stranke na Kranjskem se je namre~ za~el »proces razpadanja« liberalnega pola, ki je nato trajal vse do druge svetovne vojne. – Vasilij Melik, Slovenski liberalni tabor in njegovo raz- padanje, Prispevki za novej{o zgodovino 22 (1982), {t. 1–2, str. 21. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 22 23 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE o bodo~em statusu ju`noslovanske province. Zunanji minister baron Alois Aehrenthal se je denimo zavzemal za t. i. subdualisti~no re{i- tev, s katero bi mogli re{iti v monarhiji pere~e jugoslovansko vpra{a- nje. Predlagal je zdru`itev Bosne in Hercegovine s preostalimi ju`no- slovanskimi enotami Cis- in Translitvanije (vendar brez slovenskega ozemlja!) v skupno telo v okviru ogrske polovice monarhije s sre- di{~em v Zagrebu. Skupni finan~ni minister baron Istvan Burián je nato za Bosno in Hercegovino predlagal status Reichslanda, s katerim bi pokrajina pridobila avtonomen polo`aj in pravico po{iljati predstav- nike v delegacije. 61 Ob bok tem na~rtom pa se je postavil za Sloven- ce obetaven trialisti~ni koncept preureditve monarhije, katerega no- silka na Slovenskem je postala SLS. Trialisti~ni koncept, ki je predvideval zdru`itev ozemelj habsbur- {kih Jugoslovanov v novo in posebno dr`avnopravno telo, je zorel v treh sredi{~ih. Kot najpomembnej{e velja izpostaviti t. i. belvederski krog hungarofobi~nega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdi- nanda. Bodo~i vladar je bil sila nezadovoljen s pre`ivelo realno unijo Avstrije z Ogrsko iz leta 1867 in je zato za ~as po prevzemu prestola na~rtoval temeljite spremembe. Njegov cilj je bila Velika Avstrija, ki bi delovala po na~elu »centraliziranega federalizma«. 62 ^lan belveder- skega kroga in vidni slova{ki politik dr. Milan Hod`a je sicer zapisal, da naj bi nadvojvoda tehtal med tremi konkretnimi mo`nostmi. Po prvi, najelegantnej{i, bi uvedli polne dr`avljanske pravice za vse prebi- valstvo na Ogrskem, s ~imer bi zagotovili zmerno nemad`arsko ve~ino pri vseh potencialnih ustavnih reformah; druga mo`nost je temeljila na na~rtu sedmogra{kega odvetnika Aurela Popovicija iz leta 1906, na podlagi katerega bi nastalo petnajst Zdru`enih dr`av Velike Avstrije, tretja mo`nost pa je bil trializem. 63 Drugo sredi{~e trialisti~nih idej so predstavljali hrva{ki prava{i, ki so v uresni~itvi zamisli videli nasta- nek Velike Hrva{ke in s tem kon~no udejanjenje histori~nega hrva- {kega dr`avnega prava; nenazadnje pa so se za trializem ogrevali tudi – kakor smo `e poudarili – prvaki Slovenske ljudske stranke. 64 61 Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 75–77. 62 Rahten, Trialisti~ne zamisli slovenskih in hrva{kih politikov v letih pred prvo svetovno vojno, Prispevki za novej{o zgodovino 39 (1999), {t. 2, (dalje: Rahten, Trialisti~ne zamisli), str. 66. 63 Po na~rtu Popovicija bi bile dr`ave polsuverene; vsaka izmed njih bi prispevala ~lane 42-~lanskega osrednjega vladnega organa. Svojo dr`avo in enega ~lana vlade bi imela tudi Slovenija. – Milan Hod`a, Federácia v strednej Európe, Kalligram, Bratislava 1997, (dalje: Hod`a, Federácia v strednej Európe), str. 80, 104. Delo je prevod angle{kega originala iz leta 1942. 64 Rahten, Trialisti~ne zamisli, str. 66–67. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 23 24 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Ti so svojo ina~ico trializma prvi~ obelodanili februarja 1905. 65 V ~lanku za katoli{ki list Slovenec je Janez Evangelist Krek zgodovin- sko utemeljeval zvezanost Slovencev s Hrvati. Pokazal je, da je hrva{ki dr`avni sabor leta 1712 odobril znamenito pragmati~no sankcijo le pod pogojem, da bodo na Hrva{kem vladale »samo ’tiste `enske presvitle avstrijske krvi’, /.../ ’ki imajo v posesti ne le Avstrije, marve~ tudi {ta- jerske, koro{ke in kranjske pokrajine.’« 66 V nadaljevanju je poudaril konkretne aktualnopoliti~ne te`nje SLS. »Dalje se ne more Avstrija kot velevlast razvijati, ~e ne dobi na Balkanu ve~jega vpliva. Ta vpliv je mogo~ edino le po ju`nih Slovanih. Veliko, upravno zedinjeno ju`no slovensko ozemlje je v tem oziru edino prava oblika. To pa namera- va na{a in hrva{ka prava{ka ideja.« 67 Bosna in Hercegovina je formalno postala del Avstro-Ogrske 7. oktobra 1908. Pripadala pa ni niti cislitvanski niti translitvanski polo- vici monarhije, temve~ je bila podrejena skupnemu finan~nemu mi- nistrstvu. Dejansko je torej predstavljala zametek nove – tretje politi~ne enote. Potem ko je bila omenjena pokrajina `e v varnem avstro-ogr- skem zavetju (sama monarhija se je zato zna{la v bolj nevarnem po- lo`aju v mednarodnopoliti~nem oziru, saj je njeno dejanje vodilo v negotovo zaostritev razmer s prvo slovansko velesilo Rusijo in z lo- kalno slovansko velesilo Srbijo), 68 je akt priklju~itve januarja 1909 po- zdravil tudi Kranjski de`elni zbor, ki je v njem videl prvi korak k re- alizaciji trialisti~ne koncepcije. SLS je tako jasno in uradno postavila trializem za svoj dr`avnopravni koncept, 69 obenem pa meje bodo~e ju`noslovanske enote dolo~neje zamejila. Njena ina~ica trializma je poleg slovenskih in hrva{kih de`el ter Bosne in Hercegovine obse- gala tudi Vojvodino. 70 Dobrega pol leta pozneje, 25. julija 1909, je iz Toblacha na Tirol- skem pred Franca Ferdinanda prispel {e memorandum prvaka SLS Iva- na [u{ter{i~a. Spis, ki {teje za vrh slovenskih prizadevanj za trialisti~no 65 Prim.: Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 73–74. 66 Slovenec, 11. 2. 1905, Dr`avnopravno stali{~e Slovencev in Hrvatov. 67 Prav tam. 68 Prim.: Diplomatische Aktenstücke zur Geschichte der Ententepolitik der Vorkriegs- jahre, izd. B. von Siebert, Vereinigung wissenschaftlicher Verleger, Berlin – Leipzig 1921, str. 71–115. 69 Janko Pleterski, Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v: [tudije o slo- venski zgodovini in narodnem vpra{anju, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, (dalje: Pleterski, Trializem), str. 216; prim.: Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 84; Vasilij Melik, Slovenski dr`avnopravni programi 1848–1918, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstve- nega posveta SAZU, SAZU, Ljubljana 1995, str. 70. 70 Rahten, Trialisti~ne zamisli, str. 69. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 24 25 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE ureditev, pravi: »Na{ dr`avnopravni program je trializem. /.../ Zdru- `itev jugoslovanskih de`ela in pokrajin v tretje dr`avnopravno telo v okviru monarhije je dinasti~na potreba, ker se tem potom ustvari us- pe{ni protiute` zoper tri najnevarnej{e sovra`nike dinastije: proti mad- `arskemu {ovinizmu, proti srbski in la{ki iredenti. /.../ Velika habs- bur{ka jugoslovanska dr`ava bi male vlekla k sebi, medtem ko je sedanje razmerje obratno, ker pogosto male sosedne jugoslovanske dr`ave u~inkujejo narodno-privla~no na jugoslovansko prebivalstvo monarhije. Naravni, mirni razvoj bi privedel monarhijo do obvladanja polo`aja na Balkanu in jugoslovanski Jadran bi bil sigurna domena dinastije. Prihodnost na{e monarhije le`i na Jadranu in Balkanu. Ba{ tam pa le`i tudi narodna prihodnost Jugoslovanov. Dinasti~ni interes se tedaj krije z narodnim interesom Jugoslovanov z absolutno popol- nostjo.« 71 Pisanje naj bi prestolonasledniku ugajalo, sam je [u{ter{i~u odpisal, da ga je bral »z velikim zanimanjem«. 72 Toda belvederski krog okoli Franca Ferdinanda je predvideval druga~no preureditev monarhije. Zaradi kljubovanja Mad`arom se je povsem strinjal s politi~nim dvigom Hrvatov, a ostro nasprotoval ka- kr{nikoli ena~bi, ki bi vklju~evala slovenske de`ele. 73 Le-te so nam- re~ predstavljale »die Brücke zur Adria« – most h glavni avstrijski trgovski postojanki, Trstu. ^eprav je bil torej slovenski program avst- roslavisti~en in je v nadaljnjem politi~nem razvoju {e vedno ra~unal s habsbur{kim `ezlom, na Dunaju zanj ni bilo razumevanja. Prav tako so ga odklanjali avstrijski Nemci, katerim je prosta pot k Jadranu pred- stavljala skoraj svetinjo, 74 ter Mad`ari, ki bi v primeru udejanjenja tria- listi~ne formule izgubili precej{en del svojega vpliva in ozemlja (Sla- vonijo in Hrva{ko z Reko). 75 Trializem brez slovenskih de`el so politiki SLS seveda zavra~ali, saj bi ostali sami s ^ehi v mo~ni nem{ki enoti. Da bi prepri~ali prestolonaslednikov krog o nasprotnem, so se ~lani 71 Ivan [u{ter{i~, Moj odgovor, samozalo`ba, Volders 1922, (dalje: [u{ter{i~, Moj odgo- vor), str. 63–64. 72 [u{ter{i~, Moj odgovor, str. 65. 73 Vodja prestolonaslednikove voja{ke pisarne A. Brosch je omenjeno stali{~e nedvoumno formuliral v izjavi: »Geslo trializem je ~isto dobro za stra{enje Mad`arov, kaj ve~ pa se resno ne sme zgoditi.« Cit. po: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 233. 74 Prim.: Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903–1914, v: Slovenci in jugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, (dalje: Ude, Slovenci in jugoslovan- ska ideja), str. 39. 75 Andrej Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant. Prispevek k politi~ni biografiji dr. Ivana [u{ter{i~a, Zgodovinski ~asopis 53 (1999), {t. 2, (dalje: Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant), str. 196. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 25 26 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SLS povezovali s Hrva{ko stranko prava in razgla{ali tezo o enem hrva{ko-slovenskem narodu. 76 Skladno s tem sta se tudi leta 1912 obe stranki pod [u{ter{i~evim vodstvom zdru`ili v Hrvatsko-sloven- sko stranko prava. 77 Politika SLS je tedaj, kot ka`e, delovala pred- vsem v smeri pre~enja Sotle, kjer je bila meja avstrijske oblasti in njenih o`jih interesov (~etudi je dr. [u{ter{i~ ironi~no navajal, da je to `e pri [piljah ali, kot mu je dejal avstrijski minister notranjih zadev, celo pri Penzingu). 78 Slovenska razli~ica trializma, s katero je SLS aktivno posegla v re- {evanje vse bolj aktualnega jugoslovanskega vpra{anja, je bila tako o~itno le iluzija. Nasprotoval ji je belvederski krog, nasprotovali so ji Nemci, Mad`ari in nenazadnje tudi ^ehi. 79 In tudi sam katoli{ki tabor se do tega vpra{anja ni ve~ opredeljeval kot monolit. Celo ugledni katoli{ki filozof dr. Ale{ U{eni~nik je trdil, da »trialisti~na ideja torej vsaj za nas Slovence ni brez resnih te`av«. 80 V svojem pisanju za ^as leta 1913 je po ~asopisu Preporod 81 povzel vse argumente proti trializmu in prag- mati~no zaklju~il: »Kaj pravite na te argumente? Niso vsi enako mo~ni. A zdi se, da je jako mo~an osnovni argument: Dualizem bo skoraj ne- mogo~. Kaj potem? Trializem ali federalizem ali /.../ ’popolno ujedinje- 76 O povezavi s Hrvati omenimo le zanimivo stali{~e katoli{kega misleca Ale{a U{eni~nika, ki je o tem zapisal: »~e se asimiliramo Hrvatom, v veliki meri mi asimiliramo: oni bi nam dali svoj bolj razviti in bolj raz{irjeni jezik, mi bi jim dali premnogo elementov svoje kulture. ^e abstrahiramo od jezika, bi postali bolj Hrvati Slovenci kot pa Slovenci Hrvati. /.../ V zdru`enju s Hrvati bi mi {ele na{li pravo narodnost in sami sebe.« – Ale{ U{eni~nik, Slovenci in Hrvati, ^as 6 (1913), str. 436; prim.: Walter Lukan, Janez Ev. Krek in Jugoslavija, v: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918. Narodna vlada, Dr`ava SHS in slovenske zamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem (simpozij 1998), ur. P. Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana 2000, (dalje: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918), str. 69–72. O U{eni~nikovih narodnopoliti~nih pogledih gl. podrobneje: Jurij Perov{ek, U{eni~nik in jugoslovanstvo, v: Ale{ U{eni~nik. ^as in ideje. 1868–1952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti, ur. M. Ogrin – J. Juhant, Mohorjeva dru`ba, Celje 2004, (dalje: Perov{ek, U{eni~nik in jugoslovanstvo), str. 97–110. 77 O zvezi VLS in HSP gl.: Janko Pleterski, Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatske stranke prava v letih 1911–1913, v: [tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpra{anju, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, str. 119–166; prim.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 280–292. 78 Janez Cvirn, Obesiti za pete in scvreti nad ognjem. Slovenci in habsbur{ka monarhija, Zgodovina za vse 2 (1995), {t. 2, str. 14. 79 Prim.: Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja, str. 39–40; o tem, da prestolonaslednik ni resno razmi{ljal o trializmu, prim.: Janko Pleterski, Trializem, str. 218; Hod`a, Federácia v stred- nej Európe, str. 104. 80 Ale{ U{eni~nik, Nacionalizem in Jugoslovani, ^as 8 (1914), str. 309. 81 Preporod, 1. 4. 1913 ({t. 7), Kaj je s trializmom in s federalizmom? Avtor ~lanka je urednik ~asopisa Vladislav Fabjan~i~. Med drugim je Fabjan~i~ zapisal, da bi proti trializmu glasovali skoraj vsi narodi, zastopani v dunajskem parlamentu. »/R/avno tako bi tudi noben Slovenec ne smel glasovati zanj, ako bi se ne priklopile Hrvatski vse slovenske zemlje. Potem- takem bi bila za trializem samo mala pe{~ica hrvatskih poslancev in morda {e kak posameznik.« SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 26 27 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE nje’ posameznih narodov? ^e pogledamo dejanske razmere, bomo ~utili vso te`o argumentacije, ko pravi [Preporod, op. J. G.]: ne trializem, ne federalizem, razen po revoluciji, a ~e bi se narodi vrgli v revolucijo in zmagali v njej, bi spet konec ne bil ne trializem ne federalizem, ampak brez evfemizma povedano – finis Austriae.« 82 * Slovenska ljudska stranka, ki je z zdru`itvijo katoli{kih politi~nih organizacij iz [tajerske, Koro{ke, Kranjske, Gori{ke in Istre v Vseslo- vensko ljudsko stranko (VLS) 17. oktobra 1909 83 {e enkrat potrdila svojo vodilno vlogo v vsem slovenskem politi~nem prostoru, je sve- tovno vojno do~akala zavita v osebna in politi~na nasprotja dveh klju~- nih figur v lastnih vrstah – [u{ter{i~a in Kreka. »Avstrijakant« [u{ter{i~ je spor s~asoma vse bolj izgubljal, na njegovo mesto pa sta stopala »Jugoslovana« Krek in Koro{ec. 84 Najotipljivej{i rezultat njune jugo- slovanske politike je gotovo znana majni{ka deklaracija, prebrana v dr`avnem zboru 30. maja 1917. Omenjeni dokument, pod katerega so se sicer podpisali vsi ju`noslovanski poslanci dr`avnega zbora, zdru`eni v Jugoslovanskem klubu (tudi Ivan [u{ter{i~), 85 je bil dejan- sko delo VLS. 86 Njegovo besedilo pravi: »Podpisani poslanci, zdru`eni v jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodne- ga na~ela in hrvatskega dr`avnega prava, naj se vsa ozemlja monar- hije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod `ezlom habsbur{ke – lotarin{ke dinastije v samostojno dr`avno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokra- ti~nem temelju.« 87 Kot lahko vidimo, je deklaracija {e zmeraj vsebo- vala t. i. habsbur{ko klavzulo, ki so jo Slovenci preklicali {ele 27. maja 1918, po t. i. badenski avdienci, ko je mladi cesar Karel 25. maja 1918 82 Ale{ U{eni~nik, Kam plovemo?, ^as 7 (1913), str. 228. Poudariti velja, da je U{eni~nik tedaj opozarjal na te`ave z uresni~ljivostjo (sprejemljivostjo) trialisti~ne ideje. Sam je namre~ bil zagovornik ustanovitve jugoslovanske politi~ne tvorbe v habsbur{kem okviru. – Gl.: Perov{ek, U{eni~nik in jugoslovanstvo, str. 106–107. 83 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 238. 84 Prim.: Janko Pleterski, Pogledi Ivana [u{ter{i~a na jugoslovansko gibanje, samoodlo~bo in Jugoslavijo, v: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918, str. 106. 85 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 383. 86 Mom~ilo Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici. Slovenci v politiki jugoslovanske dr`ave 1918–1929, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1986, (dalje: Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici), str. 45. 87 Cit. po: Janko Pleterski, Prva odlo~itev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na doma~ih tleh med vojno 1914–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1971, (dalje: Pleterski, Prva odlo~itev), str. 116 in v op. 274 na str. 289 nem{ki izvirnik deklaracije. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 27 28 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO v Badnu sprejel delegacijo Nemcev iz slovenskih de`el in v nastopu poudaril, da jim bo pot do Jadrana zagotovljena. 88 Z mislijo na dr`avno tvorbo izven avstro-ogrskega okvira je bil nato avgusta 1918 osnovan Narodni svet za slovenske de`ele in Istro. 89 »Z njegovo ustanovitvijo je bila dokazana slovenska politi~na volja po lo~itvi od habsbur{ke monarhije«. 90 Narodni svet je zdru`eval vse po- glavitne politi~ne stranke in opcije 91 ter bil kot tak nadstrankarska tvor- ba, ki je predstavljala Slovence v negotovih prevratnih trenutkih leta 1918. Prizadevanja v monarhiji `ive~ih ju`nih Slovanov pa so jasno {la v smeri ustanovitve skupnega predstavni{kega telesa. Petega in {este- ga oktobra 1918 so v Zagrebu ustanovili Narodno vije}e Slovencev, Hrvatov in Srbov, vrhovno politi~no telo omenjenih narodov iz mo- narhije, katerega temeljni cilj je bil narodna, svobodna in neodvisna dr`ava Slovencev, Hrvatov in Srbov. 92 Vije}e je 29. oktobra 1918 raz- glasilo vrhovno oblast na ozemlju ju`nih Slovanov Avstrije in Ogrske 93 in s tem dejanjem postalo vrhovni dr`avni organ 94 nove Dr`ave Slo- vencev, Hrvatov in Srbov (Dr`ave SHS). 95 Na slovenskem ozemlju je bila oblikovana Narodna vlada SHS v Ljubljani, na ~elu katere je bil ~lan VLS Josip Poga~nik. 96 Zaradi raznoterih, predvsem mednarodnih 88 Jurij Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918. [tudija o slovenski dr`avnosti v Dr`avi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana 1998, (dalje: Perov{ek, Slovenska osa- mosvojitev v letu 1918), str. 13–15. 89 O predzgodovini ustanovitve Narodnega sveta prim.: Pleterski, Prva odlo~itev, str. 242–250. 90 Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 15. 91 Narodni svet so sestavljali predstavniki Vseslovenske ljudske stranke, Jugoslovanske demokratske stranke, politi~nega dru{tva Edinost iz Trsta, Politi~nega in gospodarskega dru{tva za Slovence in Hrvate v Istri in Katoli{kega politi~nega in gospodarskega dru{tva za Slovence na Koro{kem. Ustanovnega zbora se je udele`ila tudi socialdemokracija ter dalmatinski pred- stavniki. O tem gl.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 16. 92 Tako so zapisali v Pravilnik narodnega Vije}a v Zagrebu. Cit. po: Perov{ek, Sloven- ska osamosvojitev v letu 1918, str. 31. O Narodnem vije}u glej {e str. 29–33 in Josip Jeri~, Narodni svet, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. Josip Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, (dalje: Jeri~, Narodni svet), str. 148–150, kjer je objavljen tudi statut Vije}a. 93 Dr`ava SHS je ob svojem nastanku obsegala Slovenijo brez Prekmurja, Hrva{ko z Istro, Slavonijo in Dalmacijo (brez Med`imurja) ter Bosno in Hercegovino. – Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 62. 94 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1996, (dalje: Vilfan, Pravna zgodovina), str. 464. 95 O dr`avnopravnem zna~aju Dr`ave SHS in Narodnega vije}a prim. diskusijski prispevek Jurija Perov{ka na mednarodnem znanstvenem simpoziju Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti. Objavljeno v: Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti, ur. S. Granda in B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, Maribor 1998, (dalje: Slovenija 1848–1998), str. 336–337. 96 Podrobneje o Narodni vladi gl. Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 77–106. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 28 29 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE dejavnikov, se je Dr`ava SHS 1. decembra zdru`ila s Kraljevino Srbijo in Kraljevino ^rno goro 97 v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevino SHS). 98 In politiki VLS so potovanja na Dunaj zamenjali za potovanja v Beograd. Ob koncu donavske monar- hije je Ljubljano solznih o~i za- pustil Ivan [u{ter{i~. Zaradi gro- `enj s smrtjo je moral ta zadnji privr`enec Avstro-Ogrske emi- grirati. 99 Pozneje je sicer prise- gel novi jugoslovanski dr`avi in se je lahko vrnil, vendar so mu vse do konca njegovih dni o~i- tali avstrijakantstvo. 100 Novo po- liti~no stvarnost in novo domo- vino pa je [u{ter{i~ kljub vsemu sprejel. Njegova `ena Bogomi- la je zanj zapisala: »Moj soprog upa, da se bodo razmere konso- lidirale in da bode dr`ava po teh te`kih evolucijah ozdravela in cvetela. Pri tem zdravem in bo- gatem materialu, ki ga ima Jugo- slavija, ne more biti druga~e. Upam, da njegov optimizem ga ne bo varal.« 101 Vzporedno z zatonom [u{ter{i~eve zvezde pa je vzhajala zvezda novega prvaka VLS, dr. Antona Koro{ca. ^e je prvi vtisnil svoj pe~at stari avstrijski politiki, lahko brez zadrege trdimo, da je njegovemu nasledniku uspelo {e mo~neje ozna~iti politiko prve Jugoslavije. Ko- ro{ec se je precej razlikoval od svojega predhodnika. Vidnej{i ~lan Anton Koro{ec je do svoje smrti leta 1940 vse ostrej{im notranjim trenjem navkljub ostal nesporni in nezamenljivi prvak Slovenske ljudske stranke. 197 S sklepom »Velike Narodne skup{tine srpskog naroda u Crnoj gori« 26. 11. 1918 je Kraljevina ^rna gora prenehala obstajati, njeno ozemlje pa se je priklju~ilo Kraljevini Srbiji. – Ferdo ^ulinovi}, Dr`avno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka. Druga knjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugoslavija 1918.–1945.), [kolska knjiga, Zagreb 1954, (dalje: ^ulinovi}, Dr`avno pravna historija), str. 151–152. 198 Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 15, 29–30, 52. Prim.: Silvo Kranjec, Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, Zgodovinski ~asopis 16 (1962), {t. 1, str. 218–229. 199 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 444–445. 100 Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant, str. 207. 101 PAM, Pavel Turner, pismo Bogomile [u{ter{i~ z dne 29. 11. 1923. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 29 30 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO VLS Evgen Lampe je bil celo mnenja, da je {tajerski politik »sijajen po- liti~en intrigant. /.../ Nima pa sposobnosti za politi~en koncept, v te`- kih situacijah ne najde izhoda in zato za politi~nega voditelja nima potrebnih sposobnosti.« 102 Ne glede na to oceno je bil Koro{ec vse od leta 1917 nesporni prvak slovenskega katoli{kega gibanja ter eden najbolj izku{enih in tehtnih politikov v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji. Njegova politi~na (ne)sposobnost za »iskanje izhoda« pa je bila {e posebej aktu- alna v tridesetih letih. V prvem desetletju nove jugoslovanske dr`ave 1918–1929 »Zavest svobode je prodrla do zadnje gorske ko~e /.../ Trobojnica je zagospodovala v pisarnah in kasarnah, v pala~ah in ko~ah, na fantovskih prsih in dekli{kih grudih. V znak bratstva in enakopravno- sti so se odprle je~e in tabori{~a in celo oro`je so dobili vojni ujetniki brez razlike narodnosti in so skupno z nami delali red in nered. Pada- li pa so ~rno`olti spomeniki, padal je Habsburg in dvoglavi orel. /.../ ^istili in lep{ali smo dom in rajali, ker smo verovali, da pride pra- vi~nost v posete, mesto da bi stisnili pasove in se pripravljali na boj in `rtve. Shodili pa smo vendar, ~eprav opotekaje se, polni upov in sre~ni – kot dete.« 103 Tak{na je bila (nekoliko poeti~no opisana) po- doba prvih novembrskih dni leta 1918 na Slovenskem, ki so za ve~inski del slovenskega naroda nedvomno pomenili povsem novo politi~no in dru`beno stvarnost. Z ustanovitvijo Dr`ave SHS 29. oktobra 1918 so namre~ Slovenci dosegli tisti politi~ni okvir, skozi katerega so lahko udejanjili svoje narodno-emancipacijske te`nje in razvili lastno dr`av- nost. 104 Vendar je `e omenjena zdru`itev Dr`ave SHS in Kraljevine Srbije 1. decembra 1918 v novo dr`avno skupnost, imenovano Kra- ljevina SHS, razblinila upe in pri~akovanja Slovencev iz novembra 1918. Novonastala ju`noslovanska dr`ava je zdru`evala s kulturno- -civilizacijskega gledi{~a povsem raznolike teritorialne enote in na- rode, saj je obsegala kos cislitvanskega dela avstro-ogrske monarhije 102 Matija [kerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, II. del, samo- zalo`ba, Cleveland 1957, str. 117. 103 Jeri~, Narodni svet, str. 152. 104 O tem gl.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 77–174. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 30 31 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE (slovenske de`ele, Istra, Dalmacija), kos translitvanskega dela (Prek- murje, Me|imurje, Hrva{ka, Slavonija, Ba~ka, Baranja, Banat), ne- posredno Dunaju anektirano Bosno in Hercegovino ter dve prej sa- mostojni kraljevini – Srbijo in ^rno goro. Slovenci so torej izpod habsbur{kega `ezla, ki je pod plemenitim geslom Viribus Unitis zdru- `evalo narodnostno prav tako raznovrstno dr`avo, stopili pod `ezlo vladarske dinastije Kara|or|evi}ev. Na ravni nove dr`ave se je tako oblikoval povsem nov in marsikomu tuj prostor, kar se je odra`alo na skorajda vseh ravneh – politi~no-upravni, nacionalni, konfesionalni, kulturni in nenazadnje gospodarski. Z gospodarskega vidika je vklju~itev slovenskih de`el v Kraljevino SHS pomenila soo~enje z novim trgom, ki je bil teritorialno manj{i kot stari in hkrati precej manj razvit. Slovenija je tako v novi dr`avi pred- stavljala gospodarsko in industrijsko najnaprednej{i del. Leta 1910 je denimo zna{al njen bruto proizvod skoraj trikrat ve~ kot v ju`nih obmo- ~jih bodo~e Kraljevine SHS. 105 Novi nerazviti trg je posledi~no hlepel po slovenskih industrijskih proizvodih ter bil ob tem {e navzven mo~- no carinsko za{~iten. Po vojni se je namre~ na ozemlju vse dr`ave uveljavila srbska carinska tarifa, ki je poznala visoke za{~itne carine na uvo`eno blago. 106 V takih razmerah pa so lahko uspevala tudi podjetja, navajena ostre konkurence v stari Avstriji. @e tedanje – po- vojne – analize gospodarske perspektive Slovenije v novi dr`avi so poudarjale njene gospodarske prednosti. 107 Komentator ~asnika Jugo- slavija je zapisal: »V prej{nji dr`avni zvezi smo bili de`ela, koje indust- rija je v povojih /.../; zdaj se na{a industrija sicer tudi ni razvila do popolnosti, pa~ pa so na{i sosedje v novi dr`avni zvezi v tem oziru {e daleko na slab{em od nas.« 108 In ker Slovenija seveda ni imela avtar- ki~nega kmetijstva, ampak je bila zapisana uvozu prehrambenih izdel- kov iz ju`nih de`el Kraljevine SHS, je bila ob upo{tevanju navedenega 105 @arko Lazarevi}, Na ju`nih obzorjih. Gospodarska izku{nja Slovencev v prvi jugo- slovanski dr`avi, Nova revija, april–maj 1995 ({t. 156–157), (dalje: Lazarevi}, Na ju`nih ob- zorjih), str. 196. Bruto proizvod v Sloveniji je zna{al 220 dolarjev, na jugu nove dr`ave pa od 70 do 80 dolarjev. 106 Lazarevi}, Na ju`nih obzorjih, str. 197. 107 Tukaj velja izpostaviti predvsem naslednje prednosti, ki jih je Slovenija kot svojo avst- rijsko »dedi{~ino« prinesla v prvo Jugoslavijo: izgrajeno prometno omre`je (`eleznice), ener- getsko preskrbljenost, razvite ustanove finan~nega sektorja ter izobra`eno delovno silo. – @arko Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu (preobrazba slovenske gospodarske strukture v drugi polovici 19. in v 20. stoletju), v: Slovenija 1848–1998, (dalje: Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu), str. 277–278. 108 Jugoslavija, 12. 6. 1921 (priloga), Gospodarska orijentacija Slovenije. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 31 32 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO njena gospodarska naravnanost jasna. De`elo je bilo potrebno pre- oblikovati v industrijski center nove dr`ave. 109 Vendar naravna usme- ritev slovenskega gospodarstva na ju`ne trge ni bila tako samoumev- na in preprosta, kajti slovensko poznavanje razmer juga nove dr`ave je bila skorajda neznatno. Pred svetovno vojno je namre~ le 6,5 % slo- venskih podjetij poznalo in trgovalo z ozemlji jugoslovanskih narodov, v prvem obdobju po vojni pa so stiki {e naprej ostajali {ibki. 110 Ob pozitivnih gospodarskih vzgibih v novem prostoru pa se je slovenska ekonomija sre~evala tudi z negativnimi posledicami vstopa v novo dr`avo. Med slednjimi velja izpostaviti predvsem dejstvo, da je bila Slovenija ves ~as neto pla~nica sredstev v skupni jugoslovanski pro- ra~un. 111 Slovensko gospodarstvo in dru`bo je nadalje bremenilo ne- enakopravno dav~no vrednotenje. Tako so slovenski dav~ni zavezanci pla~evali dohodnino, davek, ki ga v »nepre~anskih« delih nove dr`ave (tj. vzhodno oz. ju`no od Drine, Save in Donave) niso poznali. Prebi- valci nekdanje Avstro-Ogrske, in posredno podjetja, so bili tako dav~no bolj obremenjeni in posledi~no v neenakopravnem polo`aju s posa- mezniki in podjetji v Srbiji in ^rni gori. 112 Ustanovitev Kraljevine SHS je tudi s kulturnega vidika prinesla mnoge pozitivne vzgibe. Med najpomembnej{e gotovo sodi slove- nizacija kulturnih ustanov in vsestranska krepitev polo`aja slovenskega jezika, ki je postal edini u~ni jezik v {olah. Prav tako se je razmahnilo 109 Prim.: Prav tam. Komentator je navajal tudi ugovore, ki so se pojavljali proti namerava- ni industrializaciji. Kot prvega je poudaril demoralizacijo, ki naj bi nujno sledila industrializaciji. Zaradi du{evnega zdravja naroda bi bilo torej bolje, ~e bi {e nadalje pospe{evali kmetijstvo. Kot drugega pa omeni izpostavljenost ozemlja Slovenije pri morebitnem voja{kem konfliktu. 110 Jasna Fischer, Slovenska gospodarska bilanca ob vstopu v Jugoslavijo, v: Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju. 1918–1945–1991, ur. N. Borak – @. Lazarevi}, Can- karjeva zalo`ba – Zbirka Ekonomska knji`nica, Ljubljana 1996, str. 21; prim.: Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu, str. 272. 111 Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu, str. 279. 112 Vladimir Murko, Dr`avne in samoupravne finance v dravski banovini v l. 1918–1938, v: Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 474–475. Dav~ni sistem je bil izena~en {ele 8. februarja 1928, ko je stopil v veljavo Zakon o neposrednih davkih. Na zahtevo srbskih poslancev je odpravil dohodnino, sicer moderen da- vek, ki je omogo~al upo{tevanje eksisten~nega minimuma in pravi~nej{o obdav~itev. O par- lamentarni razpravi k zakonu o izena~enju davkov prim.: Branislav Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919–1929), Institut za savremenu istoriju – Narodna knjiga, Beo- grad 1979, (dalje: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke), str. 253. V razpravi so se poslan- ci Kme~ko demokratske koalicije ostro uprli vladnemu predlogu, da bi tudi po izena~itvi dav- kov pre~anski kraji {e eno leto pla~evali dohodnino. Nazadnje je obveljal vladni predlog, v katerem se je kompromisno pove~al neobdav~ljivi del prihodka. Prim. tudi: @arko Lazarevi}, Vendarle poenotenje davkov, v: Kronika XX/1, str. 330. Prim.: Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~ini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem `ivljenju Kraljevine SHS 1918–1929, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 2002, (dalje: Rahten, SLS v beograjski skup{~ini), str. 142. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 32 33 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE literarno ustvarjanje. Z ustanovitvijo prve slovenske univerze v Ljub- ljani julija 1919 se je v doma~em okolju {e javno uveljavila slovenska znanost in {tevilni ugledni slovenski profesorji ter znanstveniki so za~eli prihajati s tujih univerz na novoustanovljeno slovensko almo mater. Vendar so se v novi dr`avi tako univerza kot ostale kulturne institucije velikokrat sre~evale z negativnimi izku{njami. Pogosto so bile finan~no nepreskrbljene, njihov razvoj pa je bil oviran s strani beograjske ~ar{ije – vplivnega srbskega me{~anskega kroga. 113 Nova dr`avna stvarnost je tako obetala ve~ kot Avstro-Ogrska, a nudila manj kot enomese~na Dr`ava SHS. V prvi Jugoslaviji sta se uveljavila dr`avni centralizem in narodni unitarizem, ki sta slovenske- mu ljudstvu jemala elemente dr`avnosti iz novembra 1918. 114 Dru- ga~na pri~akovanja slovenskega naroda o `ivljenju v Kraljevini SHS pa niso temeljila zgolj na izku{nji Dr`ave SHS, temve~ so bila tudi politi~no izpogajana in usklajena na konferenci o jugoslovanskem ze- dinjenju v @enevi, ki je potekala od 6. do 9. novembra 1918. Sklepi t. i. `enevske konference, ki so jih sprejeli predstavniki Dr`ave SHS pod vodstvom dr. Koro{ca, predstavniki Jugoslovanskega odbora v Londonu pod vodstvom dr. Anteja Trumbi}a ter predstavniki srbske kraljevske vlade in parlamentarnih skupin srbske Narodne skup{~ine pod vodstvom Nikole Pa{i}a, so namre~ predvidevali, da bi Narodno vije}e in srbska vlada tudi po zedinjenju {e naprej neodvisno in avto- nomno vladala vsak na svojem ozemlju. V sporazumu je bilo tudi po- udarjeno, da bo dr`avnopravno ureditev nove dr`ave z ustavo opre- delila ustavodajna skup{~ina. »Vendar pa je bil prav ta del sporazuma eden od poglavitnih razlogov, da je sporazum takoj propadel.« 115 Spo- razum, ki nikakor ni ustrezal velikosrbskim hegemonisti~nim intere- som v prvi Jugoslaviji, je Pa{i} z odstopom svoje vlade preprosto raz- veljavil, {e preden je bilo mogo~e uresni~iti kateri njegov sklep. 116 Smer nadaljnega jugoslovanskega razvoja se je z razveljavitvijo `enev- skega dogovora jasno pokazala. Na enakopravni in avtonomni polo`aj v novonastali dr`avi ni bilo upati. 113 Ervin Dolenc, Leto 1918 kot kulturna prelomnica, v: Slovenija 1848–1998, str. 262–265; gl. tudi: Ervin Dolenc, Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1996, str. 11–18. 114 Prim.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 173. 115 Mom~ilo Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921. Od majni{ke deklaracije do vidovdanske ustave, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1977, (dalje: Ze~e- vi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje), str. 153. 116 Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 152–158. O sporazumu gl. tudi: Jurij Perov{ek, Konferenca o jugoslovanskem zedinjenju, v: Kronika XX/1, str. 213. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 33 34 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Tako je bila kmalu po prvodecembrskem zdru`itvenem aktu, kjer je prestolonaslednik Aleksander sicer izjavil, da bodo do sklica ustavo- dajne skup{~ine {e naprej delovali avtonomni organi Dr`ave SHS, uki- njena Narodna vlada ter oblikovana De`elna vlada za Slovenijo z ome- jenimi pooblastili in v zmanj{anem obsegu. 117 Delna avtonomija, ki jo je {e bilo mogo~e uresni~evati skozi De`elno vlado, je bila dokon~no odpravljena s sprejetjem prve jugoslovanske ustave na dan Sv. Vida, 28. junija 1921. Vidovdanska ustava je v dvajsetih letih minulega stoletja s svojo centralisti~no-unitaristi~no naravo predstavljala jedro osrednjega pro- blema jugoslovanske zgodovine – nacionalnega vpra{anja, ki ga je »zaostrila /.../ do njegovih skrajnosti«. 118 Z zanikanjem narodne indivi- dualnosti v Kraljevini SHS `ive~ih narodov je uzakonila enoten jugo- slovanski narod, sestavljen iz treh »plemen« (Slovencev, Hrvatov in Srbov; drugi narodi se sploh ne omenjajo). Nadalje je bila skladno z ustavo celotna dr`ava aritmeti~no razdeljena na 33 t. i. oblasti (uprav- no-teritorialnih enot) z najve~ 800.000 prebivalci. Slovenija je bila po- sledi~no razkosana na dva dela – na mariborsko in ljubljansko oblast, s ~imer ji je bil ponovno onemogo~en skupen ozemeljski razvoj. 119 Poudariti velja tudi dejstvo, da so bile vse oblasti opredeljene kot del enotnega jugoslovanskega dr`avnega ozemlja, podrejene eni skupni dr`avni oblasti v Beogradu. Oblastni organi so bili zgolj tehni~ni iz- vr{evalci nalog osrednjih dr`avnih organov. Oblastna samouprava v Sloveniji, ki je sicer bila vzpostavljena v letu 1927, tako ne zanika cen- tralisti~ne biti dr`avne ureditve Kraljevine SHS. 120 * Slovenski politi~ni prostor je tudi po vstopu v novo dr`avo ostajal razdeljen na tri tradicionalne idejnopoliti~ne tabore – katoli{kega, libe- 117 Jurij Perov{ek, Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slovenija 1848–1998, str. 241–242. De`elno vlado je sestavljalo le 6 poverjeni{tev (Narodno vlado 12). Ve~ o Narodni vladi v: Bojan Balkovec, Prva slovenska vlada 1918–1921, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992. O postopnem omejevanju De`elne vlade glej: Ze~evi}, Na zgodovinski pre- lomnici, str. 186–188. 118 ^ulinovi}, Dr`avno pravna historija, str. 262. 119 Ljubljanska oblast je obsegala jugoslovanski del Kranjske, Jezersko in sodne okraje La{ko, Bre`ice in Sevnica, mariborska oblast pa preostalo jugoslovansko [tajersko ter prevaljski okraj, Prekmurje in Med`imurje. – Jurij Perov{ek, Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slove- nija 1848–1998, str. 242. 120 O unitaristi~nem zna~aju vidovdanske ustave gl. podrobneje: Jurij Perov{ek, Uni- taristi~ni in centralisti~ni zna~aj Vidovdanske ustave, Prispevki za novej{o zgodovino 33 (1993), {t. 1–2, str. 17–26 in ^ulinovi}, Dr`avno pravna historija, str. 262–266. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 34 35 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE ralnega in socialisti~nega. Medtem ko je politi~no dinamiko znotraj dru- gih dveh taborov opredeljevalo za prvo Jugoslavijo tako zna~ilno ce- pljenje in vnovi~no povezovanje razli~nih strank, je katoli{ki tabor ostajal enoten. 121 V njem je {e naprej prevladovala VLS (SLS). 122 Stranka je svoje programsko politi~ne misli v novi dr`avi prvi~ sintetizirala na zboru zaupnikov SLS 6. in 7. aprila 1920 v Ljubljani. Delo na zboru zaupnikov je bilo organizirano v treh odsekih – politi~no-programskem, socialno- -politi~nem in organizacijskem. V okviru prvega je bilo poudarjeno, da je »potrebno, da se pusti zemljepisno, kulturno in gospodarsko enot- nim pokrajinam v dr`avi (med njimi Sloveniji kot posebni enoti Jugo- slavije) potrebna samouprava z lastnimi ljudskimi zastopi.« V zvezi s pere~im mejnim vpra{anjem je bila stranka »proti vsaki cepitvi na{ih narodnih sil v tuje dr`ave« in »ne bo nikdar priznavala vsiljene meje«. 123 Strankina socialno-politi~na stali{~a, ki so sicer izhajala iz maksime: Kdor no~e delati, naj tudi ne je, so delavstvu priznavala pravico so- upravljanja industrijskih podjetij ter udele`bo pri dobi~ku. Nasploh naj bi dr`ava izvajala socialno kontrolo nad kapitalisti~nim gospodarstvom in podru`bila premogovnike, rudnike in plav`e. SLS se je nadalje za- vzemala za uvedbo socialnega zavarovanja ter zahtevala izena~itev dav- kov v vsej dr`avi, »da ne bo le slovenski del dr`ave dol`an nositi ogrom- nih bremen dohodninskega davka.« 124 Polo`aj kmetov bi izbolj{ali s takoj{njo izvedbo agrarne reforme, polo`aj delavstva pa z ustanovitvijo delavske zbornice. Izmed strankinih sklepov organizacijske narave izpostavimo, da se je stranka preimenovala v SLS in tako opustila ime VLS, ki ga je uporabljala od oktobra 1909. Oblikovala je {e zahtevo po enaki volilni pravici za mo{ke in `enske ter se zavzela za ~imprej{njo vzpostavitev vsedr`avne ljudske stranke. 125 121 Po priklju~itvi Prekmurja h Kraljevini SHS je sicer SLS v Prekmurju ustanovila svojo posebno politi~no organizacijo Kme~ko zvezo za Prekmurje (ust. 5. 1. 1920 – delovala je do 1929), a je ta v svojih programih poudarjala enaka na~ela in ideje kot SLS. Poleg tega je {e opozarjala na posebne potrebe Prekmurja. Prim.: dok. {t. 17 (str. 75–76), 19 (str. 81), 21 (str. 87–88), 22 (str. 89), v: Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru`enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Viri 13, Ljubljana 1998, (dalje: Perov{ek, Pro- grami politi~nih strank). 122 O cepitvah znotraj politi~nih taborov glej: Perov{ek, Programi politi~nih strank, uvod- na {tudija Politi~ne stranke ter idejne, socialnogospodarske in narodnopoliti~ne usmeritve v slovenski dru`bi v letih 1918–1929, str. 6–9. 123 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 71. Ve~ o zboru zaupnikov 6. in 7. aprila 1920 gl. v: Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 307–311. 124 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 72. O dav~ni neenakosti glej op. 108. 125 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 72–74. SLS je nameravala v novi dr`avi zdru`iti vse katoli{ke politi~ne stranke in skupine v vsedr`avno Jugoslovansko ljudsko stranko, vendar ji zamisel ni uspela. O tem gl.: Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 241–262. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 35 36 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na ton in usmeritev socialno-politi~nih misli SLS je v precej{nji meri vplivala levi~arska kr{~anskosocialna delavska struja. [e pred nastankom Kraljevine SHS je Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), kr{~anskosocialna sindikalna organizacija, sprejela prodoren program, ki je iz politi~nega vidika poleg ob~e dr`avljanskih pravic zahteval volilno pravico za mo{ke in `enske ter republiko. Te`i{~e programa je bilo sicer na socialnem polju. Tako je JSZ med drugim zahtevala osemurni delavnik, podr`avljenje podjetij, »ki so za splo{nost `ivljenj- skega pomena«, uvedbo delavskega zavarovanja, izena~itev `enskih pravic z mo{kimi ter krepitev zadru`ni{tva in uvedbo zadru`ne zbor- nice. 126 V svoji resoluciji 2. februarja 1919 127 je kr{~ansko-socialno de- lavstvo sicer izrazilo, da vztraja znotraj VLS, vendar ga je njegov so- cialni radikalizem vse bolj oddaljeval od konservativnega vodstva stranke. V avgustu 1922 ga je slednje zato onemogo~ilo in si ga podre- dilo. Kr{~anski socialci so nato do konca dvajsetih letih obstajali kot prodorna struja v SLS, a brez prave politi~ne veljave. 128 Ob ohranjanju obstoje~e delitve slovenske politike na troje idejno- politi~nih taborov pa sta se v odnosu do nacionalnega vpra{anja in po- lo`aja Slovenije v Kraljevini SHS oblikovala dva nova in nasprotujo~a si politi~na bloka – avtonomisti~no-federalisti~ni in unitaristi~no-cen- tralisti~ni. Medtem ko se je za drugega opredelila ve~ina liberalnega tabora, 129 se je SLS, kakor nakazuje `e zgoraj orisani program, posta- vila na branike avtonomisti~no-federalisti~nega bloka. Upo{tevaje 126 O JSZ pred diktaturo kralja Aleksandra gl.: Miroslav Stiplov{ek, Razmah strokovnega- -sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922. Pregled razvoja in delovanja strokovnih organizacij v jugoslovanskem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovne utrditve revolucio- narnih stokovnih organizacij konec 1922, Partizanska knjiga – Delavska enotnost, Ljubljana 1979, str. 296–329; isti, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowenien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993), {t. 3, (dalje: Stiplov{ek, Die christlichsozia- listische Gewerkschaftsorganisation), str. 441–456 in Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 14, str. 65–69. 127 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 15, str. 70. 128 O kr{~anskih socialcih (od 1924 kr{~anskih socialistih) v dvajsetih letih gl.: Janko Prunk, Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Cankarjeva zalo`ba, Ljub- ljana 1977, (dalje: Prunk, Pot kr{~anskih socialistov), str. 49–86 in Jurij Perov{ek, Kr{~anski socialisti v SLS, v: Kronika XX/1, str. 276. 129 Liberalni tabor je argumentiral svojo opredelitev za unitarizem in centralizem s tem, da bi morebitne nacionalne avtonomne enote bile lahek plen za sosednje dr`ave, obstoj le-teh bi oviral nastanek skupnega gospodarskega prostora, obstoj posameznih nacionalnih avtonom- nih vojsk (srbske, hrva{ke, slovenske, muslimanske) pa bi dr`avo bolj ogro`al kot ne, saj bi lahko tujci vojske hitro sprli med sabo. V avtonomisti~nih prizadevanjih SLS pa je videl le pri- zadevanje, da bi »Slovenija postala pape{ka provinca«. – Perov{ek, Liberalizem, str. 252–254 in Jurij Perov{ek, Na poti v moderno. Poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberaliz- ma 19. in 20. stoletja, In{titut za novej{o zgodovino – zbirka Razpoznavanja, Ljubljana 2005, str. 166–170. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 36 37 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE dejstvo, da sta v beograjski dr`avni politiki prevladovali centralisti~no usmerjeni srbska Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska demo- kratska stranka, je torej bila avtonomisti~na SLS v ni~ kaj zavidanja vrednem polo`aju. Strankino vodstvo se je namre~ {e kako zavedalo pomena, da je stranka del vlade, saj naj bi kot sorazmerno majhna politi~na sila v prvi Jugoslaviji le tako lahko sokrojila dr`avno poli- tiko in la`je ohranjala polo`aje na terenu, doma v Sloveniji. Omenjeno zavedanje je rezultiralo v t. i. dvojni politiki, ki je bila »’doma~a’ do Ljubljane in ’visoka’ do Beograda«. 130 V Sloveniji je tako poudarjala svoja avtonomisti~na stali{~a, v Beogradu pa koketirala s centralisti~- nimi silami. Do volitev v ustavodajno skup{~ino je bila soudele`ena v treh od {tirih vlad (obeh Proti}evih in Vesni}evi, ni je bilo v Davi- dovi}evi koaliciji demokratov in socialistov). 131 Tudi temeljna politi~na aktivnost VLS v Za~asnem predstavni{tvu (provizori~nem parlamentu do konstituiranja Ustavodajne skup{~ine), kjer je bila ena prvih strank, ki je ustanovila koalicijski parlamentarni klub, 132 je bila ob osredoto- ~anju na vpra{anje meja in ohranjanje avtonomnega polo`aja Slove- nije znotraj Kraljevine SHS v znamenju taktiziranja in ob~asnega za- pu{~anja avtonomisti~ne linije. 133 Prve jugoslovanske volitve – volitve v Ustavodajno skup{~ino 28. novembra 1920 – je SLS skladno s svojim politi~nim pristopom tako pri~akala na oblasti, kot ~lanica Vesni}eve vlade. Programske misli, s katerimi se je spustila v volilni boj, »niso tako ostro zarisane kakor po- znej{i programi; pozna se neko nepoznanje novega belgrajskega milje- ja«. 134 Kljub dejstvu, da je {la na volitve kot vladna stranka, je nastopila 130 Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 188; prim. tudi: Ze~evi}, SLS in jugoslovan- sko zedinjenje, str. 304–305. 131 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. J. Mal, Le- onova dru`ba, Ljubljana 1928, (dalje: Slovenci v desetletju 1918–1928), str. 359. 132 Prvi dan zasedanja Za~asnega narodnega predstavni{tva 4. marca 1919 je 16 poslancev SLS skupaj s tremi hrva{kimi poslanci, zbranimi okrog ~asopisa Narodna politika (le-ti so maja 1919 osnovali Hrva{ko ljudsko stranko – Hrvatska pu~ka stranka, HPS), ustanovilo Jugoslovan- ski klub, ki se je kot trdna povezava ohranil vse do leta 1929. Po volitvah v Ustavodajno skup{~ino 28. novembra 1920 so se klubu pridru`ili {e predstavniki stranke Bunjevcev in [okcev (Bunjeva~ko-{oka~ka stranka) iz Vojvodine, a se slednji po letu 1925 niso ve~ prebili v skup{~ino. Podobna usoda je doletela tudi njihove kolege iz HPS, ki so ostali pred skup{~inskim pragom `e leta 1923. Klub so okrepili z enim mandatom le {e po volitvah 11. septembra 1927. Sloven- ska katoli{ka politi~na stranka je tako predstavljala osrednjo in naj{tevil~nej{o stranko Jugoslo- vanskega kluba. – Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 252; Rahten, SLS v beograjski skup{~ini, str. 37, 40, 156. 133 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 41. 134 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 359. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 37 38 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO kot nasprotnica centralizma. Zagovarjala je pokrajinsko ureditev sicer enotne dr`ave in poudarjala, da ve~ji del dr`ave ni zrel za republiko. V okviru pokrajinske ureditve je predvidela posebne pokrajinske vlade, ki bi bile v pokrajinskih zadevah podrejene De`elnim zborom. Tako uredi- tev, ki ji ni pripisovala federalisti~nega zna~aja, bi vzpostavili na podlagi kulturno-gospodarskih in ne nacionalnih kriterijev, saj se je zavedala problema razmejitve potencialnih pokrajin. Pri tem bi Slovenija kot kul- turno-gospodarska enota v vsakem primeru tvorila eno pokrajino. 135 Slovenski volilci so kot neko~ v habsbur{ki monarhiji tudi 28. no- vembra 1920 SLS namenili ve~ino glasov. 136 Vendar je tokrat stranka zmagala zgolj z dobro tretjino glasov (36,1 %) 137 in tako izgubila pred- vojno absolutno ve~ino. Neuspehi v zvezi z mejnim vpra{anjem, 138 nove stranke z radikalnej{imi zahtevami, dedi{~ina medvojnih let in vladna pozicija so botrovali o~itnemu neuspehu stranke na prvih vo- litvah. Ta je nenazadnje volilni izid tudi samo tako do`ivljala. 139 Umak- nila se je v opozicijo, kjer je ostala do leta 1924. Prve pozitivne u~inke svojega opozicijskega polo`aja pa je ob~utila `e kmalu. Na ob~inskih volitvah 26. aprila 1921 je dobila 61 % glasov za ob~inske odbornike ter absolutno ve~ino v 587 ob~inah od skupaj 832. 140 V ~asu do sprejetja vidovdanske ustave je SLS kot opozicijska stran- ka tudi podrobno izoblikovala svoj avtonomisti~ni dr`avnopravni pro- gram. Med ustavno debato v Ustavodajni skup{~ini ga je predlo`ila Us- tavnemu odboru kot lo~eno mnenje 141 Jugoslovanskega kluba (JK) k centralisti~no-unitaristi~nemu ustavnemu na~rtu, ki ga je predlagala vla- da Nikole Pa{i}a. @e v uvodu svojega ustavnega na~rta je JK opozarjal, da vladni predlog ne upo{teva niti krfskega sporazuma med ~lani srb- ske vlade in Jugoslovanskega odbora o enakopravnem polo`aju Srbov, 135 Prav tam in Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 76. 136 O volitvah v konstituanto gl.: Vasilij Melik, Izidi volitev v konstituanto leta 1920, Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja 3 (1962), {t. 1, (dalje: Melik, Izidi volitev), str. 3–61. 137 Dobljeni odstotek glasov je stranki prinesel 14 poslanskih mandatov od skupno 38 slo- venskih. Ve~ kot leto po volitvah, 29. 12. 1921, pa je stranka dobila {e en (petnajsti) mandat. Te- daj je namre~ pri{lo na dnevni red zasedanja skup{~ine poro~ilo verifikacijskega odbora, kjer je bila ugotovljena napaka pri {tetju glasov v mariborskem okro`ju. – Melik, Izidi volitev, str. 47. 138 O tem gl.: Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 252–265. 139 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 89; Ze~evi}, SLS in jugoslovansko ze- dinjenje, str. 342–343. 140 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 359. 141 Ustavni predlog je 12. 2. 1921 predlo`il poslanec SLS Anton Su{nik. – Perov{ek, Pro- grami politi~nih strank, dok. {t. 18, str. 77. O ustavnem na~rtu glej {e: Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr`ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 325–338 in Ze~evi}, SLS in jugoslovan- sko zedinjenje, str. 364–391. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 38 39 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE Hrvatov in Slovencev v novi dr`avi niti adrese Narodnega vije}a pre- stolonasledniku Aleksandru ter njegovega odgovora nanjo, kjer je bilo predvideno ohranjanje avtonomnih organov Dr`ave SHS. V zvezi z upravno-teritorialno delitvijo dr`ave je nato predlagal, da bi slednjo se- stavljalo {est pokrajin, in sicer Srbija, Hrva{ka in Slavonija z Med`imur- jem, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, ^rna gora, Vojvodina ter Slove- nija s Prekmurjem. Vsaka pokrajina, ki bi se naprej delila na okro`ja, sreze in ob~ine, bi imela svojo skup{~ino in vlado – izvr{ni organ po- krajinske samouprave. V samoupravni okvir pokrajin bi sodila skrb za notranje zadeve, trgovino in obrt, gradnje, gozdove in rude, kmetijstvo, agrarno reformo, prehrano, prosveto in vero, zdravje, socialno politiko, pravosodje ter finance. Iz na{tetega moremo sklepati, da sta SLS in Ju- goslovanski klub nedvomno predvidela {iroko avtonomijo posameznih pokrajin. Nedotakljivost samouprave sta zavarovala s predlogom, da bi bil predsednik pokrajinske vlade v avtonomnih re~eh odgovoren le po- krajinski skup{~ini, zoper njegove sklepe pa bi se bilo mogo~e prito`iti pokrajinskemu Upravnemu sodi{~u in ne centralnim vladnim organom v Beogradu. V sporih med pokrajinskimi oz. med pokrajinsko in central- no vlado pa bi razsojalo posebno dr`avno sodi{~e. Ustavni na~rt je pre- dvidel tudi okro`ne skup{~ine za posami~na okro`ja. 142 Ob zavedanju premo~i centralisti~no usmerjenih strank je sicer nedvomno avtonomis- ti~ni predlog SLS pomenil »poskus kompromisa med decentralizacijo in federalizmom z delnim upo{tevanjem centralisti~nega na~ela«. 143 Na~rt SLS je seveda ostal povsem spregledan. Na Vidov dan 1921 so radikali in demokrati ob podpori Jugoslovanske muslimanske or- ganizacije, D`emijeta in Samostojne kmetijske stranke z minimalno ve~ino sprejeli predlog unitaristi~ne in centralisti~ne ustave. SLS je podobno kot Komunisti~na partija, Narodni klub in Radi}eva stranka ob glasovanju abstinirala. 144 S svojim ustavnim predlogom in neude- le`bo na glasovanju o ustavi se je stranka leta 1921 tako odlo~no in jasno opredelila kot avtonomisti~na sila. 145 142 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 18, str. 77–79. 143 Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 390; prim.: Jurij Perov{ek, Slovenska dr`avna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispev- kov z znanstvenega posveta na SAZU, SAZU, Ljubljana 1995, (dalje: Perov{ek, Slovenska dr`av- na volja), str. 127–128. 144 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 110. 145 Prim.: Miroslav Stiplov{ek, Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slo- venije ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah 1921–1922, v: Miku`ev zbornik, ur. Z. ^epi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodo- vino Filozofske fakultete – zbirka Historia 4, Ljubljana 1999, str. 51–57. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 39 40 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Vzporedno s politiko na dr`avnem nivoju je v Sloveniji v dvajse- tih letih {e vedno trajal t. i. liberalno-klerikalni spor, ~igar razse`nosti so se odrazile tudi v Ustavodajni skup{~ini. V vladnem ustavnem pred- logu se je namre~ nahajal kanzelparagraf – ~len, ki je prepovedoval zlorabo duhovni{kih nalog v strankarsko politi~ne namene. Kako je o morebitnih posledicah sprejetja ~lena za svoj politi~ni polo`aj v Slo- veniji sodila SLS, je br`kone jasno. Predlog so zato najbolj vneto pod- pirali slovenski liberalci, 146 najostreje pa ga je zavra~ala SLS. Slednja je bila celo mnenja, da bi »v smislu tega kancelparagrafa /.../ v cerkvi imela glavno besedo sodnija, `andar in policaj«. 147 Dolo~ilo je bilo nato kljub odporu slovenske katoli{ke politike sprejeto v ustavo. 148 Svoj polo`aj v opoziciji je SLS izkoristila za notranjo krepitev in na- daljnje programsko zorenje. Nevzdr`nost centralisti~nega beograjskega re`ima je stranko samo {e bolj utrjevala v misli, da je za re{itev polo`aja potrebna temeljita revizija vidovdanske ustave. V volilni boj na prve vo- litve po sprejetju ustave 18. marca 1923 se je tako spustila z izdelanim in celovitim avtonomisti~no-federalisti~nim programom, katerega jedro lahko strnemo v zahteve: »Mi ho~emo sami delati postave, sami odlo~ati o svojih zadevah ter tudi s svojim premo`enjem sami razpolagati! To pomeni avtonomijo slovenskega ljudstva!« 149 V programu, kjer je raz~lenila dr`avnopravna, zunanjepoliti~na, socialno-gospodarska in versko-kulturna vpra{anja, je stranka {e poudarila: »ho~emo v lastnih stvareh na lastnih tleh sami gospodariti«. 150 Za potrebe svoje politi~ne agitacije je izdala bro{uro Sodite po delih! s podnaslovom Ka`ipot slo- venskim volivcem v boju za slovensko samostojnost, v kateri je analizi- rala tedanjo aktualno-politi~no situacijo ter hkrati strnjeno na enem mestu svoji volilni bazi – slovenskemu kmetu in delavcu – odkrito in jasno predstavila svoj program. 151 @e v za~etnem delu se je zavzela za to, da 146 Prim.: Jurij Perov{ek, Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori sloven- skega me{~anstva v ~asu med svetovnima vojnama (1918–1941), Zgodovinski ~asopis 51 (1997), {t. 4, (dalje: Perov{ek, Slovensko me{~anstvo), str. 534–535. 147 Sodite po delih! (Vsem, ki so dobre volje!) Ka`ipot slovenskim volivcem v boju za slo- vensko samostojnost, samozalo`ba, Ljubljana 1923, (dalje: Sodite po delih!), str. 11. 148 Jurij Perov{ek, Kanzelparagraf, v: Kronika XX/1, str. 263; Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 71. 149 Sodite po delih!, str. 4. 150 Sodite po delih!, str. 2. 151 Prav tam. Za podrobno analizo programa, objavljenega v bro{uri, gl.: Jurij Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovit- ve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 – april 1923), Zgodovinski ~asopis 37 (1984), {t. 1–2, (dalje: Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov), str. 5–27, zlasti str. 13–17. Kriti~no objavo programa je nazadnje pripravil Jurij Perov{ek; Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 82–86. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 40 41 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE naj Slovenija ostane del skupne jugoslovanske dr`ave, v katero pa bi poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov vklju~ili tudi Bolgare. V okvir skup- ne dr`ave bi sodilo skupno dr`avljanstvo, skupno zunanje ministrstvo s pravico sklepanja skupnih pogodb, skupna obrambna politika, naj- va`nej{a prometna sredstva, denar in le en skupni dr`avni davek za po- krivanje na{tetih skupnih zadev. O teh re~eh bi sklepal osrednji dr`avni parlament, sestavljen iz dveh zbornic – politi~ne (vanjo bi volili poslance na podlagi splo{ne volilne pravice) in socialno-gospodarske (sestav- ljene iz predstavnikov stanovskih zbornic in de`elnih zborov). Slovenijo bi kot avtonomno enoto upravljala posebna slovenska vlada, v avtonom- nih zadevah odgovorna zgolj slovenskemu (prav tako dvodomnemu), od Beograda neodvisnemu parlamentu. 152 V pristojnost slovenskega politi~nega parlamenta bi sodila zakonodaja o razmerju Cerkve do dr`ave, o cerkvenih pravicah, o vzgoji in {olstvu ter o organizaciji po- liti~ne in finan~ne uprave ter sodstva. Slovenski gospodarski parlament pa bi obravnaval stanovsko-pravne zadeve, socializacijo, nadzorstvo to- varn, proizvodnje in potro{nje, ustanavljal bi strokovne {ole ter skrbel za zdravstveno in socialno politiko (vklju~no s socialnim zavarovanjem). Stali{~a SLS o ljudski samoupravi se zgolj z avtonomnim polo`ajem Slo- venije {e niso iz~rpala. Stranka se je zavedala, da mora samouprava pro- nicati tudi na ni`je nivoje in posledi~no vklju~evati tudi okraje in ob~ine. S tak{no ureditvijo, ki bi zagotavljala popolno samoupravo slovenskemu ljudstvu v prav vseh ozirih, bi po mnenju SLS tudi ugodno re{ili vpra- {anje zmeraj aktualne republikanske ureditve dr`ave. Kajti »slovenske- mu ljudstvu ne gre toliko za to, kdo bo vladal v Belgradu, nam mora iti za to, kdo bo vladal na Slovenskem. Po na~rtu SLS pa bi na Slovenskem vla- dalo slovensko ljudstvo samo s svojo izvoljeno vlado.« 153 V zvezi z negotovim mednarodnopoliti~nim polo`ajem je SLS izo- blikovala svoje zunanjepoliti~ne teze, v katerih je zagovarjala politiko miru in sprave. Ob dejstvu, da je bila ve~ kot polovica dr`avnih dav- ~nih prihodkov namenjena oboro`evanju, je svarila pred militarizmom in se zavzemala za razoro`evalno politiko tako v Kraljevini SHS kot na mednarodni ravni. Predlagala je tudi, da bi v interesu miru in stabi- lnosti na svetu osnovali mednarodno zvezo dr`av s posebnim razso- di{~em, ki bi razsojalo v sporih med dr`avami. 154 152 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 82. 153 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 83. 154 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 83–84. O stali{~u skup{~inskih po- slancev SLS do zunanje politike Kraljevine SHS gl.: Rahten, SLS v beograjski skup{~ini, str. 105–118. O vplivu slovenskih poslancev na oblikovanje jugoslovanske zunanje politike gl. str. 110–111. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 41 42 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na ekonomsko-socialnem polju je svoj `e izoblikovan program iz aprila 1920 155 dopolnila s prodornima socialnima zahtevama. Zavzela se je namre~ za to, da je »dol`an delati vsak dr`avljan, /.../ in sicer koristno delati, ~etudi je bogata{ ali kapitalist«. 156 Zasebna lastnina pa se naj omeji in ustrezno dolo~i najvi{ja premo`enjska mera, po na~elu: »Toliko in toliko premo`enja sme imeti [posameznik], da ne {koduje splo{nosti.« 157 Nadalje je opozorila na vlogo Cerkve v dru`bi. Na tem mestu je skladno s svojo idejnopoliti~no profiliranostjo poudarila, da za Kato- li{ko cerkev ne zahteva »nobenih predpravic, toda vzgoja katoli{kih otrok je v prvi vrsti stvar katoli{kih star{ev in katoli{ke Cerkve«. 158 Tako se naj na vseh {olah pou~uje kr{~anski nauk, dejavnost Katoli{ke cerkve pa naj se nasploh s strani dr`ave ne ovira (kanzelparagraf). S sklepnim geslom »18. marec bodi dan sodbe! /.../ 18. marca vsi po- {tenjaki na krov!« 159 je SLS pozvala volilce k volilnim skrinjicam. Volilni izidi so v vsej dr`avi izzveneli kot manifestacija za avtono- mizem in federalizem. V Sloveniji je SLS dosegla 60,5 % glasov (sko- raj predvojno vi{ino), s ~imer je dokazala, da {e zmeraj ve~insko ob- vladuje slovensko volilno telo. 160 Svoj vodilni polo`aj v doma~em politi~nem prostoru je {e isto leta javno demonstrirala na 5. in hkrati zadnjem katoli{kem shodu. 161 V okviru te politi~ne manifestacije je katoli{ki idejnopoliti~ni ta- bor opozoril tudi na svojo nazorsko usmerjenost. Ta je {e zmerom te- meljila na Mahni~evem konceptu katoli{ke obnove in totalnega kr{~an- stva. Vzgoja in pouk v {olah bi tako morala biti utemeljena v katoli{ki veri, obvezen veronauk pa bi lahko pou~evali le poobla{~eni duhov- niki. Hkrati so na shodu {e poudarili, da je udejstvovanje v politi~nem `ivljenju dol`nost vsakega katoli~ana. Mahni~eva pot je bila za sloven- ski politi~ni katolicizem tudi edina prava pot, saj je ostale idejnopo- liti~ne nazore ostro odklanjal. Ob ve~nem nasprotniku {e iz ~asov 155 Gl.: Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 71–74. 156 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 84. 157 Prav tam, str. 84. 158 Prav tam,, str. 85. 159 Sodite po delih!, str. 77. 160 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 149 (za rezultat v drugih delih dr`ave glej str. 139–148); Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 360. 161 Med 25. in 28. avgustom je zbrala SLS v Ljubljani mno`ico skoraj 40.000 ljudi, s ~imer je dala novo vzpodbudo katoli{kemu gibanju v dr`avi. – Jurij Perov{ek, Peti katoli{ki shod, v: Kronika XX/1, str. 290–291. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 42 43 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE avstro-ogrske monarhije, liberalizmu, je negativno sodil tudi o njego- vem »idejnem otroku«, komunizmu. Tega je povsem izena~eval s fa{iz- mom in nacizmom, saj naj bi vsi ustvarjali »mehani~nega kolektivisti~- nega ~loveka« in nasprotovali temeljem kr{~anstva. 162 Naj kot posebno zanimivost omenimo, da se je mar~nih volitev 1923 udele`ila tudi Narodna ljudska stranka, ustanovljena le dober mesec prej (1. februarja 1923). Gre namre~ za stranko nekdanjega `eleznega na~elnika SLS dr. Ivana [u{ter{i~a, ki se je decembra 1922 znova vrnil v domovino. Kot je sam dejal, ga je neka notranja sila, da ne odre~e domovini svojih mo~i, gnala nazaj v politiko. 163 S pomo~jo Nikole Pa{i}a, ki je v nasprotniku tedaj opozicijske SLS prera~unljivo videl svojega zaveznika, je ustanovil Narodno ljudsko stranko in se podpirajo~ dr`avni centralizem podal v boj za glasove. Nekdaj zvesti slovenski volilci pa so mu to pot namenili le 879 glasov (0,49 %). Na- slednjih volitev se stranka ni ve~ udele`ila, dr. [u{ter{i~ pa se je umak- nil iz javnega `ivljenja. 164 Po volitvah se je precej okrepljena SLS zna{la pred vpra{anjem, kako nadaljevati politi~ni boj za avtonomni polo`aj Slovenije. Pri tem sta se ji ponujali dve alternativi, »da se gre v Beograd mimo Zagreba ali da se gre v borbo skupaj z Zagrebom«. 165 Veliko volilno zmago- slavje avtonomisti~nih strank v vsej dr`avi je stranki seveda nareko- valo sodelovanje s podobno naravnanimi silami. Tako se je kmalu po volitvah, 27. marca, s Hrva{ko republikansko selja~ko stranko (HRSS) karizmati~nega Stjepana Radi}a in Jugoslovansko muslimansko orga- nizacijo (JMO) povezala v t. i. Federalisti~ni blok. 166 Stranke Fede- ralisti~nega bloka so si bile kot predstavnice slovenskih, hrva{kih in muslimanskih interesov edine, da je ureditev notranjepoliti~nih zadev v dr`avi mogo~a le na temelju revizije vidovdanske ustave. In v ta namen so zahtevale pogovore z najmo~nej{o srbsko stranko – Narod- no radikalno stranko. Radikali, ki so skupaj z malimi zavezniki obvladovali le dobro tret- jino parlamenta, so tedaj ob~utili resno nevarnost organiziranja mo~ne 162 Perov{ek, Slovensko me{~anstvo, str. 541–547. 163 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 484. 164 Jurij Perov{ek, Kratko `ivljenje Narodne ljudske stranke, v: Kronika XX/1, str. 283. O poslednjem poglavju politi~ne poti Ivana [u{ter{i~a gl.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 473–486. 165 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 151. 166 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 150–152; prim.: Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov, str. 18; Metod Miku`, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, Mla- dinska knjiga, Ljubljana 1965, (dalje: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji), str. 253. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 43 44 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO in predvsem slo`ne opozicije. Hitro so pristali na politi~na pogajanja. S strankami Federalisti~nega bloka so tako v Zagrebu od 12. do 13. aprila razpredali misli o jugoslovanskem politi~nem polo`aju in se na koncu sporazumeli o nekak{nem politi~no-interesnem sodelovanju. Podpisani in sprva tajni sporazum, imenovan Markov protokol (po generalnem sekretarju NRS Marku \uri~i}u), je predvideval, da naj bi vse stranke bloka podprle oblikovanje homogene radikalske vlade, v zameno za to pa dobile dolo~ene koncesije. SLS je denimo med dru- gim dosegla, da bi v prihodnje imenovali kraljevega namestnika v Ljubljani zgolj sporazumno s SLS, prav tako pa naj bi, spet sporazum- no s SLS, zamenjali vse neobjektivne uradnike pokrajinske uprave, raz- pustili teroristi~no organizacijo Orjuno ter odobrili posebna posojila univerzi in {olam. 167 A br` ko je Pa{i} sestavil svojo homogeno vlado, je lahko pozabil na dolo~be Markovega protokola. NRS se je preprosto ogradila od nje- gove vsebine in zavladala sama, izkori{~ajo~ eno temeljnih lastnosti jugoslovanskega parlamentarizma – neenotnost in razdrobljenost opo- zicije. Slednja pa je tokrat le uspela strniti vrste na sorazmerno {iroki osnovi. V za~etku marca 1924 so namre~ SLS, JMO in demokrati 168 v sodelovanju s HRSS ustanovili Opozicijski blok, skozi katerega je nato potekalo skupno uskajevanje politi~nih aktivnosti omenjenih strank. 169 »Za uresni~enje na~rta o ru{enju vlade s strani opozicije se je iskalo ugoden politi~ni trenutek.« 170 A v parlamentarne igre se je tedaj vme- {ala vplivna zakulisna politi~na figura – kralj Aleksander, ki se je od- lo~il umetno podalj{ati `ivljenje vlade P-P (Pa{i} in Pribi}evi}, ki se mu je pridru`il po lo~itvi z demokrati). Z odlokom je poslal skup{~ino na po~itnice do 20. oktobra in tako onemogo~il opoziciji, da bi ji iz- glasovala nezaupnico. Kraljevo dejanje, ki je `e mejilo na dr`avni udar, 167 Zahteva NRS po homogeni radikalski vladi je odgovarjala tudi Federalisti~nemu bloku, saj se je slednji bal predvsem obnovitve trde centralisti~ne vlade Pa{i} – Pribi}evi}. – Gligo- rijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 153; Jurij Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev 1925, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, (dalje: Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev 1925, SNZ 1), str. 269–270. 168 26. marca se je zaradi pristopa Demokratske stranke k Opozicijskemu bloku iz nje izlo~ilo Pribi}evi}evo krilo in ustanovilo Samostojno demokratsko stranko (SDS), kateri so se pridru`ili tudi slovenski liberalci. Odnosi med strankami bloka so se tako le {e okrepili. – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 280–281. 169 Mateja Ratej, Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade Antona Koro{ca, Zgodovinski ~asopis 60 (2006), {t. 3–4, str. 380–381. 170 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 161. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 44 45 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE je seveda naletelo na ostre obsodbe. Glasilo SLS Slovenec je komen- tiralo: »27. maj je za dr`avo SHS zgodovinsko va`en dan. Ta dan je re`im jasno posvedo~il, da se ne smatra vezanega na parlament, da sme prezirati voljo prete`ne ve~ine ljudstva in da se prav posebno ne smatra obvezanega napram Slovencem in Hrvatom, ki jih nima za zakonodajno merodajen faktor v dr`avi, temve~ zgolj za politi~no brezpravne podlo`nike.« 171 Svoje stali{~e je SLS {e uradno poudarila v posebnem razglasu slovenskemu narodu, v katerem je ponovno po- vzela svoja prizadevanja za dosego slovenske avtonomije in v zvezi z nastalim politi~nim polo`ajem izrazila jasno zahtevo, da se »ta revo- lucionarni ~in parlamentarne manj{ine niti za trenotek dalje ne vzdr`uje s silo, da se takoj uzurpatorska vlada ukine in da se zopet vpostavi ustavnost in parlamentarizem«! 172 Nevzdr`ne politi~ne razmere, kjer je prisilno vladala vlada parla- mentarne manj{ine, je bilo mogo~e re{iti na samo en na~in. Mandat za sestavo nove vlade je kralj ponudil Opozicijskemu bloku (demokra- tu Ljubi Davidovi}u), ki je 27. julija 1924 oblikoval vlado s trdno par- lamentarno ve~ino in jasnim programom. SLS je v njej prevzela resor za prosveto in vere (Anton Koro{ec), resor za promet (Anton Su{nik), resor za agrarno reformo (Ivan Vesenjak) in resor za kmetijstvo (Fran Kulovec). Za nadaljnji razvoj dogodkov je posebej pomembno pouda- riti, da je postal minister za vojno in mornarico kraljev osebni pribo~nik general Stevan Had`i}, 173 kajti prav on je nato kot neparlamentarni ~lan ministrskega kabineta in kraljev ~lovek s svojim odstopom povzro~il padec Davidovi}eve vlade, ki tako, kljub parlamentarni podpori, ni zdr`ala niti tri mesece. Sledila ji je vnovi~na vlada P-P in pred~asne volitve 8. februarja 1925. 174 Tudi na volitve leta 1925 je SLS stopila z jasno izra`enimi zahteva- mi po vsestransko samostojni Sloveniji v okviru jugoslovanske dr`a- ve, 175 kar ji je znova prineslo absolutno ve~ino glasov. Odstotek je bil sicer nekoliko ni`ji kot na prej{njih volitvah (56,3 %), vendar je ob dej- stvu, da je med volilnim bojem re`im izvajal hud pritisk na stranko, 171 Slovenec, 29. 5. 1924, Brez parlamenta. 172 Slovenec, 31. 5. 1924, Slovenskemu narodu! 173 Slovenec, 29. 7. 1924, Vlada zakona, reda in pravice sestavljena. 174 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 174–178; prim.: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 297–298; Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev 1925, SNZ 1, str. 280–281. 175 Perov{ek, Slovenska dr`avna volja, str. 130; Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 360; Gligorijevi}, Parlament i po- liti~ke stranke, str. 187. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 45 46 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ustrahoval njene kandidate, konfisciral tisk in podobno, izid gotovo pomenil veliko zmago. Na dr`avni ravni sta si NRS in SDS s pomo~jo nasilja sicer uspeli zagotoviti minimalno parlamentarno ve~ino, ki pa bi prej ko slej predstavljala negotovo podporo vladi. 176 Dejansko je bil vzpostavljen parlamentarni pat polo`aj. Uravnote`eno skup{~insko teht- nico se je nato odlo~il prevesiti nih~e drug kot vodja HRSS Stjepan Radi} in s tem poskrbel za pravi meteorski preobrat v jugoslovanski politiki dvajsetih let. Hrva{ki politik, ki je bil prav tedaj iz politi~nih vzrokov zaprt, je na nagovarjanje kralja – ta se je odlo~il za mehkej{i pristop k hrva{kemu vpra{anju – povsem spremenil svojo dotedanjo politiko. Njegova stranka HRSS je iz imena ~rtala sporno besedo republikanska, priznala vidovdansko ustavo in dinastijo Kara|or|evi}ev ter skupaj z radikali Nikole Pa{i}a oblikovala t. i. vlado R-R (radikali – Radi}). 177 SLS je tako v boju za nacionalno avtonomijo ostala brez komaj pridobljene opozicijske zaveznice, ~esar ji ni kar tako odpustila. Novo koalicijo je v svojem Slovencu pospremila z zgovornim primerom iz prej{nje mo- narhije. »Gospod Nikola Pa{i} mora te dni ob~utiti isto zadovoljstvo kakor ga je pred ve~ kot pol stoletjem Franc Jo`ef, ko so pred njim klonili glavo in contumaciam na smrt obsojeni voditelji ogrske neodvisne stranke, ki so se odlo~ili za to, da podprejo centralizem habsbur{ke monarhije. Vendar je med njimi in prista{i ’nekronanega hrva{kega kralja’, Stjepa- na Radi}a, bistvena razlika. Ogri so si za svojo podporo avstrijskemu centralisti~nemu re`imu izgovorili skoro popolno politi~no in gospo- darsko neodvisnost svoje dr`ave, do~im je Stjepan Radi} /.../ vse zgo- dovinske in narodne zahteve Hrvatske enostavno `rtvoval za to, da ga re`im oprosti obto`be zaradi veleizdaje.« 178 [e ena v vrsti pikrih pripomb o vladi R-R, nedvomno vladi nas- protij, ki so jo sodobniki lahko prebrali v spomenici ob prvem deset- letju Kraljevine SHS: »Skoro edini pozitivni ~in te vlade, o`ivitev obla- stnih skup{~in, je povzro~il volitve [v oblastne skup{~ine, op. J. G.] 23. januarja 1927«, 179 pa je obenem nakazala na dogodek izjemnega 176 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 195–196. O volilnem boju v Sloveniji gl.: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 299–311. 177 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 200–204; O vstopu HSS v vlado, njenem polo`aju v njej in odnosu slovenske politike do le-te gl. podrobneje: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 313–323, 331–339 in Jurij Perov{ek, Preobrat v jugoslovanski politiki 1925, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo- dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 283–285. 178 Slovenec, 16. 7. 1925, RR. 179 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 360. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 46 47 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE politi~nega pomena za SLS. Volitve v oblastne skup{~ine mariborske in ljubljanske oblasti so namre~ – kakor je stranka sama pojasnjevala – ponujale mo`nost razviti »v skromnih mejah centralisti~ne ustave« vsaj delno samoupravo. 180 Volilni izid je vnovi~ pomenil absolutno zmago za SLS, ki se je tako po dolgih opozicijskih letih ponovno povzpela na oblast v Sloveniji. 181 V okviru oblastnih samouprav je lahko uresni- ~evala svoja prizadevanja za kulturno-prosvetni, gospodarsko-social- ni in deloma tudi politi~ni razvoj Slovenije. Pri tem velja izpostaviti, da sta bila oba velika `upana, ki sta na~elovala oblastem, iz vrst SLS, kar je bilo zagotovilo njunega tesnega sodelovanja z oblastnima samo- upravama. SLS je na ta na~in, s koncentracijo vseh oblastnih organov pod svoje okrilje, uspe{no presegla upravno razdelitev Slovenije na dve oblasti. Ob tem pa je treba opozoriti, da je svoj monopolni obla- stni polo`aj izkori{~ala tudi v strankarske namene in {e naprej krepila svoje polo`aje na terenu. 182 Nenazadnje je njena mo~ vseskozi izvira- la iz silne podpore doma~ih volilcev in ni bila posledica re`imskega prekup~evanja s polo`aji v {tevilnih vladah dvajsetih let. Sorazmerno ozek samoupravni okvir, ki sta ga omogo~ali obe skup- {~ini, je posku{ala SLS vztrajno {iriti. Njen cilj, vzpostavitev zakonodaj- ne avtonomije, pa je bilo mogo~e dose~i le z noveliranjem zakonodaje na dr`avni ravni. In prav tu je v krhkosti koalicije R-R SLS videla pri- lo`nost za ponoven zasuk k pragmati~ni oz. dvojni politiki. 183 Ne gre spregledati, da so bili ob oblikovanju vlade R-R o~itki SLS usmerjeni predvsem proti radi}evcem, v o~eh radikalov pa je stranka ohranjala pozitivno vlogo. Po izstopu Hrvatske selja~ke stranke (HSS) iz vlade je tako 1. februarja 1927 vstopila v radikalsko vlado Nikole Uzunovi}a (t. i. {esto Uzunovi}evo vlado) in v zameno za to zahtevala dodatne koncesije glede oblastnih samouprav, ki bi ji omogo~ale utrditev dominantnega vpliva. Le pet dni zatem so bile njene zahteve izpolnjene. Minister za notranje zadeve je najprej spremenil za~asen poslovnik oblastnih skup- {~in, iz katerega je ~rtal dolo~ilo, da morajo skup{~ine voliti oblastne 180 O delovanju oblastnih samouprav v mariborski in ljubljanski oblasti glej temeljno mo- nografijo Miroslava Stiplov{ka, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na pri- zadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno- -kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, Ljubljana 2000, (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem); prim. tudi recenzijo Jurija Perov{ka v Prispevkih za novej{o zgodovino 40 (2000), {t. 2, str. 139–144. 181 O volitvah v slovenski oblastni skup{~ini in SLS gl.: Stiplov{ek, Slovenski parlamenta- rizem, str. 75–94 in 106–113. 182 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 93, 106, 345–350. 183 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 94. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 47 48 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO odbore (svoje izvr{ne organe) po proporcionalnem na~elu, nato pa je {e odvzel velikim `upanom (tedaj sta bila {e oba velika `upana na Slo- venskem iz vrst SDS) nalogo sestaviti prvi predlog oblastnega pro- ra~una. Le-ta je bila po novem zaupana oblastnim odborom, kjer je na podlagi volilnega izida razumljivo gospodovala SLS. 184 Vladi KU (klerikalci–Uzunovi}), kakor jo je imenovalo Jutro 185 ni bila usojena dolga `ivljenjska doba. Spra{ujemo se lahko, »ali je Ko- ro{ec sumil, da vlada ne bo dolgo `ivela in je zato poslal vanjo le svojo drugo garnituro Serneca, Gosarja in Kulovca«. 186 @e aprila istega leta jo je zamenjala vlada radikalskega disidenta in kraljevega zaupnika Velje Vuki}evi}a, ki se je brez parlamentarne podpore obdr`ala tako, da je kralj razpustil skup{~ino in za 11. september ukazal ponovne pred~asne volitve. Volilni program SLS za volitve 1927 se je bistveno razlikoval od prej{njih programov. Obrat v njeni politi~ni taktiki, ki ji je omogo~il vstop v {esto Uzunovi}evo vlado, je namre~ ohranil trajnej{i zna~aj. Stranka je po pripovedovanju dr. Koro{ca znotraj srbske NRS opazila »razumevanje« za slovenske potrebe in se posledi~no odlo~ila za poli- tiko sodelovanja s srbskimi hegemonisti~nimi silami. Skladno s tem stali{~em sta 11. julija 1927 na Bledu prvak NRS Velja Vuki}evi} in Anton Koro{ec sklenila politi~ni sporazum, imenovan pakt prijatelj- stva oz. blejski sporazum. V njem se je SLS zavezala, da bo po volitvah vstopila v novo Vuki}evi}evo vlado pod pogoji vidovdanske uredit- ve, v zameno pa je zahtevala novelizacijo zakona o oblastnih samo- upravah v smislu {iritve njihovih pristojnosti. 187 Blejski sporazum lahko brez zadr`kov {tejemo za prelomno dejanje v politiki SLS. Z opustitvijo ostre avtonomisti~ne linije, kateri je sledi- la vse od ustanovitve prve jugoslovanske dr`ave, je odstopila od svo- jih na~el in gesel, s katerimi je od leta 1920 privabljala volilce. Pre- prost politi~ni ra~un ji je pokazal, da je glede na politi~ni polo`aj v dr`avi o~itno bolje »stati vedno blizu vlade, ~e `e ne prav v vladi«; kajti tako stali{~e je, kakor je poleg {tevilnih drugih kritikov sporazu- 184 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 117–118; Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 216, 224. 185 Mateja Ratej, Anton Koro{ec in Kun-re`im – Slovenska ljudska stranka v vladi Nikole Uzunovi}a leta 1927, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 77. 186 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 349. V tej vladi prehodnega zna~aja je bil Andrej Gosar minister za socialno politiko, Fran Kulovec za kmetijstvo in Du{an Sernec za gradnje. – Kronika XX/1, str. 455–457. 187 Jurij Perov{ek, Blejski sporazum, v: Kronika XX/1, str. 324; Stiplov{ek, Slovenski par- lamentarizem, str. 173–174; Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 358; za vsedr`avni zna~aj blejskega sporazuma gl.: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 230, 233–234. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 48 49 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE ma opozarjal Lojze Ude, omogo~alo »za~eti s politiko lova za drobti- nicami«. 188 V slovenski politi~ni stvarnosti je od resnej{ih politi~nih strank, ki so se zavzemale za avtonomisti~no ureditev dr`ave, ostala le liberalno orientirana Slovenska kmetska stranka. Ta je tako od po- letja 1927 naprej, naj se sli{i {e tako absurdno, s 5,6 % osvojenih gla- sov in enim poslanskim mandatom 189 edina izra`ala dr`avno voljo slo- venskega naroda. SLS se je svojim volilcem samo s krepitvijo omejene oblastne samouprave prejkone izneverila, ~eprav je z razvojnega vi- dika njeno sodelovanje v vladi Sloveniji koristilo. 190 Volilni shod Slovenske ljudske stranke v ^ren{ovcih 28. 8. 1927. Govori dr. Anton Koro{ec. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 188 Lojze Ude, Zna~ilnosti zadnjega volilnega boja in dana{nji notranje-politi~ni polo`aj v svitu borbe za samostojno zdru`eno Slovenijo, Mladina 1927/1928, {t. 1, ponovno objav- ljeno v: Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str. 218. Kritike take politike je bila SLS dele`na z vseh strani; poleg tradicionalnih politi~nih na- sprotnikov liberalcev so jo obsojali tudi znotraj lastnih vrst, kjer je z druga~nimi pogledi `e prej nastopala zlasti levo usmerjena katoli{ka mladina, ki se je zbirala okrog lista Kri` na gori (t. i. kri`arji). – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 358–359; Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992), DZS, Ljubljana 1992, str. 252–253; Stiplov{ek, Sloven- ski parlamentarizem, str. 174. O SLS in nacionalnem vpra{anju do blejskega sporazuma prim. tudi kratek pregled Darka Fri{a, SLS in slovensko nacionalno vpra{anje med sprejetjem Vidov- danske ustave in Blejskim protokolom, v: Slovenija 1848–1998, str. 180–184. 189 Zapisani odstotek glasov so ji volilci namenili na volitvah 11. septembra 1927. – Gligo- rijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 241. 190 Perov{ek, Slovenska dr`avna volja, str. 133. Prim.: Vladimir Ravnihar, Mojega `ivljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgo- dovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 2, Ljubljana 1997 (dalje: Ravnihar, Mojega `ivlje- nja pot), str. 182–183. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 49 50 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na zadnjih parlamentarnih volitvah v dvajsetih letih je SLS tako na- stopila z vladnim programom, kjer je opredelila svoje delo v prihodnji vladi, pri tem pa poudarila boj proti korupciji, potrebo po depolitizaciji uradni{tva, socialni zakonodaji in podobno. Sled nekdanjega avtono- misti~nega programa lahko najdemo le v zahtevi po raz{iritvi pristojnosti oblastnih samouprav. 191 A tudi to pot so ji volilci namenili absolutno ve- ~ino glasov – 59,9 %. Po volitvah se je nato oblikovala `e prej dogovor- jena vlada med NRS, JMO, demokrati in SLS. S strani SLS sta vanjo najprej stopila dr. Gosar, ki je postal minister za socialno politiko, in Franc Smo- dej, ki je prevzel podtajni{ko funkcijo v ministrstvu za prosveto, pozneje pa tudi sam dr. Anton Koro{ec kot minister za notranje zadeve. 192 »Re`imska nagrada« za sodelovanje SLS v novi vladi Velje Vuki- }evi}a je nato sledila v dveh etapah. @e kmalu po svojem konstituira- nju je vladni kabinet na svoji seji 17. novembra 1927 sprejel Uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave, »pri ~emer sta po {tevilu novih pristojnosti izstopali slovenski samoupravi«. 193 Pomladi 1928 pa je Narodna skup{~ina s finan~nim zakonom k prora~unu za leto 1928 pomembno raz{irila {e uredbodajne pristojnosti obeh slovenskih ob- lastnih samouprav, ki sta edini v dr`avi dobili pravico spreminjati ne le avstro-ogrske de`elne akte, marve~ tudi naredbe slovenske Narod- ne vlade in njene naslednice De`elne vlade za Slovenijo. Ker sta imeli pravico spreminjati predpise z zna~ajem zakona, moremo tako po- sledi~no govoriti celo o omejeni slovenski zakonodajni avtonomiji. 194 Zahteve SLS iz njenega ustavnega na~rta leta 1921 in programa iz leta 1923 so bile s {iritvijo pristojnosti oblastnih samouprav vsaj delno izpolnjene. ^e uporabimo Udetove besede, je prinesel »lov za drobti- nicami« nekaj velikih drobtin. Razmere v skup{~ini so se po volitvah leta 1927 ob~utno zaostrile. Nasproti vladnemu polu se je namre~ oblikovala mo~na opozicijska Kme~ko-demokratska koalicija (KDK), ki je zdru`evala dva dotlej na videz smrtna sovra`nika – Stjepana Radi}a in Svetozara Pribi}evi}a. V ozra~ju besednih spopadov, medsebojnih `aljenj in obra~unov med 191 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 361; Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 234. 192 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 241–242; Stiplov{ek, Slovenski parla- mentarizem, str. 186, 207. 193 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 202. Samouprave so prevzele nekatere pristojnosti ministrstev za zdravstvo, za gradnje, za trgovino in industrijo, za socialno politiko in za kmetijstvo. 194 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 237. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 50 51 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE obema blokoma se je vro~ skup{~inski parket dokon~no vnel usodne- ga 20. junija 1928. Napetosti so se zaostrile do te mere, da je velikosrb- ski poslanec Puni{a Ra~i} med zasedanjem streljal na poslance HSS. Na mestu je ubil poslanca Pavla Radi}a in \ura Basari~ka, »nekronani hrva- {ki kralj« Stjepan Radi} pa je za posledicami dobljene rane umrl slaba dva meseca pozneje. 195 V {e bolj razburkanem politi~nem polo`aju, ki je sledil streljanju, je vlada V. Vu- ki}evi}a odstopila. Politi~na kri- za se je zmerom bolj poglabljala, polarizacija strank v skup{~ini pa je onemogo~ala iskanje re{itev. In v takih razmerah je v te`nji po pomiritvi razgretih duhov kralj Aleksander 24. julija poveril mandat za sestavo ministrskega kabineta Slovencu – dr. Antonu Koro{cu. @e tri dni zatem je nova Koro{- ~eva vlada 196 prisegla in »ena naj- bolj te`avnih in dolgotrajnih kriz v politi~nem razvoju na{e dr`ave« 197 je bila vsaj za~asno re{ena. Anton Koro{ec je s tem postal prvi in edini nesrbski predsednik vlade. A med ~ermi jugoslovanskega parlamentarizma je lahko krmaril le dobrih pet mesecev. Zaradi pre- tresov v koaliciji je vlada konec decembra 1928 odstopila. Nove- ga mandatarja pa takrat Aleksander Odstop Koro{~eve vlade je karikaturist beograjske Politike, Pjer Kri`ani}, 1. januarja1929 pospremil s karikaturo Sre~a malega ~loveka na pla~ilni dan. ( – Hvala Bogu, da nisem minister! – Zakaj le?! – No, prosim vas, prvega so ja vsi pregnani iz slu`be.) 195 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 365–372. 196 Vladno koalicijo so sestavljale stranke prej{nje Vuki}evi}eve koalicije. Edini ~lan SLS v vladi je bil njen predsednik Koro{ec, ki je bil hkrati tudi minister za notranje zadeve. Poleg njega je kot predstavnik Jugoslovanskega kluba vstopil v vlado tudi Stjepan Bari} (HPS). – Rahten, SLS v beograjski skup{~ini, str. 149–150. O odmevih na Koro{~evo vlado gl.: Jurij Perov{ek, Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, v: Kronika XX/1, str. 332. O delu Koro{~eve vlade gl.: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 263–264; Mom~ilo Ze~evi}, Neki po- gledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca 1918–1940, Prispevki za novej{o zgodo- vino 31 (1991), {t. 1, str. 69–70; Mateja Ratej, Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Ko- ro{ca – ratifikacija Nettunskih konvencij, Zgodovinski ~asopis 59 (2005), {t. 1–2, str. 111–127. 197 Slovenec, 28. 7. 1928, Vlada slovenskega premijera. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 51 52 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ni ve~ iskal. Neu~inkovitost parlamentarne demokracije v Kraljevini SHS in ostra polarizacija strank na dva bloka sta ga utrdila v misli, da je najbolj{a re{itev tako zanj kot za dr`avo uvedba osebne kraljeve diktature. [estega januarja 1929 je tako suspendiral vidovdansko ustavo, parlament in stranke ter za mandatarja postavil nestrankarskega ~loveka – generala Petra • ivko- vi}a. Narodna skup{~ina Kraljevine SHS je umrla naravne smrti `e prej. Na zadnji seji se je sestala 28. novembra, nato pa do odstopa Koro{~eve vlade ni bila ve~ sklicana. 198 * ^e strnemo glavne zna~ilnosti politike Slovenske ljudske stranke v obdobju vidovdanskega parlamentarizma v nekaj to~k, moramo naj- prej izpostaviti, da si je stranka odlo~ilen politi~ni vpliv na Sloven- skem zagotovila `e za ~asa Avstro-Ogrske, zlasti po uvedbi volilne reforme leta 1907. Njen prevladujo~ polo`aj ni bil nikoli vpra{ljiv tudi pozneje, saj je z izjemo volitev v konstituanto leta 1920, kjer je osvojila zanjo skromno relativno ve~ino glasov, vseskozi zmagovala z abso- lutno ve~ino. Uveljavitev centralisti~ne in unitaristi~ne vidovdanske ustave leta 1921, ki ni upo{tevala dolo~b Krfske deklaracije, `enev- skega sporazuma in prvodecembrske adrese Narodnega vije}a, je za SLS pomenila razo~aranje. V novi dr`avi se je opredelila kot avto- nomisti~no-federalisti~na stranka in poudarjala te`njo po avtonomnem razvoju upravno enotne Slovenije znotraj jugoslovanskega okvira. Ide- jo o decentralizirano urejeni dr`avi je zagovarjala v vseh osrednjih programih, objavljenih v dvajsetih letih – v svojem prvem programu v Kraljevini SHS aprila 1920, v ustavnem na~rtu iz februarja 1921 in v programu iz marca 1923, v katerem je celovito razdelala svoje misli o federativni preobrazbi jugoslovanske skupnosti. Do temeljnega zasuka v njeni politiki je pri{lo po sklenitvi blejskega sporazuma julija 1927, ko je v zameno za {iritev pristojnosti oblastnih samouprav odstopila od ostrih avtonomisti~nih zahtev in vstopila v vlado Velje Vuki}evi}a. Njen na~elnik dr. Anton Koro{ec je prevzel pomembno notranje mi- nistrstvo, pozneje, po parlamentarni krizi zaradi streljanja v skup{~ini, pa je postal celo prvi in edini nesrbski predsednik vlade. Trdimo lah- ko, da je (predvsem zaradi visoke volilne podpore) SLS s svojimi pro- grami in politiko v obravnavanem obdobju poosebljala politi~no voljo slovenskega naroda. 198 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 267; Jurij Perov{ek, Nehvale`na vloga Koro{~eve vlade, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 315–318. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 52 53 ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA O diktaturi kralja Aleksandra Potem ko je Stjepan Radi} poleti 1928 za vedno zatisnil o~i in se odpravil v onostranstvo, ga je tam `e nestrpno pri~akoval znameniti Baja, alias Nikola Pa{i}. Takoj po prihodu ga je povpra- {al, kak{na je politi~na situacija v Kraljevini SHS, {e zlasti pa ga je zanimalo, kaj je ostalo od njunega sporazuma iz leta 1925. »E, moj Baja,« je odgovoril Radi}, »ostal je samo spor, razum je `e povsem izginil.« In tako se je za~ela diktatura kralja Aleksandra. 1 V vetrovni in mrzli beograjski no~i s 5. na 6. januar 1929 so {tevilni novinarji vztrajno ~akali pred Aleksandrovim dvorcem na veliko vest o re{itvi najnovej{e politi~ne krize v dr`avi. Med njimi je bil tudi Danilo Gregori~. Skupaj s francoskim dopisnikom je potrpe`ljivo stal med hi{- nimi vrati bli`nje stavbe in kadil cigareto. Pomenkovala sta se o aktual- ni politi~ni situaciji in Gregori~ je ugotavljal, da najbr` res ni drugega izhoda iz krize kot ta, o katerem se je `e nekaj dni {u{ljalo po Beogradu – ukinitev parlamentarizma. O~itno demokrati~no pre`eti Francoz pa je z zani~ljivim nasme{kom na ustih odgovarjal, »da je verjetno ta ko~ljivi polo`aj nekim ljudem zelo za`elen«! 2 Svojega jugoslovanskega kolega je modro vpra{al, ~e se mu ne zdi mogo~e, »da kralj z zadovoljstvom pri~akuje, kako se bo razdiralo politi~no `ivljenje dr`ave in njenih strank in kako bo sama po sebi postala nesmiselna vsa zgradba jugoslovan- skega parlamentarnega `ivljenja«. 3 Ob tem je pojasnjeval, kako sta mu dan pred tem tako novi vodja HSS, dr. Vladko Ma~ek, kot Svetozar 1 Prirejeno po: Nikola Pa{i} u anegdotama. Sabrao Milovan Vitezovi}, Slu`beni glasnik, Beograd 2002, str. 158. 2 Danilo Gregori~, Samomor Jugoslavije, Lu~, Ljubljana 1945, str. 35. 3 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 53 54 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Pribi~evi} povedala, da sta zagovarjala parlamentarno re{itev krize in izvedbo popolnoma svobodnih volitev, vendar je kralj njun predlog zavrnil. Gregori~ kljub kolegovim navedbam ni spremenil stali{~a. Po- liti~ni polo`aj v dr`avi in {e zlasti razpolo`enje na Hrva{kem, kjer so ob prvodecembrskem prazniku uprizorili prave uli~ne spopade, sta po nje- govem mnenju klicala k »odlo~nim odredbam«. 4 Naslednje jutro, 6. januarja 1929, je bilo ugibanj in politi~nih kalku- lacij dokon~no konec. Kralj je izdal proklamacijo Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!, s katero se je »kot vla- dar in kot sin te zemlje« obrnil »neposredno na narod« in mu povedal, da je pri{el ~as, »ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti ve~ posredovalca«. »Narodnim mno`icam« je pojasnil, da je njegovo »du{o trgal« njihov »obupni klic«, kajti tako ljudska kot njegova pri~a- kovanja in `elje po konsolidaciji politi~nih razmer v dr`avi se niso izpolnili. Politi~no in parlamentarno `ivljenje v prvi jugoslovanski dr`a- vi je dobivalo »vedno bolj negativno obele`je« in posledi~no krnilo ugled dr`ave v tujini. Kralj je ob tem poudaril: »Sveta moja dol`nost je, da z vsemi sredstvi ~uvam dr`avno in narodno edinstvo.« 5 Sredstvo, za katerega se je v zares nezavidljivem politi~nem polo- `aju odlo~il Aleksander, je bilo ostro in korenito. Politi~no dedi{~ino prvega desetletja jugoslovanske dr`ave je v celoti izbrisal. V zadnjem delu svojega manifesta je namre~ odlo~il: »Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi dr`avni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom ne bodo ukinili. Na isti na~in se bodo v bodo~e ustvarjali tudi novi zako- ni. Narodna skup{~ina, izvoljena 11. decembra 1927, se razpu{~a.« 6 Aleksandrova odlo~itev 6. januarja 1929 gotovo ni bila popolno pre- sene~enje, toda v tistem trenutku morda le ni bila najbolj pri~akovana re{itev politi~ne krize. Nenazadnje je bil vzrok zadnje krize v dr`avi odstop vlade Antona Koro{ca, ki je bila v burni in kratki jugoslovanski politi~ni zgodovini `e petindvajseta po vrsti. 7 V desetih letih obstoja Kraljevine SHS sta se torej povpre~no izmenjali dve vladi in pol v enem letu, kar pomeni, da je bila Koro{~eva demisija le {e ena v dolgi vrsti. Poleg tega so tudi konkretni razlogi za Aleksandrov korak – nere{eno 4 Prav tam. 5 Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Proklamacija Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! 6 Prav tam. 7 Karl Kaser, Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980) II, Institut für Ge- schichte der Universität Graz, Graz 1982, str. 3–31. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 54 55 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA nacionalno vpra{anje z najve~jo ostrino v srbsko-hrva{kem sporu – bili najbolj v ospredju po streljanju v skup{~ini junija 1928. A kralj se tedaj ni odlo~il za tovrstno potezo. Mandat je zgolj zaupal drugemu ~loveku in vidovdanski parlamentarizem je `ivel naprej. Po odstopu Koro{~eve vlade so bila, kakor vselej do tedaj, {iroko odprta vrata najrazli~nej{im razglabljanjem in spekulacijam o mo`nem razpletu krize. Politi~ne kombinacije, ki so se pojavljale v javnosti, so sprva ustvarjale vtis, da je mo`na parlamentarna re{itev. Spomnimo, da je Koro{~ev kabinet v skup{~ini podpirala t. i. ~etvorna koalicija – zveza med SLS, NRS, JMO in demokrati. Medtem ko so prve tri stranke ostajale slo`ne, so bile razmere v poslanskem klubu in sami stranki demokratov nejasne. Stranka Ljube Davidovi}a je bila vedno bli`ja za- greb{ki opoziciji. Kon~no so njeni ministri tudi izstopili iz vlade, s ~imer so dejansko povzro~ili padec celotnega kabineta. Prav slednje dejstvo je `e nakazovalo obrise mo`nega razpleta krize, ki ga je 2. januarja sam Koro{ec predstavil kralju. Predlagal je preprosto obnovo ~etvorne koalicije ali pa prehod na trojno koalicijo (SLS, NRS, JMO) in za~etek pogovorov z Zagrebom. 8 Obnova ~etvorne koalicije je bila tudi po mnenju Slovenca »najverjetnej{a in najsigurnej{a re{itev«. 9 Kljub navidezni razumnosti Koro{~evega predloga pa se je Aleksander od- lo~il druga~e. Za~el je s {irokimi konzultacijami in k sebi v avdienco povabil skoraj vse vidnej{e politike. Iz Zagreba sta pri{la tudi vodi- telja KDK, na~elnik HSS Vladko Ma~ek in vodja samostojnih demo- kratov Svetozar Pribi}evi}. 10 Petega januarja, po koncu posvetovanj, se je tako zdelo, da si kralj na kar naj{ir{i platformi prizadeva najti izhod iz krize. 18 Todor Stojkov, Opozicija u vreme {estojanuarske diktature 1929–1935, Prosveta, Beo- grad 1969, (dalje: Stojkov, Opozicija), str. 63; o prvih odmevih na krizo gl.: Slovenec, 1. 1. 1929, Po demisiji vlade; 3. 1. 1929, Demisija sprejeta; Jutro, 1. 1. 1929, Ugibanja o razvoju vladne krize; 2. 1. 1929, Danes odlo~itev o sprejetju demisije; 2. 1. 1929, Beograjska ugibanja o stali{~u KDK; 3. 1. 1929, Demisija sprejeta – konzultacije pri~ele. 19 Slovenec, 1. 1. 1929, Po demisiji vlade. – Po mnenju jugoslovanskega diplomata in Alek- sandrovega privr`enca Prvislava Grisogona je imel tedaj kralj – poleg ukinitve parlamentariz- ma – na voljo {e tri zasilne izhode: lahko bi vlado zaupal {tevil~no {ibki KDK z nalogo priprave novih volitev, lahko bi imenoval nevtralno vlado, ki bi prav tako pripravljala volitve, ali pa bi ohranil vlado obstoje~e koalicije »z nalogo, da {e naprej `ivotari iz dneva v dan«. – Prvislav Grisogono, Ujedinjena Jugoslavija (Od plemena i regionalnih koncepcija do nacionalne dr`ave), Ljubljana 1938, str. 93–94. 10 V avdienco h kralju so bili povabljeni naslednji politiki: A. Stanojevi} in V. Vuki}evi} kot predstavnika NRS, V. Ma~ek in S. Pribi}evi} (KDK), Lj. Davidovi} (DS), A. Koro{ec (SLS), H. Hrasnica, ki je nadome{~al predsednika JMO Spaho, ter skup{~inski predsednik I. Mihajlo- vi}. – Slovenec, 4. 1. 1929, [iroke konzultacije se pri~ele; 5. 1. 1929, Dr. Ma~ek ostane v Bel- gradu. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 55 56 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Toda vso opisano politi~no manevriranje je bila o~itno le Potemki- nova vas, igra, ki naj bi prepri~ala javnost, da je mo`na re{itev samo ena – ukinitev parlamentarizma. O~itno je imel francoski novinar prav in je bil ko~ljivi polo`aj Aleksandru res za`elen. Izkoristil ga je za uresni~itev svojega vnaprej pripravljenega na~rta. [iroke konzultacije so bile pri tem zgolj izgovor, saj je kralj kot dober poznavalec poli- ti~nega `ivljenja v dr`avi gotovo vedel, da ne bodo obrodile nobenih sadov. 11 [e ve~, pokazale so, da so gledi{~a politi~nih strank na dr`av- ni razvoj diametralno nasprotna. Na eni strani naj bi se politiki ~etvor- ne koalicije (tudi del demokratov) spra{evali, zakaj je Davidovi} sploh spro`il krizo in se tako o~itno zavzemali za obnovo obstoje~e koali- cije, na drugi strani pa je Ma~ek zahteval popolno dr`avno preuredi- tev 12 in »vzpostavitev dr`avnih, zgodovinskih in kulturno-zgodovin- skih ozemelj s saborom in popolno zakonodajo in upravo. To je z zakonodajno in izvr{evalno oblastjo.« 13 Tako stali{~e je bilo za ostale strankarske prvake povsem nesprejemljivo. ^e so ga nekateri zavra~ali iz na~elnih razlogov, se je drugim zdelo neizvedljivo. Med slednje real-politike lahko uvrstimo tudi Koro{ca, ki je prav tako zavrnil Ma~- kov predlog. Ko je kralj z mnenjem na~elnika SLS seznanil prvaka HSS, naj bi ta celo odvrnil, da Koro{ec la`e. Aleksander naj bi na to pripombo zgolj retori~no vpra{al: »Da, ampak zakaj vsi oni [strankar- ski prvaki, op. J. G.] la`ejo?« 14 Ostra stali{~a HSS so se seveda napajala v mno`i~nem nezadovolj- stvu, ki je po atentatu na karizmati~nega Stjepana Radi}a kipelo med ljudstvom na Hrva{kem. Kraljev zagreb{ki zaupnik, novinar Toni [le- gel, je tako decembra 1928 poro~al na dvor, da je »trenuten polo`aj zelo te`ek« in da vodstvo najmo~nej{e hrva{ke stranke »zaradi splo{ne politi~ne razpolo`enja v teh krajih [na Hrva{kem, op. J. G.] prepro- sto ne more, ~etudi bi `elelo, za~eti pogovorov, pogajanj ali celo vzpo- staviti sodelovanja s katero od velikih vladnih strank«. 15 Mno`i~ni pro- testi na Hrva{kem pa so imeli svoj antipod v srbski mr`nji pre~anskih sodr`avljanov. Po svoje nadvse ilustrativno je anonimno pismo nekega 11 Stojkov, Opozicija, str. 63. 12 O stali{~ih in razmerah v HSS na predve~er 6. 1. 1929 gl.: Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvatskog pitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb 1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 41–44. 13 Slovenec, 5. 1. 1929, HSS zahteva svobodno Hrvatsko. 14 Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990, (dalje: Pribi}evi}, Diktatura), str. 85–86. 15 Cit. po: Stojkov, Opozicija, str. 55. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 56 57 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA Srba iz julija 1928, ki se je ohranilo v arhivu kraljeve pisarne. V njem je `ol~ni pisec o~ital Hrvatom »zgodovinske napake«: »Kada su Srbi ginuli, Vi ste u`ivali pored Franje [cesarja Franca Jo`efa, op. J. G.], a sada bi Vi htjeli, da sudite Srbima, od danas, pa u budu}e. Sve }emo Vas gaziti pi~ke Vam maj~ine. [pijuni, izdajice, vucibatine, smradi jedni, {okci, nevere. Ne samo {to smo ubili ove zlikovce [hrva{ke poslance v skup{~ini, op. J. G.] nego nikada vi{e mira ne}ete imati, sve }emo Vas sa zemljom sravniti, a na Va{a zemlji{ta useliti Srbe heroje. – A Vas? – Vas pojebati, pa sa Vama zna se ... Idite u Austriju, pa tamo budite verni, idite na Franjin grob pa mu se izjadajte.« 16 Nacionalna nasprotja v prvi Jugoslaviji so v drugi polovici leta 1928 nedvomno dosegla enega svojih vrhov. Notranjepoliti~ne razmere so tako bile za kraljev na~rt ve~ kot ugodne. Morda se zdi, da so bile razmere neposredno po atentatu na Radi}a junija 1928 {e ugodnej{e, vendar Aleksander tedaj o~itno {e ni bil pripravljen na radikalen korak. Poleg tega bi uvedba diktature takoj po streljanju v skup{~ini prav lahko ustvarila (~e `e ne potrdila) 17 vtis, da je bil atentat pripravljen na dvoru kot povod za ukinitev parlamen- tarizma, 18 kar gotovo ne bi bilo modro dr`avni{ko dejanje. Kralj je za uvedbo diktature ob drugih pripravah {e posebej potreboval »odobri- tev« tujine, zlasti zveste zaveznice Francije. Za to je poskrbel v no- vembru 1928, ko je odpotoval v Pariz in si pridobil podporo franco- skih oblasti. 19 Po kon~anih pripravah, pozitivnemu mnenju Pariza in nastali vladni krizi je v no~i s 5. na 6. januar 1929 Aleksander kon~no lahko kon~al parlamentarno agonijo Kraljevine SHS. Hkrati s svojo proklamacijo je izdal {e vrsto spremljajo~ih zakonov, ki so dolo~neje zaznamovali dikta- turo, in imenoval novo vlado. Na ~elo slednje je postavil kontroverzno in sebi skrajno zvesto osebo – poveljnika kraljeve garde generala Petra @ivkovi}a. Predsedniku vlade je obenem zaupal tudi pomembno no- tranje ministrstvo, ostale resorje pa je deloma poveril predstavnikom 16 Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 11/22, Kancela- rija kralja 1919–1941, pismo anonimnega avtorja. 17 Stanko Majcen, funkcionar v Ministrstvu za notranje zadeve v ~asu Koro{~evega mini- strovanja, je v svojih spominih na Koro{ca zapisal, da je na predve~er skup{~inskega streljanja atentator Puni{a Ra~i} obiskal notranjega ministra Koro{ca in se pri njem zadr`al do enajstih pono~i. Po obisku ~rnogorskega poslanca naj bi Koro{ec dejal: »Nesre~a bo.« – Stanko Majcen, Moji spomini na dr. Antona Koro{ca, Zbrano delo (4. knjiga), DZS, Ljubljana 1996, str. 337. 18 Stojkov, Opozicija, str. 54. 19 Prav tam. Prim. Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002, str. 345–346. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 57 58 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO srbskih strank – Nikoli Uzunovi}u, Milanu Sr{ki}u, Bo`i Maksimovi}u, Vojislavu Marinkovi}u, pozneje Kosti Kumanudiju, deloma pa pred- stavnikom hrva{kih gospodarskih krogov 20 – Stanku [vrljugi, Otu Fran- ge{u, nekoliko pozneje @elimiru Ma`urani}u. Minister za promet je postal Slovenec, Anton Koro{ec, ki je bil tudi edini na~elnik politi~ne stranke v novi vladi. 21 Njegovo imenovanje v @ivkovi}ev kabinet je bilo posledica jasnega in preprostega dejstva, ki ga je Aleksander v nekem pogovoru razlo`il srbskemu patriarhu Gavrilu: »On ima v Slo- veniji za sabo ve~ino ljudstva in tako ima njegova prisotnost v dana{nji vladi ogromen pomen.« 22 Imenovanje Petra @ivkovi}a za predsednika vlade je bila poteza, ki je {e posebej opredelila naravo prihajajo~e Aleksandrove diktatu- re. Pri tem je {e zlasti pomembno da je bil @ivkovi} vojak, kar je Ko je general Petar @ivkovi} januarja 1929 sedel v fotelj predsednika vlade, je voja{ko uniformo sicer zamenjal za elegantno ~rno obleko, toda v resnici je {e naprej ostal zvest Aleksandrov vojak. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 20 Velik del hrva{kih poslovnih krogov, kamor so sodili tudi omenjeni ministri, ni sledil politiki HSS. – Stojkov, Opozicija, str. 74. 21 Seznam prve sestave @ivkovi}evega kabineta po resorjih je med drugim objavljen v: Jutro, 7. 1. 1929, Nova vlada; Stojkov, Opozicija, str. 74–76. 22 Memoari patrijarha srpskog Gavrila, ur. Milan Mladenovi}, Sfairos, Beograd 1990, str. 60. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 58 59 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA posledi~no opozarjalo na voja{ko oporo kraljevega re`ima. Notranje- politi~ni pomen vojske, ki je z imenovanjem generala @ivkovi}a na ~elo vlade nedvomno pridobil dodatne razse`nosti, pa v `ivljenju dr`a- ve ni bil novum. Kralj se je v svojih politi~nih potezah `e dotlej ve~krat oprl na vojsko, med drugim `e omenjenega leta 1924, ko je spodko- pal Davidovi}ev kabinet. Prav tako pa tudi politi~ni anga`ma dela vi- sokih ~astnikov ni pomenil ni~ novega. Nasprotno, skupina ~astnikov, zdru`ena v neformalni organizaciji Bela roka, se je naslanjajo~ na izro- ~ilo predvojne Srbije ~utila poklicana »sugerirati« linijo dr`avne politi- ke. Njen vodja je bil prav @ivkovi}, njeni ~lani pa visoki funkcionarji tako v vojni kot civilni upravi. Povsem razumljivo je, da so svoj vpliv po januarju 1929 {e okrepili ter posredno in neposredno vplivali na kraljeve odlo~itve. 23 @ivkovi} je sicer veljal za zvestega oprodo dinastije Kara|or|evi}. Njeno zaupanje si je pridobil `e v letu 1903, ko je sodeloval v zaroti proti Obrenovi}em. Pozneje je bil osebni spremljevalec mladega princa Aleksandra in predvsem eden klju~nih udele`encev solunskega proce- sa proti polkovniku Apisu in protikara|or|evi}evski organizaciji ^rna roka. Njegova predanost kralju je bila o~itna, 24 a prav tako o~itne so bile tudi njegove slabosti. Kot vojak se ni odlikoval ne s spretnostjo ne s po- gumom in zato ni u`ival posebnega ugleda. 25 Prav tako kot ~lovek, ki se nikoli ni ukvarjal s politiko, ni razumel politi~ne obrti. [e posebno sla- bost je pomenila njegova homoseksualnost, ki je tedaj veljala za te`ko in deviantno bolezen. 26 Anonimni znanstvenik s psihopatolo{kega pod- ro~ja je vrh vsega menil, da je general resen psihi~ni bolnik in da ne sodi na dr`avni{ko funkcijo, temve~ v ustrezen zdravstveni zavod. Skladno z njegovo diagnozo je bil @ivkovi} psihopat, obolel za »totalno paranojo«, »nevaren in kompliciran bolnik«, ne zgolj »nek preprost pederasta«. 27 23 Mile Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935, INIS, Beograd 1994, (dalje: Bjelajac, Vojska 1922–1935), str. 241–245. 24 Ameri{ki poslanik ga je na kratko ozna~il kot skrajno zvesto »srednjeve{ko figuro«. – Jo`e Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi}eve in Ti- tove Jugoslavije, Lipa, Koper 1995, (dalje: Pirjevec, Jugoslavija), str. 58. 25 O vzrokih za Aleksandrovo postavitev @ivkovi}a na ~elo vlade se je `e v tridesetih letih obilno spekuliralo. Med {tevilnimi razlogi je kro`ila tudi te`ko dokazljiva zgodba o tem, da bi naj @ivkovi} hranil dolo~ena pisma in fotografijo, s katerimi je kralja izsiljeval. Na kom- promitirajo~em posnetku je bil baje Aleksander v Nici ovekove~en z golo prostitutko v por- nografski pozi. – Bjelajac, Vojska 1922–1935, str. 135. 26 Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi} u evropskoj politici, Zavod za u|- benike i nastavna sredstva, Beograd 2002, (dalje: Gligorijevi}, Kralj Aleksandar), str. 184–185. 27 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 9/48, Politi~ko strana~ka pitanja, pismo dr. Veritasa. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 59 60 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Toda vsem manjkom navkljub je bil poveljnik kraljeve garde zvest in energi~en ~lovek z jeklenimi `ivci, ki je vodil eno naju~inkovitej{ih vlad v jugoslovanski politi~ni zgodovini. 28 * S 6. januarjem 1929 je bilo ustavne dobe v Kraljevini SHS za nekaj ~asa konec. Vse dolo~be vidovdanske ustave so s kraljevo proklama- cijo izgubile veljavo, med njimi tudi tiste, ki so govorile o dr`avno- -pravni ureditvi dr`ave, o vrhovni upravi, o polo`aju kralja v dr`avni ureditvi in podobno. Aleksander je zato moral so~asno z razglasitvijo diktature nujno objaviti tudi Zakon o kraljevi oblasti in vrhovni dr`avni upravi, s ~imer je konkretneje dolo~il novo dr`avno ureditev in upra- vo. V prvi in drugi ~len novega zakona je dal jasno zapisati, da je Kra- ljevina SHS dedna monarhija, v kateri je kralj nosilec vse oblasti. »Kralj izdaja in progla{a zakone; postavlja dr`avne uradnike in daje voja{ke ~ine.« Kraljeva oseba je bila po zakonu nedotakljiva. »Kralja se ne more delati za ni~ odgovornega, niti ne more biti kralj to`en.« Za razume- vanje narave diktature sta bila nadvse povedna 15. in 16. ~len, kjer je bilo zapisano, da »kralj imenuje predsednika in ~lane ministrskega sve- ta, ki so neposredno pod kraljem in delajo po njegovem pooblastilu v posameznih panogah dr`avne uprave«. Ministri so bili odgovorni kralju, ki jih je lahko tudi obto`il. 29 Upo{tevaje navedene dolo~be zakona in zlasti dejstvo, da so bili ministri odgovorni samo nedotakljivemu kralju, lahko neustavni re`im po 6. januarju 1929 ozna~imo kot »~isto diktaturo«, v kateri je imel kralj absolutno oblast. 30 Septembra 1931 je prva Jugoslavija sicer znova postala ustavna monarhija z Narodnim predstavni{tvom, toda bistvo 28 Poleg na{tetih @ivkovi}evih prednosti velja izpostaviti {e eno – njegovo politi~no spre- jemljivost, saj naj bi tako Radi} pred svojo smrtjo kot Koro{ec menila, da je prav on najprimernej{a osebnost za vodenje nepoliti~ne vlade. Po mnenju srbskega zgodovinarja Branislava Gligo- rijevi}a pa imenovanje @ivkovi}a za predsednika vlade le ni bila »dobra poteza«. – Gligorijevi}, Kralj Aleksandar, str. 184 in 185. 29 Uradni list (UL) ljubljanske in mariborske oblasti, 4/1929, Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni dr`avni upravi in popravek k zakonu v UL 5/1929; Slovenec, 8. 1. 1929, Zakon o kraljevi oblasti in vrhovni dr`avni upravi. Gl. tudi: Jurij Perov{ek, Zna~aj kraljeve diktature, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo- dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 321–323. 30 Prim.: Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961, (dalje: ^ulinovi}, Jugoslavija), str. 11 in Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 385–386, kjer avtor kriti~no obravnava ostale oznake diktature, ki so se pojavljale v strokovni in sicer{nji javnosti. Tako med drugim zavrne opredelitve voja{ka diktatura, fa{isti~na diktatura in monarhofa{isti~- na diktatura. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 60 61 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA re`ima se s tem ni spremenilo. Na~in vladanja in oster nadzor nad politi~nim `ivljenjem ter tiskom sta omejevala svobodno izra`anje de- mokrati~ne volje. 31 Dr`ava je v prvi polovici tridesetih let ostajala trd- no v prime`u monarha Aleksandra. To je bilo obdobje jugoslovanske zgodovine, ki ga lahko brez zadr`kov poimenujemo ~as osebne kra- ljeve diktature oz. diktatura kralja Aleksandra. * Kmalu po razglasitvi diktature je kralja obiskal znani francoski no- vinar Jules Sauerwein, urednik pari{kega Matina. Aleksander mu je namenil celo uro in med pogovorom nanizal nekaj izjav, v katerih je Sauerweinu in javnosti ponudil svojo razlago novega stanja v dr`avi. »’Diktatura’, je (kralj) ponavljal opetovano, ’je beseda, ki jo je lahko iz- govoriti, toda potrebno je, da se pravi~no razume. Sodim, da ni diktatu- re, ki bi bila manj opravi~ena kakor je bila diktatura nekih strankarskih {efov, ki so ne da bi se dr`ali dolo~enih strankarskih programov suvereno odlo~ali o tem, kdo od njihovih prijateljev bo izvoljen v posameznih okro`- jih. /.../ Kaj ho~em izvesti, je docela enostavno. Dale~ je od mene misel, da vodim dr`avo z avtoritativnim re`imom brez kontrole. Moji na~rti gredo za tem, da dam dr`avi pozneje pra- vi parlamentarizem in resni~no demokracijo na podlagi pravi~- nega volilnega reda.’« 32 Kralj je v izjavi jasno poudaril, da je re`im njegove diktature zgolj preho- den, 33 kajti razmere v dr`avi pre- prosto niso dopu{~ale drugega izhoda. Le nekaj dni pozneje je v Jules Sauerwein, urednik uglednega pari{kega lista Matin, je kmalu po razglasitvi diktature opravil dalj{i intervju s kraljem Aleksandrom. (Ilustrirani Slovenec, 1932) 31 Prim: Ivana Dobrivojevi}, Dr`avna represija u doba diktature kralja Aleksandra 1929–1935, ISI, Beograd 2006, str. 17–18. 32 Jutro, 18. 1. 1929, Kralj Aleksander o vzrokih in ciljih svojih ukrepov. 33 Prim. uvodnik: Verbum regis, Slovenec, 19. 1. 1929. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 61 62 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO intervjuju londonskemu novinarju Fergusonu dejal, da sprejema »na svoja ramena vso odgovornost za svoj korak«. 34 Tako je kljub {estemu ~lenu Zakona o kraljevi oblasti in vrhovni dr`avni upravi (Kralj ni bil za ni~ odgovoren.) izpostavil svojo osebo in prevzel nase vso breme mo- rebitnega neuspeha {estojanuarskega re`ima. ^e vsaj delno upo{tevamo opisane Aleksandrove izjave, lahko domnevamo, da je njegova odlo~itev za diktaturo temeljila v objek- tivnih politi~nih okoli{~inah tistega ~asa in ne v njegovih osebnih na- gnjenjih. Sam po svojih osebnostnih lastnostih baje ni bil avtokrat. 35 Veljal naj bi za {tudioznega vladarja, ki je vsak ve~er po pol enajsti, ko se je kon~al njegov delovni dan, v svojem kabinetu bral in pisal vse do ene pono~i. Bil naj bi ljubitelj umetnosti, arheologije in nu- mizmatike ter strasten {portnik; predvsem lovec, jaha~ in igralec teni- sa. Zelo je spo{toval svoje vojne tovari{e. V vsakem primeru je dajal vtis vzornega vladarja. Toda lepa vladarska fasada je v sebi skrivala tudi nekatere druge Aleksandrove lastnosti – ozko poznavanje sveta, dvomljive voja{ke sposobnosti, nasprotovanje avtonomiji jugoslovan- Kralj Aleksander skupaj z romunskim kraljem Ferdinandom I. v Krmi med lovom na gamse. V levici dr`i nepogre{ljivo cigareto Gauloises. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 34 Slovenec, 26. 1. 1929, Nova kraljevska beseda kralja Aleksandra. 35 Gligorijevi}, Kralj Aleksandar, str. 181. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 62 63 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA skih »plemen«, 36 silno nervozo, naglo jezo in posledi~no krhko zdrav- je, ki pa ga ni oviralo pri njegovi vsakodnevni strasti – kajenju fran- coskih cigaret Gauloises. Kadil naj bi cigareto za cigareto, a vsako le do polovice. 37 * V paketu novih zakonov, ki so iz{li ob razglasitvi {estojanuarske diktature, je bil tudi novi Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi. 38 Predpis je bil v ve~ini ~lenov podoben svojemu predhod- niku, Zakonu o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi iz leta 1921, le v nekaj delih je bil usklajen z duhom novega re`ima. Toda ti deli so bili za nadaljnje politi~no `ivljenje v dr`avi usodni. Zakon je namre~ v tretjem ~lenu dolo~al, da se »prepovedujejo in razpu{~ajo vse po- liti~ne stranke, ki imajo versko ali plemensko obele`je«. Kakor je ~as kmalu pokazal, so to bile prav vse tedaj registrirane politi~ne stranke v dr`avi. Zakon je {e prepovedoval shode vseh vrst brez poprej{njega dovoljenja oblasti in, kar je bilo {e posebej zanimivo v politi~nem `iv- ljenju tiste dobe, no{enje znakov, zastav ali napisov »kot znak pozi- vanja ali {~uvanja, da se bi ustvarilo javno mnenje, da je treba obstoje~i pravni red zamenjati z drugim«. 39 Kot za {alo je bila pod besedilom zakona zapisana dunajska vremenska napoved: V ju`nih Alpah so ver- jetne padavine. Naslednja leta dejansko niso bila pretirano vedra. Med ostalimi zakoni, ki so bili uveljavljeni takoj ob za~etku dikta- ture, sta bila {e Zakon o spremembi zakona o oblastnih samoupravah in ob~inah in novi zakon o tisku. Na podlagi dolo~b prvega so bile razpu{~ene vse ob~inske uprave v dr`avi, poleg njih pa tudi vse ob- lastne skup{~ine z oblastnimi odbori vred, z drugim pa si je dr`ava 36 Pirjevec, Jugoslavija, str. 57, 62. 37 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 38/56, Kancelarija kralja 1919–1941; Gli- gorijevi}, Kralj Aleksandar, str. 168–179. 38 Pristojnost sojenja v deliktih politi~nega zna~aja, ki jih je omenjal imenovani zakon, je dobilo novoustanovljeno Dr`avno sodi{~e za za{~ito dr`ave. Novi sodni organ je skozi vsa tri- deseta leta slu`il oblasti za preganjanje politi~nih nasprotnikov, v prvi vrsti komunistov. – ^uli- novi}, Jugoslavija, str. 14. Zakon o ustanovitvi sodi{~a je objavljen v: UL ljubljanske in mari- borske oblasti, 5/1929, Zakon o dr`avnem sodi{~u za za{~ito dr`ave in tudi v Jutru, 8. 1. 1929, Dr`avno sodi{~e za za{~ito dr`ave. 39 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 5/1929, Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi; Slovenec, 8. 1. 1929, Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi. Zakon je bil 1. marca 1929 {e dopolnjen. Med drugim je prepovedal propagiranje odcepitve dela kralje- vine od dr`avne celote in izzivanje »plemenske razcepljenosti« ali »plemenskega razdora«. – UL ljubljanske in mariborske oblasti, 25/1929, Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi z dne 6. januarja 1929; Slovenec, 2. 3. 1929, Dopol- nitev zakona o za{~iti javne varnosti. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 63 64 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ustvarila u~inkovito orodje za oblikovanje sebi prijaznega javnega mnenja. 40 Aleksandrova diktatura je tako `e v samem za~etku na insti- tucionalni ravni posegla vse do najni`jih struktur oblasti. Zakonodajni tempo, ki so ga nakazali prvi dnevi diktature, se je nadaljeval skozi vse obdobje {estojanuarskega re`ima. Zaradi neu~in- kovitosti Narodne skup{~ine je v dr`avi po celem desetletju od njene- ga nastanka {e vedno obstajalo toliko pravnih obmo~ij kot ob zedi- njenju. [kodljivi »pravni partikularizem« ni oviral zgolj gospodarskega prometa, temve~ vsa podro~ja dru`benega `ivljenja. Neurejeni so bili stvarno-pravni odnosi med dr`avljani iz razli~nih delov dr`ave, poseb- no te`avo so predstavljali predpisi, ki so urejali zakonsko zvezo in podobno. 41 Pravna unifikacija dr`ave je tako bila nujna, njena ures- ni~itev pa nadvse pozitivna zasluga {estojanuarskega re`ima. Priprava zakonodaje je bila zaupana novemu organu – Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki je pretresal in obravnaval mno`ico novospisa- nih zakonskih na~rtov in predpisov. O intenzivnosti zakonodajnega dela pri~a dejstvo, da je bilo zgolj v prvem letu diktature na vladi obrav- navanih 233 42 novih zakonov in podzakonskih aktov, vklju~no z nadvse potrebnima Kazenskim zakonikom in Kazenskim postopnikom. 43 Prav izena~enje zakonodaje je bila ena pomembnej{ih smernic de- lovnega programa nove vlade. Poleg tega so v programske cilje @iv- kovi}evega kabineta sodili {e ureditev socialno-politi~nih tem, sanacija dr`avnih financ in gospodarstva, preosnova dr`avne uprave vklju~no z zmanj{anjem {tevila ministrstev ter odprava protekcionizma v dr`av- ni upravi. Na~rtovana zunanjepoliti~na usmeritev je ostajala enaka kot prej – izvajanje mirovne politike ob tesnem sodelovanju z zavezniki, predvsem s ^e{koslova{ko. Omenjeni vladni cilji pa so ostajali v senci osrednje in najpomembnej{e programske to~ke, ki je skladno z ma- nifestom kralja Aleksandra predvidevala konsolidacijo dr`ave »v smis- lu jugoslovanskega edinstva« in posledi~no odstranitev nesporazumov »med posameznimi plemeni, ki prebivajo v Kraljevini SHS«. Za dosego tega cilja je zato bilo nujno vzpostaviti stanje, ko »naj ne bo nobene 40 Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Novi zakoni; Zapisnici sa sednica Mini- starskog saveta Kraljevine Jugoslavije 1929–1931, priredili Lj. Dimi} – N. @uti} – B. Isailovi}, JP Slu`beni list SRJ – Arhiv Jugoslavije, Beograd 2002, (dalje: Zapisnici), str. XXXIV–XXXV. 41 ^ulinovi}, Jugoslavija, str. 10–11; prim.: Slovenec, 12. 1. 1929, Izena~enje zakonov prva naloga. 42 Se{tevek novih predpisov iz prvega leta diktature temelji na seznamu, objavljenem v: Zapisnici, str. 353–365. 43 ^ulinovi}, Jugoslavija, str. 14; Slovenec, 14. 3. 1929, Danes se sestane zakonodajni svet. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 64 65 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA organizacije ve~, ki bi bila le hrvatska, ali srbska, ali slovenska, ampak morajo vse nositi splo{nodr`avni in jugoslovanski zna~aj«. 44 * Prvi javni odmevi na vzpostavitev nove dr`avne ureditve so bili na slovenskem ozemlju nadvse pozitivni. Oba nasprotujo~a politi~- na tabora sta prenehanje prej{njega stanja pozdravila in tako najbr` `e za~ela zbirati politi~ne to~ke pri vladarju. Slovenec je v svojem prvem uvodniku po suspenzu ustave zapisal: »V kolikor je bilo ob priliki imenovanja nove vlade presene~enja, je to presene~enje v {iro- kih masah naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov bilo prijetno in po- nekod naravnost iskreno navdu{eno.« Uvodni~ar je v nadaljevanju bralcem pojasnjeval, da je demokracija `e »dragocena pridobitev fran- coske revolucije«, toda v Kraljevini SHS `al ni naletela na plodna tla, saj je v dr`avi prevladoval »duh strankarske zaslepljenosti«. 45 Javno izra`eno stali{~e katoli{kega politi~nega tabora je bilo utemeljeno v dejstvu, da je kralj »izbral edino mogo~o in edino pravo pot v danem polo`aju. Njen kon~ni cilj je to~no ozna~en: povratek resni~ne, na nesebi~ni ljubezni do ob~ega dobra in moralni odgovornosti slone~e demokracije.« 46 Liberalno Jutro je bilo nekoliko bolj zadr`ano; najbr` zaradi dej- stva, da je v novo vlado vstopil Anton Koro{ec. Toda glavna smerni- ca, ki je odmevala v njegovih ~lankih, je v vsakem primeru pritrjeva- la novemu re`imu. 47 V uvodniku z 8. januarja je zapisalo, da mora kraljev apel, »naj v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci z vso vnemo pomagajo, da se skoraj ustvarijo zopet redne razmere in da se dose`e taka ureditev na{e Jugoslavije, ki bo zasigurala narodu zadovoljstvo, dr`avi pa mo~ in ugled /.../, globoko odjekniti v srcu vsakega rodoljuba«. 48 Podobno so se odzvali tudi v drugih delih dr`ave. Novi re`im so povsod sprejemali, izrazitej{ega javnega negodovanja ali demonstra- cij ni bilo. Celo nekateri vidnej{i hrva{ki ~asniki, med njimi Obzor, so 44 Slovenec, 22. 1. 1929, Program vlade; 22. 3. 1929, Delovni program vlade; 18. 4. 1929, Program vlade za prora~unsko leto 1929–30; Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tride- setih letih, v: Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana 1997, (dalje: Perov{ek, Tri- deseta leta), str. 19–20. 45 Slovenec, 8. 1. 1929, Vlada zakonitosti, pravice in enakosti. 46 Slovenec, 19. 1. 1929, Verbum regis. 47 Prim.: Jutro, 22. 1. 1929, uvodnik. 48 Jutro, 8. 1. 1929, uvodnik. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 65 66 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO se odkrito postavili na Aleksandrovo stran. 49 Ukinitvi parlamentariz- ma niso nasprotovali niti vodilni politiki tedaj {e legalnih politi~nih strank, vklju~no z na~elnikom HSS Ma~kom. Edino izjemo je predstav- ljala prepovedana Komunisti~na partija Jugoslavije, ki je diktaturo na samem za~etku ostro zavrnila in ji napovedala oboro`en boj. 50 Med najbolj iskrene privr`ence novega re`ima so gotovo sodili pred- stavniki gospodarskih krogov. 51 Gospodarska in finan~na politika dr`a- ve v dvajsetih letih je namre~ bila »skoraj dosledno zgrajena na tem, ka- kor da imajo gospodarski krogi samo to pravico, da pla~ujejo davke, a da nimajo besede v upravi dr`ave«. 52 V letih najbolj divjega strankarskega kup~kanja z resorji in dr`avnim denarjem so se trgovinske pogodbe s tu- jimi dr`avami sklepale ne upo{tevajo~ dejanskih potreb gospodarstva, tako da je izvoz padal in slabil mo~ doma~ega gospodarstva. V novem polo`aju so se poslovni krogi upravi~eno nadejali izbolj{anja. Upo- {tevaje omenjeno ni naklju~je, da so hrva{ki predstavniki v @ivkovi}evi vladi prihajali iz vrst zagreb{kih finan~nih in gospodarskih krogov. 53 Poleg najrazli~nej{ih organizacij, zdru`enj in politi~nih strank so novo stanje gore~e komentirale tudi naj{ir{e plasti prebivalstva. Mno- gi so ga pozdravili in svoje mnenje sporo~ali osebno kralju na dvor. V njegovi pisarni so tako ohranjena {tevilna pisma z izrazi podpore in z raznovrstnimi idejami za bolj{o prihodnost. V imenu prebivalcev Stojn- cev pri Ptuju je kralju in proklamaciji klical »`ivijo« tamkaj{nji gostil- ni~ar Ivan @uran, neki skopski knji`evnik mu je posvetil pesem Imal’ koga?, v kateri se spra{uje, ali obstaja kdo, ki bi re{il narod in domo- vino, dubrovni{ki advokat Zvonimir Bjelovu~i} pa je celo razdelal predlog nove administrativne delitve dr`ave. Obmo~je Slovenije je razdelil na dve `upaniji, podrejeni Vojvodi slovenskemu. 54 49 Slovenec, 8. 1. 1929, Hrvati z navdu{enjem pozdravljajo novi polo`aj. 50 Stojkov, Opozicija, str. 73. O reakcijah KPJ na uvedbo diktature gl.: Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, Komunist – DZS, Ljubljana 1986, (dalje: Pleterski, Narodi, Ju- goslavija, revolucija), str. 230–241. 51 Ti so 23. januarja 1929 poslali kralju posebno resolucijo, v kateri so pojasnili svoje te`ave in predlagali nujne ukrepe za izbolj{anje polo`aja. – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 387–388. 52 Slovenec, 9. 1. 1929, Program nove vlade. 53 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 73. 54 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 10/19, Kancelarija kralja 1919–1941. V zvezi z Bjelovu~i}evim predlogom so zlasti zanimive meje obeh slovenskih `upanij. Slednji bi bili teritorialno pribli`no enaki takratnim oblastem, vendar ne bi obsegali ^rnomlja, Metlike, @um- berka in Marindola, saj naj bi ti kraji pripadali Hrva{ki. Prav tako vanju ne bi bilo vklju~eno Me|imurje in Dolnja Lendava. O~itno je bil avtor resni~no pozoren na »ob~utljivost Hrvatov.« Ve~ o genezi slovensko-hrva{ke meje gl. v: Marko Zajc, Kje se slovensko neha in hrva{ko za~ne. Slovensko-hrva{ka meja v 19. in na za~etku 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2006. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 66 67 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA Prvi odzivi na Aleksandrovo potezo v delu tujine so prav tako bili naklonjeni novim razmeram. Nem{ki in angle{ki listi so izra`ali razu- mevanje in v nastalem polo`aju videli pot k re{itvi jugoslovanskega notranjepoliti~nega problema. 55 Dunajska monarhisti~no usmerjena Reichspost je zapisala, da je bil »gordijski vozel /.../ z absolutisti~nim aktom kralja Aleksandra presekan«, s ~imer se je odprla pot za novo organizacijo dr`ave. 56 Najve~jega odobravanja je bil kralj dele`en v Franciji in na ^e{koslova{kem. Medtem ko je prva dr`ava tako `e bila seznanjena z njegovim na~rtom, ga je tudi druga kot tesna zaveznica enako zavzeto podpirala. ^asniki v obeh dr`avah so v kraljevem ko- raku videli pogumno dejanje, ki bo kon~alo obdobje politi~nih spo- rov. 57 Stabilizacija notranjepoliti~nih razmer in posledi~na krepitev Kra- ljevine SHS v mednarodni politiki je seveda pomenila ve~anje te`e male antante, tj. zavezni{tva med ^e{koslova{ko, Romunijo in Kraljevi- no SHS, obenem pa tudi ve~jo mo~ Francije, ki je veljala za patrona omenjenega zavezni{tva. Stali{~e Pariza do tega dela Evrope se nedvo- umno zrcali v besedah francoskega poslanika v Budimpe{ti iz februar- ja 1928: »Francoska politika v Srednji Evropi – to je Mala antanta.« 58 Pozitivno mnenje v ve~ini tujih dr`av je potrebno razumeti v {ir- {em politi~nem kontekstu obdobja med obema svetovnima vojnama. Aleksandrov korak tedaj namre~ ni pomenil izvirne dr`avni{ke poteze. Avtoritarne vladavine so bile v tistem ~asu pogost politi~en pojav. Na Poljskem je na ta na~in vladal mar{al Jozef Pi³sudski, na Mad`arskem je v tridesetih letih za~el kopi~iti pristojnosti admiral Miklos Horthy, na Portugalskem António de Oliveira Salazar, v [paniji se je nekoliko pozneje na oblast zavihtel general Francisco Franco ... Aleksandrova diktatura, ~eprav ~asovno nekoliko zgodnej{a, tako ni pomenila poli- ti~nega fenomena. Nasprotno, glede na notranje razmere v dr`avi je bila med zaveznicami, pa tudi nevtralnimi dr`avami, sprva za`elena. * V ~asopisju in politi~ni publicistiki iz tridesetih let minulega sto- letja se je kot stalnica ponavljala teza, da je odlo~no Aleksandrovo de- janje 6. januarja 1929 re{ilo enotnost dr`ave in s tem sam njen obstoj. 55 Slovenec, 8. 1. 1929, Simpati~ni komentarji tujine. 56 Reichspost, 7. 1. 1929, Diktatur in Jugoslawien. 57 Slovenec, 8. 1. 1929, Simpati~ni komentarji tujine; Stojkov, Opozicija, str. 77–78. 58 Cit. po: Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugo- slavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver, Jugoslavija i Francuska), str. 137. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 67 68 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO V zaostreni politi~ni situaciji po strelih v skup{~ini se je kriza v dr`avi dejansko zdela neobvlad- ljiva. Prijatelj Slovanstva, [kot Robert William Seton-Watson, je ugotavljal, da se je po tem do- godku zdelo, »da je dr`avni{tvo bankrotiralo, javno mnenje pa je gledalo na krono kot edini ustav- ni faktor, ki {e ni kompromitiran in je sposoben najti izhod iz sle- pe ulice«. 59 Poseg kralja je tako bil nujen, na~in, ki ga je izbral, pa je `e kmalu po 6. januarju za- ~el porajati dvome in vpra{anja. Ugledni publicist Seton-Watson je diktaturi odkrito nasprotoval. ^eprav se je strinjal s potrebo korenite reforme jugoslovanske- ga politi~nega sistema, je trdil, da bi jo morala izvesti nevtralna vlada, na ~elo katere bi sodi- la civilna oseba. Nestrankarska vlada bi poskrbela za admini- strativno reformo in s politi~nimi strankami izpogajala nov volilni zakon. Medtem bi se razmere v dr`avi umirile. »^e pa bi ta na~rt kljub vsemu propadel, bi bilo {e dovolj ~asa za uvedbo diktature. Potem bi lahko po{teno trdili kar sedaj ni mogo~e), da je kralj sto- ril protizakonito delo, ker so bili vsi zakoniti poskusi zaman.« 60 Za novi re`im v Kraljevini SHS je bilo gotovo {e posebej Ugledni publicist Robert William Seton-Watson, dober poznavalec srednje in jugovzhodne Evrope, je bil oster kritik {estojanuarskega re`ima. (Ilustrirani Slovenec, 1929) 59 Robert William Seton-Watson, Pozadina jugoslovenske diktature (Aleksandar, Pa{i}, Ra- di}, Pribi}evi}), samozalo`ba S. ]iri}a, Novi Sad 1967, (dalje: Seton-Watson, Pozadina), str. 19. 60 Seton-Watson, Pozadina, str. 26–27. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 68 69 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA bole~e, da je Seton-Watson v uglednem ~e{kem ~asniku Lidové no- viny 61 objavil serijo ~lankov, v katerih je analiti~no in s {tevilnimi argu- menti obsodil Aleksandrovo diktaturo. Med drugim je ugotovil, da je re`im v dr`avi »na celi ~rti proti na~elu parlamentarizma in da je zadu- {il vsako svobodno kritiko«. To, kar se je tedaj dogajalo v prvi Jugosla- viji, je razglasil za »~isti absolutizem, nesprejemljiv za prista{a svobod- nih institucij katerekoli vrste«. Svojo nadvse ostro tezo je podkrepil z zgovorno primerjavo. Po njegovih podatkih je bilo med leti 1896 in 1908 na Ogrskem v politi~nih procesih obsojenih 885 Nemad`arov na skupno 218 let zapora. Ti {tevili je nato postavil ob bok podatkom iz prve Jugoslavije, kjer je bilo samo v prvih mesecih leta 1930 v politi~- nih procesih obsojenih 212 ljudi 62 na skupno kar 770 let zapora. Na tej podlagi je nato lahko sklepal, »da ’je nekaj gnilega v dr`avi Danski’«. 63 Odklonilno stali{~e do diktature je imel tudi Herman Wendel, nem{ki publicist, ki je v tujini podobno kot Seton-Watson veljal za poznavalca in simpatizerja prve Jugoslavije. Novi re`im je primerjal s tur{kimi za- tiralci in mu o~ital, da je jugoslovansko misel osramotil in ne re{il. 64 Te`nja po ponovni vzpostavitvi ustavno-parlamentarnega re`ima je postajala vse bolj izrazita tudi med {tevilnimi jugoslovanskimi politiki iz vseh pomembnej{ih politi~nih opcij. Prej izjemno nasprotujo~e si poli- ti~ne skupine so v kljubovanju neparlamentarnemu `ivljenju na{le skup- ni interes in `eljo za tesnej{e sodelovanje. 65 Med politiki nastajajo~e Alek- sandrove opozicije je {e zlasti izstopal Svetozar Pribi}evi}, ki je postal prva vidnej{a `rtev re`ima diktature. Zaradi svojega opozicijskega delo- vanja je bil najprej interniran v mestece Brus v osrednji Srbiji, nato pa je emigriral v tujino. 66 Izven formalnega dosega jugoslovanske policije je postal eden najostrej{ih kritikov kraljeve diktature. V Parizu je tako leta 1933 izdal knjigo Diktatura kralja Aleksandra (La dictature du roi Alex- andre), 67 v kateri je odlo~no obra~unal z jugoslovanskim monarhom. 61 Lidové noviny, 21. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii I; 22. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii II; 23. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii III; 24. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii IV. 62 Septembra 1938 je minister Miha Krek v poro~ilu tedanjemu predsedniku vlade Milanu Stojadinovi}u zapisal, da je bilo v ~asu od 6. 1. 1929 do konca junija 1935 politi~no obsojenih pribli`no 18.700 ljudi, konfiniranih pa 38. – ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 47/305, pismo Kreka Stojadinovi}u z dne 16. 9. 1938. 63 Lidové noviny, 23. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii III. 64 Herman Wendel, St. Georgstag – Hajdukentag. ^lanek, objavljen v Frankfurter Zeitung, cit. po: Informacije, {t. 5, junij 1932, Strana {tampa. 65 Stojkov, Opozicija, str. 106–107. 66 Pribi}evi}, Diktatura, str. 138–140. 67 Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990. Gl. {e recen- zijo Metoda Miku`a, objavljeno v: Zgodovinski ~asopis 8 (1954), {t. 1–4, str. 300–306. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 69 70 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Kritika diktature, ki jo je bilo sli{ati iz tujine, pa v Jugoslaviji ni imela javnega odmeva. Aleksandrov re`im je namre~ odlo~no sledil zastavljenemu cilju: mo~ni in enoviti dr`avi. Kdor je v to podvomil ali temu celo odkrito nasprotoval, je padel v nemilost. Mo`nosti za odkrito kritiko tudi ni bilo. Z novo zakonodajo je bila vsaka politi~na dejav- nost omejena, v tisku pa je bila uvedena ostra cenzura. Zmerom glas- na in {tevil~na hrva{ka opozicija je zato za~ela izdajati ilegalen list Informacije, 68 ki je kljub policijski represiji iz{el v ve~ {tevilkah. Ano- nimni avtorji so v ostrem in ~ustvenem slogu zapisali, kaj se je zgodi- lo po {estem januarju: »In napolnile so se temnice, odprli grobovi, za- nihale so tanke vislice. Rezultat? Po treh in pol letih povsod pustota, lakota, beda in obup. Satanovo kraljestvo.« 69 Tovrstne, sicer pretirane, sodbe opozicije pa so temeljile na {tevil- nih konkretnih argumentih, ki so pri~ali, da je dr`ava po 6. januarju postajala represivna re`imska tvorba. Nenazadnje so to priznavali celo 68 ^asopis hrani ASCG 84, Zbirka Hinko Krizman, fasc. 2/9. 69 Informacije, {t. 3, maj 1932, Da se vratimo na »staro«? Znamenita Glavnja~a ali uradno Uprava grada Beograda ni bila videti kot vla`ni trdnjavi podoben in strah zbujajo~ zapor. Dejansko je bila li~na vila v parku nasproti beograjske univerze, kjer pa kljub vsemu niso vladale »idili~ne« razmere. (Ilustrirani Slovenec, 1928) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 70 71 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA vodilni re`imski politiki, a so v opravi~ilo navadno na{li kak cini~en izgovor. Na ta na~in je leta 1932 minister Milan Sr{ki} utemeljil cen- zuro: »Gospodje, jaz vem, da sta zakon o tisku in tiskovni re`im stro- ga. Nikar ne mislite, da smo tudi vsi mi navdu{eni nad tako strogim re`imom. Mi poznamo pomen tiska, ampak poznamo tudi hudobno delovanje hudobnega tiska. Mi vemo, kaj je pred 6. januarjem pome- nil ta hudobni tisk. Mi vemo, da je za 20. junij in za tisto prelivanje krvi v skup{~ini v polovi~ni meri kriv na{ brezvestni tisk. In gospod- je, ~e je torej bil tisk sodelavec vseh nesre~ pred 6. januarjem, ga je bilo treba omejiti in mi smo ga omejili, zavedajo~ se odgovornosti, da delamo te`ko, toda koristno stvar.« 70 Lovke novega re`ima pa niso segale le v sfere zakonodajne in izvr{ilne oblasti, temve~ tudi na podro~je sodstva. Neodvisnost sodi{~, ki bi mogla varovati dr`avljane pred nepotrebno represijo, je bila v precej{nji meri okrnjena, za sojenje politi~nih deliktov pa je bilo usta- novljeno celo posebno, `e omenjeno Dr`avno sodi{~e za za{~ito dr`a- ve. Poleg tega, da je ta organ kaznoval z drakonskimi kaznimi, se na njegove sodbe sploh ni bilo mogo~e prito`iti. 71 Osrednji re`imski politiki so zaradi povedanega morali vztrajno in kontinuirano upravi~evati obstoje~e politi~ne razmere in si v njihovo apologijo vedno znova izmi{ljevati nove argumente. Milan Sr{ki} je v enem svojih govorov pojasnil, da je Aleksandrov re`im »diktatura ure- jenega dela, /…/ diktatura najbolj{e delitve dela in obenem diktatura najbolj{e metode dela. Zato je sedanji re`im le diktatura, ki ne trpi, da bi kdo oviral to do skrajnosti napeto delo in zato ob~utijo re`im kot diktaturo le oni, ki so ovirali vse to delo. Sedanji re`im je diktatura, kakr{no so poznali stari Rimljani v ~asu velikih nevarnosti. Prostovolj- no so takrat izro~ili vso oblast enemu diktatorju, da je mogel ta ~im bolj izrabiti vse sile naroda.« 72 Diktatura kralja Aleksandra, ki je sicer bila izraz realne politi~ne potrebe po konsolidaciji razmer v dr`avi, je tako po svojem bistvu predstavljala avtokratsko in represivno vladavino. Njeno delovanje je bilo ~utiti na vseh podro~jih `ivljenja, {e zlasti na politi~nem in po- liti~no-organizacijskem. Po ukinitvi temeljnih politi~nih svobo{~in s {estojanuarskim aktom so bile politi~ne stranke s svojo organizacijsko infrastrukturo namre~ usodno prizadete. Na podlagi analize ene izmed 70 Informacije, {t. 2, april 1932, »Rdjava {tampa«. 71 Informacije, {t. 3, maj 1932, Nezavisnost sudova. 72 Jugoslovan, 16. 10. 1930, Beseda o diktaturi. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 71 72 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO njih, Slovenske ljudske stranke, se bo jasno pokazala narava kraljeve- ga re`ima, ki se je dotaknil tako strankinega vodstva kot njenega zad- njega va{kega zaupnika. Slovenska ljudska stranka in uvedba diktature kralja Aleksandra Najmo~nej{a slovenska politi~na stranka, Slovenska ljudska stran- ka, je v svojem ~asniku pozdravila {estojanuarske kraljeve ukrepe. Nenazadnje je njen na~elnik Anton Koro{ec postal ~lan novega vlad- nega kabineta. Ministrsko mesto je sicer zasedel kot posameznik in ne kot predstavnik politi~ne stranke, 73 vendar slednje ne spremeni dejstva, da je SLS stopila v negotove ~ase s pomembno varovalko – z ministrom v kraljevi vladi, ki je bil hkrati strankin najmo~nej{i pred- stavnik. Toda na videz ugoden polo`aj katoli{ke stranke v novem redu le ni bil tako trden. Zlasti tretji ~len novega Zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi, ki je prepovedoval vse politi~ne stranke z verskim ali plemenskim obele`jem, je v SLS povzro~al vzne- mirjenje. Tri dni po nastopu diktature, 9. januarja, je Slovenec zastavil vpra- {anje »Kako tolma~iti ~l. 3 o za{~iti javne varnosti« 74 in v odgovor po- nudil nadvse vzpodbuden ~lanek hrva{kega Obzora. Dopisnik hrva- {kega ~asnika je poro~al, da bo v kratkem sprejeto zakonsko pojasnilo tretjega ~lena, »da se ne bi [~l. 3, op. J. G.] krivo tolma~il, kakor da bi se hotelo s tem zakonom uni~iti stranke, ki imajo plemenske naslove. Ker ni namen zakona, da bi prepovedoval narodna imena Srb, Hrvat in Slovenec, bo ta stavek bli`e raztolma~en in se bo naglasilo, da se nana{a samo na stranke, ki imajo tendenco in ki delajo na to, da ce- pijo in razdru`ujejo narod.« 75 Med slednje po mnenju SLS ona sama nikakor ni sodila. Res je imela plemensko ime, ki pa ni bilo v neskladju z duhom kraljevega manifesta, saj so v njem jasno imenovani Slovenci kot del dr`avnega naroda. 76 SLS tako po besedah visokega strankinega 73 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 70–71. 74 Slovenec, 9. 1. 1929, Kako tolma~iti ~l. 3. o za{~iti javne varnosti. 75 Prav tam. 76 [estojanuarski re`im narodov ni priznaval, »pa~ pa jih je videl kot sklenjeno enoto, ki mora kot taka tudi ostati skupaj«. – Perov{ek, Trideseta leta, str. 19. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 72 73 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA predstavnika dr. Marka Natla~ena ni bila plemenska stranka, ampak »predstavnik slovenskega dr`avnega `ivljenja«. 77 Toda dolo~ena negotovost kljub temu ni izginila. Poro~ila o mo`nem razpustu prav vseh politi~nih strank so ostajala na naslovnicah in se pre- pletala z upanjem, da je bil novi zakon koncipiran preostro. 78 Mo`nost ukinitve SLS se ve~ ni zdela neverjetna. V tem kontekstu je bila {e zlasti zanimiva novica, ki jo je Slovenec brez komentarja in povsem nevtralno objavil na prvi strani. Po Beogradu naj bi se {irila vest, da dr. Koro{ec ustanavlja narodno stranko. 79 ^e upo{tevamo, da je bil Slovenec glasilo SLS in da mu je poleg tega politi~ne smernice zarisoval Koro{ec oseb- no, 80 omenjena novi~ka najverjetneje ni bila objavljena kot nepomemb- na vest iz beograjske ~ar{ije, ki je ne bi bilo vredno niti demantirati. Zdi se, da je vodstvo stranke `e nakazovalo mo`nost ukinitve SLS. Medtem ko je SLS v prvih dnevih po 6. januarju skozi pisanje Slo- venca ustvarjala upanje in vtis, da stranka morda le ne bo razpu{~ena, je liberalno Jutro, nasprotno, spekuliralo, da je usoda SLS kot plemen- ske politi~ne organizacije zape~atena– stranka bo likvidirana. 81 Poleg tega je prista{e SLS {e dodatno vznemirjalo z vestmi o izstopu Antona Koro{ca iz stranke. V @ivkovi}evi nestrankarski vladi naj namre~ ne bi bilo prostora za strankarske mo`e. Tisti, ki so bili ~lani ali funkcio- narji strank, pa naj bi iz njih izstopili, torej tudi Koro{ec iz SLS. A na- ~elnik SLS in stranka sta bila nelo~ljivo povezana, kar bi utegnil biti razlog, da je tajni{tvo SLS to pot novico hitro ovrglo. 82 V ~asu ugibanj o svojem nadaljnjem obstoju pa je stranka dosegla nezanemarljiv politi~ni uspeh. Po Zakonu o spremembi zakona o oblastnih samoupravah in ob~inah so bile takoj v za~etku diktature razpu{~ene oblastne skup{~ine s svojimi izvr{nimi organi – oblastni- mi odbori. S tem dejanjem je bila SLS precej prizadeta, saj je skozi oblastne samoupravne organe, kjer je gospodovala, lahko udejanjala 77 Slovenec, 16. 1. 1929, Soglasje vseh komponent potrebno. 78 Slovenec, 10. 1. 1929, Belgrad komentira in ugiba; 11. 1. 1929, Reorganizacija in ~i{- ~enje uprave. 79 Slovenec, 11. 1. 1929, Reorganizacija in ~i{~enje uprave. – Omenjena informacija o ustanavljanju Narodne stranke je bila objavljena po razpustu prve politi~ne stranke – Srbske stranke. Le-ta je bila ukinjena zaradi svojega plemenskega obele`ja. Vest o ukinitvi Srbske stranke in verjetnem razpustu SLS, ki bi logi~no sledil, je objavilo liberalno Jutro, 11. 1. 1929, Prva politi~na stranka razpu{~ena. 80 Prim.: Ah~in, Spomini, str. 63–65. 81 Jutro, 11. 1. 1929, Prva politi~na stranka razpu{~ena; 13. 1. 1929, JMO kot plemenska in verska razpu{~ena; 15. 1. 1929, Vpra{anje obstoja politi~nih strank. 82 Jutro, 13. 1. 1929, Dr. Koro{ec izstopil iz SLS?; 15. 1. 1929, Vpra{anje obstoja politi~nih strank. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 73 74 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO svoje misli o kulturnem, gospodarskem in politi~nem razvoju Slove- nije. Skladno z novo zakonodajo so posle oblastnih skup{~in in oblast- nih odborov prevzeli imenovani oblastni komisarji. 83 Prav to, za SLS tragi~no dejstvo pa se je kmalu prelevilo v kar najbolj pozitivno stvar- nost. V mariborski in ljubljanski oblasti je bila namre~ vloga komisarjev zaupana dr. Josipu Leskovarju in dr. Marku Natla~enu, 84 dotedanjima predsednikoma oblastnih samoupravnih organov in vidnima ~lanoma SLS. Tako je bila kljub formalni ukinitvi obeh oblastnih samouprav omogo~ena kontinuiteta v njunem delovanju in hkrati tudi kontinuite- ta v monopolu SLS na oblastni ravni. 85 Vstop Antona Koro{ca v {estoja- nuarsko vlado je s tem nedvomno obrodil prvi sade`. * Temeljna usmeritev kralja Aleksandra, podana v {estojanuarskem manifestu, je vsem javno izra`enim mnenjem in komentarjem navkljub ostajala nespremenjena. [kodljivo strankarstvo, ki ni vodilo k notranji trdnosti dr`ave, je bilo treba odpraviti. Zdi se, da se je kralj `e pred nastopom diktature zavedal, da za uresni~itev njegovih idej ne bo za- dostovala le odprava institucije, skozi katero so stranke posku{ale ude- janjati svoj program – skup{~ine –, temve~ bo nujna ukinitev strank samih. @e v prvem mesecu diktature so tako ena za drugo formalno ugasnile prav vse tedaj registrirane politi~ne stranke. 86 Dvaindvajseti januar 1929 je bil za Slovensko ljudsko stranko uso- den. Tistega dne, v torek, sta ob {tirih popoldne v prostore tajni{tva stranke vstopila policijski svetnik Viktor Kokalj in policijski uradnik Karol Pavli~. Tajniku SLS Jo`etu Ko{i~ku sta vro~ila odlok ljubljanske- ga policijskega direktorja dr. Alojzija Gu{tina, 87 v katerem je pisalo, da je stranka »po ~l. 3 zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi z dne 5. januarja 1929 /.../ zabranjena in razpu{~ena«. 88 83 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 5/1929, Zakon o izpremembi zakonov o ob~inah in oblastnih samoupravah; Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Novi zakoni. 84 Slovenec, 15. 1. 1929, Slovenska oblastna komisarja imenovana. 85 Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizade- vanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kultur- ni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofske fakul- tete, Ljubljana 2000, (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem), str. 300–301. 86 Zadnje {e dovoljene politi~ne stranke so bile razpu{~ene z odlokom notranjega ministr- stva 24. januarja 1929. – Jutro, 25. 1. 1929, Vse politi~ne stranke v dr`avi razpu{~ene. 87 Policijskemu direktorju dr. Gu{tinu je dal nalog razpustiti SLS in tudi SKS, ki je bila razpu{~ena hkrati s prvo, veliki `upan dr. Vodopivec. Slednji je dobil potrebna navodila v zvezi z razpustom strank v Beogradu, pri ministrskem predsedniku in notranjem ministru generalu @ivkovi}u. – Jutro, 23. 1. 1929, Slovenska ljudska stranka prepovedana in razpu{~ena. 88 Slovenec, 23. 1. 1929, Slov. ljudska stranka razpu{~ena. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 74 75 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA Takoj naslednji dan, 23. januarja 1929, je na~elnik SLS dr. Koro{ec na prvi strani Slovenca objavil oklic prista{em stranke: »Vsem somi{lje- nikom! Po zakonu o za{~iti dr`ave od 6. januarja 1929 je tudi Slo- venska ljudska stranka razpu{~ena. Vse somi{ljenike prosimo, da sprej- mejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, vpo{tevajo~ vi{je dr`avne interese. O pravem in primernem ~asu Vam bomo predlo`ili, kar bo z ozirom na nove razmere najbolj{e in najpotrebnej{e. Dr. Anton Koro{ec.« 89 Koro{~ev poziv somi{ljenikom, naj sprejmejo ukinitev stranke mir- no, si je mogo~e razlagati kot tedaj edino smotrno in razumno dejanje, saj bi vsak resnej{i ali zgolj glasnej{i odpor proti odloku o razpustitvi stranke nedvomno spro`il ostre kraljeve reakcije, ki bi utegnile spod- nesti Koro{~ev ministrski stol~ek. Veliko bolj zagoneten se zdi zadnji stavek, saj precej neposredno poziva somi{ljenike, naj se tudi v pri- hodnje ravnajo po napotkih strankinega vodstva. @e zgolj na podlagi Koro{~evega oklica lahko tako sklepamo, da formalni konec SLS ni V tajni{tvu Slovenske ljudske stranke so se pred njeno razpustitvijo {e zadnji~ fotografirali. Na sredini sedi Fran Kulovec, levo ob stebru sloni strankin tajnik Jo`e Ko{i~ek. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 89 Slovenec, 23. 1. 1929, Vsem somi{ljenikom! SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 75 76 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO pomenil tudi dejanskega konca stranke. Slednja je, prilagojena novim razmeram, delovala naprej. Novemu stanju se je SLS za~ela prilagajati {e pred formalno razpu- stitvijo. Na~elnik stranke Koro{ec se je le dan pred 22. januarjem mu- dil v Ljubljani, 90 kjer je najverjetneje sodeloval v temeljitih pripravah na posledice ukinitve. Ko sta policijska uradnika vstopila v prostore tajni{tva SLS, sta namre~ lahko ugotovila, da je stranka svoj formalni ustroj odpravila `e sama. Napisne table z imenom stranke ve~ ni bilo na pro~elju stavbe, v blagajni razen neznatnega zneska ni bilo denarja, v same prostore pa so se `e en dan prej naselili uprava in konzorcij Slovenskega lista (ponedeljkove izdaje Slovenca) ter propagandni od- delek Slovenca. Tudi nedvomno bogatega arhiva SLS, ki bi razisko- valcem novej{e slovenske politi~ne zgodovine danes pomenil pravo dragocenost, ni bilo. Po pisanju Jutra je v tajni{tvu ostalo »le nekaj tiskovin in par volilnih imenikov«. 91 Z ukinitvijo tajni{tev SLS pa je bil odstranjen zgolj vrh silno razveja- ne in mo~ne organizacije, ki jo je stranka sistemati~no vzpostavljala vse od konca 19. stoletja. Centralno tajni{tvo v Ljubljani in tajni{tvo v Mariboru 92 sta bili skupaj s {tevilnimi okrajnimi in krajevnimi odbori sicer gonilna sila in povezovalni element v delovanju stranke, toda njena dejanska mo~ je temeljila na mre`i strankinih zaupnikov, ki so z discipliniranim delom od vrat do vrat ohranjali vpliv SLS na terenu. Slednji so tudi sestavljali zbor zaupnikov, najvi{ji organ stranke, in volili poslovode~i organ – izvr{ni odbor ali vodstvo stranke. In njih, zaup- nikov, z dekretom seveda ni bilo mogo~e razpustiti. Po 22. januarju 1929 se tako za SLS na »terenu« ni ni~ bistveno spremenilo. Stranka je zgolj »spremenila svoje bivali{~e. Od{la je nam- re~ v podzemlje /.../. Strankin ustroj se je hitro in sre~no spremenil v podtalno organizacijo. Stranka je organizirala mre`o strankinih zaup- nikov do zadnje gorske vasi.« 93 Zahtevno delo, povezano z organizaci- jo SLS v novih razmerah, je v prvih letih diktature najbr` vodilo zad- nje legalno izvoljeno vodstvo. Tega je zbor zaupnikov izvolil pred ve~ kot dvema letoma, 14. novembra 1926 v Celju. Za na~elnika je bil tedaj 90 Jutro, 22. 1. 1929, Razpust hrvatskih strank izvr{en. 91 Jutro, 23. 1. 1929, Slovenska ljudska stranka prepovedana in razpu{~ena; Slovenec, 23. 1. 1929, Slov. ljudska stranka razpu{~ena. Dan pred razpustom se je samo likvidiralo tudi tajni{tvo SLS v Mariboru. – Slovenec, 24. 1. 1929, Maribor. 92 Poleg Centralnega tajni{tva SLS v Ljubljani in ve~jega tajni{tva v Mariboru je imela stranka svoja posebna tajni{tva tudi v drugih slovenskih sredi{~ih. – Domoljub (Vestnik Slovenske ljud- ske stranke, Washington), {t. 4, avgust 1954, Organizacijski ustroj Slov. ljudske stranke. 93 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 76 77 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA potrjen nesporni voditelj Anton Koro{ec, prvo podna~elni{ko mesto pa je namesto Bogomila Remca zasedel Marko Natla~en. 94 Toda leta 1926 izvoljeno vodstvo je vodilo podtalno organizacijo stranke le v prvih treh letih Aleksandrove diktature, avgusta 1931 se je namre~ oblikovalo novo vodstvo, ki se ga je prijelo ime {tirinajste- rica. Pri tem je zlasti zanimivo, da ~lani novega organa vanj niso vstopi- li brez soglasja strankarske baze, kakor bi v resni~no te`kih politi~nih razmerah lahko pri~akovali. Vanj so bili povsem legitimno izvoljeni na zboru zaupnikov. Shod {tevilnih zaupnikov v Ljubljani v ~asu pre- povedi SLS seveda ni mogel ostati neopa`en in je zatorej pomenil veliko posebnost v tedanjem slovenskem politi~nem `ivljenju. Za raz- jasnitev tega fenomena je potreben kratek skok v leto 1931, ki ga bomo natan~neje prikazali v nadaljevanju. Poleti leta 1931 Antona Koro{ca ni bilo ve~ v beograjski vladi. Na ministrskem stol~ku ga je nadomestil politik manj{ega formata, ing. Du{an Sernec. Oba ministra, Koro{ec in Sernec, sta se kot predstav- nika nekdanje avtonomisti~no-federalisti~ne SLS morala soo~ati z uni- taristi~no-centralisti~no usmeritvijo vladne politike, kar je tako pri »vo- ditelju« Koro{cu kot »na terenu« v Sloveniji spro`alo prenekatero neprijetno vpra{anje. [tevilni pomisleki o tem, ali se spla~a biti ude- le`en v taki vladi, so botrovali Koro{~evemu odhodu iz vlade 29. septembra 1930. Skoraj leto pozneje, avgusta 1931, 95 pa mu je kralj vnovi~ ponudil ministrsko mesto, vendar pod pogojem, da bosta on in njegova nekdanja stranka brezpogojno sprejelo nastajajo~o ustavo. Poleg tega bi na~elnik nekdanje SLS postal tudi ~lan nove vsedr`avne re`imske politi~ne organizacije. Koro{ec je na predlog modro odgo- voril. Pojasnil je, da se mora v tako ko~ljivi zadevi nujno posvetovati s svojimi somi{ljeniki. In Aleksander, ki je o~itno {e vedno ra~unal na prvaka biv{e SLS, je s tem sogla{al. 96 Enaintridesetega avgusta 1931 je Anton Koro{ec tako lahko skli- cal shod zaupnikov nekdanje SLS. 97 V mali unionski dvorani v Ljublja- ni so se tistega dne po skoraj petih letih spet se{li prista{i stranke iz vse Slovenije in prisluhnili nekdanjemu na~elniku. V svojem govoru 94 Slovenec, 16. 11. 1926, Zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke. 95 Prav tedaj je Aleksander bival v Sloveniji – v svoji vili Suvobor na Bledu. Pogovor s Koro{cem je najverjetneje potekal tam, saj je 28. avgusta opoldne na Bled prispel tudi na~elnik nekdanje SLS. – Jutro, 29. 8. 1929, Ministri na Bledu. 96 Domoljub, (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington), {t. 4, avgust 1954, Organi- zacijski ustroj Slov. ljudske stranke; Ah~in, Spomini, str. 81. 97 Ah~in, Spomini, str. 77. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 77 78 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO jim je Koro{ec orisal aktualne politi~ne razmere in predstavil kraljevo ponudbo. Ob tem naj bi {e posebej prepri~ljivo poudaril, da bodo posledice morebitne zavrnitve vabila za strankine prista{e sila ne- ugodne in da se politi~nemu preganjanju ne bo mogo~e izogniti. A zbor je ponudbo kljub vsemu odklonil. O~itno je pretehtala Koro{~eva teza, da je tudi to nekaj, »~e stranka v boju umrje«! 98 Vodja stranke se je zavedal, kaj pomeni odlo~itev zbora zaupnikov – ~e tako prepovedani stranki so se obetali {e te`ji ~asi. Zato je tedaj povsem stvarno predvidel, da bo delovanje organov stranke okrnjeno, sklic {tevil~no obse`nega zbora zaupnikov pa vsaj v bli`nji prihodno- sti neizvedljiv. Trenutek, ko so bili vsi zbrani na enem mestu, je tako bilo nedvomno treba izkoristiti za izvolitev novega vodstva, ki bo stran- ko vodilo v obetajo~ih se kriznih ~asih. Nastala je t. i. {tirinajsterica. 99 Novi organ, ki se je tajno sestajal v stanovanju Franca Gabrov{ka v ljubljanskem Unionu, je po poro~anju Ivana Ah~ina dejansko sestav- ljala petnajsterica politikov: nekdanji mariborski poslanec Ivan Vese- njak, biv{i predsednik mariborske oblastne skup{~ine Josip Leskovar, {tajerska duhovnika Marko Kranjc in Anton Cestnik, nekdanji ljubljan- ski poslanci Tone Su{nik, Fran Kulovec in Franc Krem`ar, ravnatelj Zadru`ne zveze Franc Gabrov{ek, odvetnik in novinar Juro Adle{i~, uradnik Anton Milavec, nekdanji podpredsednik SLS Marko Natla~en, nekdanji tajnik stranke Jo`e Ko{i~ek, nekdanji poslanec Ivan ^esnik, glavni urednik Slovenca Ivan Ah~in ter vzhajajo~a politi~na zvezda Miha Krek. Morda se zdi nenavadno, da med navedenimi ni Antona Koro{ca, ki je seveda ostal prvak nekdanje SLS, a je tedaj `ivel v Beo- gradu in se zato ni mogel udele`evati sestankov {tirinajsterice. Kadar je obiskal Ljubljano, pa se je seveda sestal z njimi in jim pojasnjeval politi~ne razmere v prestolnici. 100 * Le dva dni po razpustitvi SLS je sicer nadvse zadovoljno Jutro `e razmi{ljalo, da gore~ega nasprotnika zgolj s formalno ukinitvijo {e ne 198 Ah~in, Spomini, str. 81; Domoljub, (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington), {t. 4, avgust 1954, Organizacijski ustroj Slov. ljudske stranke. 199 Domnevamo lahko, da je {tirinajsterica neformalno nastala `e prej, na tajnih sestankih vidnej{ih strankarskih politikov, ki v tedanjih politi~nih razmerah gotovo niso bili redki. Na zboru zaupnikov v Unionu je tako le dobila legitimno podlago. Prav tako za pripravo resnej{ih volitev novega strankarskega vodstva takrat ni bilo objektivnih mo`nosti. Zdi se, da je Koro{ec zgolj predlagal potrditev oseb, ki so `e do tedaj tesneje sodelovale. 100 Ah~in, Spomini, str. 77–78. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 78 79 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA bo konec. Slovenski katoli{ki politi~ni tabor je namre~ v svoji dolgi zgodovini izgradil mno`ico nepoliti~nih organizacij, »ki sicer obstojijo izklju~no iz prista{ev klerikalne stranke ter tudi delujejo popolnoma v smislu klerikalnega programa, pri katerih pa vendar socijalni, kul- turni ali gospodarski momenti daleko prevalirajo«. 101 In te organiza- cije seveda niso ugasnile hkrati s stranko. [e ve~, v prihodnje so po- stale eden od organizacijskih stebrov ilegalne SLS. Ena osrednjih politi~no-stanovskih organizacij katoli{ke stranke, ki je zdru`evala njene privr`ence na pode`elju, je bila Jugoslovanska kmetska zveza. Prav dejstvo, da je imela organizacija politi~en zna- ~aj, bi po 6. januarju utegnilo biti zanjo usodno, saj bi jo skladno z novo zakonodajo lahko brez te`av razpustili. Vodstvo slovenskega katoli{kega politi~nega tabora je zato tik pred uveljavitvijo diktature izvedlo zvit politi~ni manever in zvezo izlo~ilo iz formalne strukture SLS. Na ob~nem zboru 28. decembra 1928 102 je preprosto spremenilo pravila zveze, in iz politi~no-stanovske organizacije je nastala ne- odvisna stanovsko-strokovna kme~ka organizacija. Po odobritvi novih pravil v juliju 1929 je bila nato na tej podlagi ustanovljena Kmetska zveza za ljubljansko oblast, oktobra 1929 pa {e Kmetska zveza v Mariboru. Maja 1930 je po ponovnem formalnem preoblikovanju vno- vi~ nastala enotna Jugoslovanska kmetska zveza za Dravsko bano- vino, vendar sta tudi poslej obe zvezi delovali lo~eno v nekdanji ma- riborski in ljubljanski oblasti. Z ohranitvijo Jugoslovanske kmetske zveze je SLS nedvomno ohranila pomemben del svoje organizacijske infrastrukture. 103 Ob bok Jugoslovanski kmetski zvezi lahko brez zadr`kov posta- vimo Prosvetno zvezo, naslednico Krekove Slovenske kr{~ansko so- cialne delavske zveze. Ta je pod svojim okriljem zdru`evala {tevilne odseke in ustanove, ki so s svojo razvejano dejavnostjo skrbeli za katoli{ko prosveto: Ljudski oder, Ljudsko knji`nico, Pevsko zvezo, Slo- vensko kr{~ansko `ensko zvezo, Radio, Kino ... Njihovo delovanje ni bilo v navzkri`ju z dikcijo Zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dr`avi, tako da so lahko v prvih letih diktature nemoteno delovali 101 Jutro, 24. 1. 1929, uvodnik. 102 Koro{ec je kot predsednik vlade odstopil 31. decembra 1928. O~itno je vodstvo SLS `e tedaj – v dnevih, ko je na~elnik pisal odstopno izjavo – ra~unalo z negotovo prihodnostjo in se v organizacijskem smislu za~elo nanjo tudi pripravljati. 103 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletju stare Jugoslavije, Revija 2000, {t. 46/47 (1989), str. 214–217. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 79 80 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO naprej. S tem je tudi Prosvetna zveza ostala pomemben del strukture ilegalne SLS. 104 Poleg omenjenih dveh organizacij je pod okriljem nekdanje SLS delovala {e cela paleta drugih, ki so obsegale prav vse sfere `ivljenja. Obrtniki so bili zbrani v Obrtni zvezi, {olajo~a se mladina v Slovenski dija{ki zvezi in Akademski zvezi ter delavci v delavsko-strokovni Ju- goslovanski strokovni zvezi, ki pa se je zaradi svoje kr{~anskosocia- listi~ne idejne usmeritve zapletala v vse ostrej{e spore z vodstvom stranke. 105 Naj{ir{a mladinska organizacija katoli{kega tabora je bila Jugoslovanska orlovska zveza, medtem ko je Krekova mladina zdru- `evala delavsko mladino in se, podobno kot Jugoslovanska strokovna zveza, vse bolj razhajala z vodstvom stranke ter se pribli`evala poli- ti~ni levici. 106 Tako {iroko razpredena dejavnost katoli{kega politi~nega tabora je potrebovala mo~no gospodarsko-finan~no zaledje, ki je temeljilo na {tevilnih, zlasti kreditnih zadrugah, zdru`enih v Zadru`ni zvezi in Gos- podarski zvezi. Kme~ki prihranki so se prek zadru`ne mre`e zbirali v Zadru`ni gospodarski banki, s ~imer je nastajal mo~en strankarsko nadzorovan kapital. 107 Vse na{tete organizacije so, vsaj v za~etku Aleksandrove diktatu- re, nemoteno delovale naprej in skozi njih je seveda delovala naprej tudi prepovedana SLS. Pri tem je zanimivo, da je z velikim kulturnim pomenom katoli{kih organizacij sogla{al tudi liberalni tabor. O njihovi morebitni ukinitvi je Jutro izra`alo sicer zadr`ane, vendar odkrite po- misleke. 108 Toda v maju 1929 se je z novim dejavnikom katoli{kega politi~- nega tabora liberalni zorni kot korenito spremenil. Tedaj je za~ela nastajati Katoli{ka akcija, sicer povsem verska organizacija, ustanov- ljena leta 1922 s pape{ko okro`nico Ubi arcano Dei consilio. Potem 104 Ve~ o Prosvetni zvezi glej v: Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kratek oris razvoja in dejavno- sti Prosvetne zveze (PZ) v letih 1929–1941. Razvoj kr{~ansko-socialnih organizacij in njiho- vih glasil, v: Zgodovina v {oli 5 (1996), {t. 2, str. 10–17. 105 Miroslav Stiplov{ek, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowe- nien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993), {t. 3, str. 453–454, 456. 106 Anka Vidovi~-Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled raz- voja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in ka- toli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in kato- licizmom), str. 36–37. 107 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 36. 108 Jutro, 27. 1. 1929, uvodnik. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 80 81 UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA ko se je organizirala tudi na slovenskem ozemlju, je v svoje vrste privabila mnoge privr`ence prepovedane SLS. Skladno s tedanjimi definicijami je pomenila »sodelovanje organiziranih laikov pri hierar- hi~nem apostolatu cerkve«, torej je bila duhovna, nadstrankarska in nepoliti~na organizacija, ki pa se vplivom sebi najbli`je stranke le ni mogla izogniti. 109 In to je seveda hitro zmotilo slovenske liberalce. [iroko zasnovan program dela Katoli{ke akcije, {e zlasti pa njen orga- nizacijski ustroj sta botrovala misli, da to »ni ne red, ne kongregacija, jasno pa je, da je organizacija s svojimi cilji, pravili in programom. Odgovarja strukturi biv{ih politi~nih strank, s katerimi se krije tudi po {iroki nalogi, le s to razliko, da se vanjo podrejajo povrh {e formalno nepoliti~ne organizacije Orlov, katoli{kih akademikov in ostale mla- dine, ki s tem tudi javno priznavajo cerkveno varu{tvo.« 110 Vodstvo nove organizacije – {kofijski svet – je postavljal {kof, in poleg pred- sednika, podpredsednika ter tajnika vanj imenoval tudi svojega nad- zornika. Med preostale ~lane sveta pa so vstopili {e predstavniki katoli{kih organizacij (Orlov, Prosvetne zveze ipd.). Katoli{ka akcija, na ni`ji ravni organizirana v `upnijske svete, je s tem postala krovna katoli{ka organizacija. Ob tem pa velja poudariti, da ni bila registri- rana po dru{tvenem zakonu in tako v formalnem smislu sploh ni ob- stajala. V svojih pravilih se je sicer res oklenila zgolj duhovnousmer- jevalne vloge in priznavala avtonomnost vanjo vklju~enih organizacij, kar pa ni izklju~evalo njenega vpliva in jasnega idejnopoliti~nega predznaka. 111 * Slovenska ljudska stranka je tako kljub formalni ukinitvi `ivela in delovala dalje, skozi vso prvo polovico tridesetih let. Po letu 1935 je njeno ~lanstvo z vodstvom vred vstopilo v novoustanovljeno stranko, Jugoslovansko radikalno zajednico, in pod njenim formalnim okvirjem dejansko ohranjalo SLS. Tik pred okupacijo Kraljevine Jugoslavije, spomladi 1941, sta se ministra iz vrst nekdanje SLS, dr. Miha Krek in 109 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 51–54. 110 Jutro, 19. 5. 1929, »Katoli{ka akcija« za Slovenijo. 111 Prav tam. Ob napadih na Katoli{ko akcijo je Jutro rado povzemalo ~lanke iz revije Kri`, glasila mlaj{e katoli{ke inteligence, ki je obsojala »merodajne klerikalne kroge« in se zavzema- la za depolitizacijo duhov{~ine. – Jutro, 28. 6. 1929, Duhov{~ina, katoli{ka akcija in politika; 11. 8. 1929, uvodnik. Jutru je pritegnil tudi Pucljev Kmetski list in s citati iz katoli{kega {tudent- skega mese~nika Ogenj prav tako opozarjal na {kodljivost politi~nega delovanja duhovnikov. – Kmetski list, 27. 3. 1929, Kaj pravijo katoli{ki {tudentje? SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 81 82 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO dr. Fran Kulovec, ponovno za~ela deklarirati kot ~lana SLS, 112 vendar slednje ne more zanikati dejstva, da SLS formalno ni ve~ obstajala. Vod- stvo stranke, ki je bilo po letu 1945 strankarskoorganizacijsko in poli- ti~no dejavno v tujini, je tako s formalnega vidika predstavljalo osta- nek ilegalne stranke, prepovedane 22. januarja 1929. V tem kontekstu se zdi zanimivo, da je bila SLS vse od leta 1929 formalno v povsem enakem polo`aju kot prav tako ilegalna Komunisti~na partija. 112 Slovenec, 28. 3. 1941, Vlada narodne koncentracije; Jure Ga{pari~, Dogajanje v Slove- niji do aprilske vojne, Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 414. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 82 83 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM Minister Anton Koro{ec Kakor pred 6. januarjem 1929 je tudi po tem datumu nekdanja SLS ostala zvesta politi~nemu vodilu, ki ga najla`je ozna~imo kot »Realpo- litik«. Skladno s svojim pragmati~nim nagnjenjem je njen nesporni prvi ~lovek, Anton Koro{ec, vstopil v novo vlado in prevzel sorazmerno nepomemben prometni resor. Motivi, ki so ga vodili v vlado, so bili, podobno kot motivi kralja, ki ga je povabil v vlado, posledica prepro- stega politi~nega ra~una. Aleksander je namre~ v svoji novi vladi po- treboval tudi opaznej{ega politi~nega predstavnika iz Slovenije, po mo`nosti takega, ki bi u`ival ve~insko podporo slovenskega politi~- nega telesa in ugled v tujini. Izbor se je v tem primeru dejansko zo`il zgolj na Koro{ca. Po drugi strani pa se je na~elnik SLS zavedal, da je nova centralisti~no-unitaristi~na smer dr`avne politike ve~ kot prime- ren okvir za tesnej{e sodelovanje slovenskih liberalcev v vrhovni dr`avni upravi. ^e torej ne bi sam vstopil v @ivkovi}ev kabinet, bi ga najverjetneje »nadomestil« vodja slovenskih liberalcev Albert Kramer. Koro{~evo ministrovanje je tako imelo, sode~ po pisanju njegovega bli`njega tovari{a Ivana Ah~ina, »le ta smisel, da prepre~uje preveliko zlo za na{ narod«. 1 Upo{tevaje opisane okoli{~ine se zdi popolnoma odve~ in nepomembno razglabljati o tem, kdo je koga dejansko pro- sil za prevzem ministrskega mesta – ali kralj Koro{ca ali Koro{ec kra- lja. 2 Ob nastopu diktature sta namre~ oba potrebovala drug drugega. 3 1 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva- na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 70. 2 O tem vpra{anju se viri razhajajo. Dokumenti iz arhiva ~e{koslova{kega zunanjega mini- strstva govorijo o kraljevi `elji po Koro{~evem vstopu v vlado (Gl.: Stojkov, Opozicija, str. 75, op. 64), kasnej{i predsednik vlade Milan Stojadinovi} pa v svojih spominih pi{e, da se je za~udenima kralju in generalu @ivkovi}u ponudil Koro{ec sam (Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Otokar Ker{ovani, Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt), str. 256). 3 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 75–76. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 83 84 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Koro{~eva vloga v {estojanuarski vladi tako ni imela globljega vse- binskega pomena, ampak je bila prej odraz prefinjene politi~ne tak- tike. V svojem resorju – ministrstvu za promet – {ef nekdanje SLS ni bil vidno dejaven, pa tudi na sejah vlade se je redko ogla{al. 4 Zgolj kot persona je predstavljal politi~no podporo kraljevemu re`imu. 5 Tak{en polo`aj pa je logi~no zahteval dolo~ene protiusluge v mejah mo`nega. Omenili smo `e, da sta komisarja obeh slovenskih oblasti postala prista{a nekdanje SLS, zdi pa se, da je bilo po dokon~ni ukinitvi dotedanjih upravnih enot 6 »darilo« nekdanji stranki {e ve~je. * Tretjega oktobra 1929 ob {esti uri in pet minut je ministrski svet kon~al svoje 23. zasedanje, na katerem je sprejel Zakon o imenu in raz- delitvi kraljevine na upravna obmo~ja. 7 [e isti dan ga je podpisal kralj in s tem zakoli~il povsem novo podobo dr`ave tako na upravni kot na simbolni ravni. Uradno ime dr`ave je bilo od tedaj naprej Kraljevina Jugoslavija, s ~imer je uradna unitaristi~na politika navzven prekrila ve~- nacionalno sr` dr`avne skupnosti, nova upravna ureditev pa je temelji- la na devetih t. i. banovinah, ki naj bi razbremenile centralno upravo in poenostavile administracijo. 8 Vse so bile poimenovane po rekah, le ena po svoji obmorski legi: Dravska s sede`em v Ljubljani, Savska s sede`em v Zagrebu, Primorska s sede`em v Splitu, Vrba{ka s sredi{~em v Banja Luki, Drinska v Sarajevu, Donavska v Novem Sadu, Vardarska v Skopju, Moravska v Ni{u in Zetska v Cetinju. Beograd z Zemunom in Pan~evim je bil opredeljen kot samoupravno mesto, torej kot posebna deseta up- ravna enota. Ob pogledu na tedanji upravni zemljevid Kraljevine Jugo- slavije je bila slika gotovo preprostej{a kot leto pred tem, v ~asu 33 oblasti, vendar je {e vedno odsevala na~rtno zanikanje histori~no- -nacionalnih individualitet: kar osem od devetih banovin ni zaokro`alo teritorija katerega izmed narodov Kraljevine Jugoslavije. 9 Edina izjema pri tem je bila Dravska banovina, ki je v precej{nji meri obsegala jugo- 4 Zapisnici, od 1. zasedanja 1929 do 25. zasedanja 1930, str. 7–209. 5 Slednje je v~asih podkrepil tudi s konkretnimi izjavami. Tako je denimo julija 1929 v Budimpe{ti, kjer je na poti v Prago popil belo kavo in obiskal Marijin otok, izjavil, da so razme- re v dr`avi »najbolj{e«, saj se je kralj, »najbolj moder politik Jugoslavije«, odlo~il za edino mo`no spremembo: »da se na kak na~in zdru`i, kar se je razdru`evalo«. – Kmetski list, 10. 7. 1929, Izjava dr. Koro{ca. 6 Podrobneje o tem gl.: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 303–345. 7 Zapisnici, 23. zasedanje z dne 3. 10. 1929, str. 99–100. 8 Tako je na zasedanju vlade izjavil premier @ivkovi}. – Prav tam. 9 Slovenec, 5. 10. 1929, Inozemstvo pozdravlja novo ureditev. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 84 85 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM slovanski del Slovenije. 10 Tak{na upravna zaokro`itev je najverjetneje Aleksandrova ugodnost nekdanji SLS in mo`na protiusluga za sodelo- vanje njenega prvaka v vladi. Nenazadnje je sama stranka v Slovencu razgla{ala, da je bil 3. oktobra 1929 uresni~en ideal, za katerega se je »v dobi najhuj{ega preganjanja in zatiranja slovanskih narodov v Avstriji« boril »najve~ji genij slovenskega naroda«, Janez Evangelist Krek. Ob tedaj vseprisotnem sklicevanju na razmere v »je~i narodov« je navdu{eno pozdravila formalno preimenovanje narodne dr`ave Slovencev v Ju- goslavijo in hkrati samopropagandno pompozno poudarila, da je »Ju- goslavijo in sli~no razdelitev, kakor je izpeljana z zgodovinskim zako- nom od 3. oktobra« zahteval `e ustavni na~rt Jugoslovanskega kluba v Ustavodajni skup{~ini Kraljevine SHS. Kar ni bilo usli{ano tedaj, je bilo leta 1929. »Prvi~ v svoji zgodovini je slovenski narod skoraj v celoti zdru- `en v dravski banovini. Slovenski narod samo `aluje, da tega niso de- le`ni njegovi sobratje onstran meja kraljevine Jugoslavije. Zato pa se tem bolj zaveda, da predstavlja banska oblast simboli~no zdru`itev vseh na{ih narodnih sil v prospeh nam svete, skupne domovine.« 11 Zmago- slavno pisanje Slovenca o~itno namiguje na dejstvo, da je upravna za- okro`itev Slovenije v Dravski banovini nesporen uspeh nekdanje SLS, izvr{itev tiste ideje, za katero se je stranka zavzemala `e v letih obliko- vanja prve jugoslovanske dr`ave. Ali je bil to dejansko uspeh nekdanje stranke in koncesija za sodelovanje njenega prvega mo`a v vladi ali pa le {e en politi~ni manever, s katerim je uspe{no kanalizirala upravno preoblikovanje dr`ave na svoj ra~un, pa ostaja nejasno. Domnevamo lahko zgolj to, da je imela dolo~en vpliv na dolo~anje mej. 10 Po dikciji zakona je Dravska banovina obsegala teritorij, na jugozahodu omejen s koto 1344, kjer se je ju`na meja sreza ^abar stikala z jugoslovansko-italijansko dr`avno mejo, nato pa je meja potekala po dr`avnih mejah z Italijo, Avstrijo in Mad`arsko do reke Mure in od tam po vzhodnih oz. ju`nih mejah srezov Lendava, Ljutomer, Ptuj, [marje, Bre`ice, Kr{ko, Novo mesto, Ko~evje in ^abar nazaj do kote 1344. Tako je bil k Dravski banovini priklju~en hrva{ki ^abar, Savski pa slovenska okraja ^rnomelj in Metlika. Opisana zamejitev je veljala do 31. avgusta 1931, ko je kralj na podlagi `elja posameznih krajev, »ki so v skladu z gospodarskimi interesi in s potrebami ~im la`jega prometa med kraji doti~nih banovin,« podpisal Zakon o izpremembi in dopolnitvi Zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja. Okraj ^abar je bil od tedaj zdru`en s Savsko banovino, ^rnomelj in Metlika pa z Dravsko. – Uradni list (UL) Dravske banovine, 100/1929, Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna ob- mo~ja; Slovenec, 4. 10. 1929, Kraljevina Jugoslavija; 1. 9. 1931, Bela krajina zdru`ena s Slo- venijo. Gl. tudi pozitivni odmev katoli{kega tabora na spremembe banovinskih meja: Slove- nec, 2. 9. 1931, Pozdravljamo! in to~no besedilo zakonskih sprememb: Slu`beni list (SL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Zakon o izpremembi Zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja; Slovenec, 2. 9. 1931, Poprave banovinskih meja. 11 Slovenec, 6. 10. 1929, Vsi in vse za Jugoslavijo!, prim.: Slovenec, 5. 10. 1929, Zmaga jugoslovanske ideje. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 85 86 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Slovenskim liberalcem je ob tem br` postalo jasno, da je sicer for- malno prepovedana SLS zabele`ila nov politi~ni uspeh. ^e so torej `eleli ostati njen resen politi~ni tekmec, so morali tezo o zdru`itvi Slovenije nujno ovre~i. Toda edina argumenta, ki sta jim bila na razpo- lago, sta bili dejstvi, da je bil ^abar pripojen Dravski, okraj ^rnomelj pa Savski banovini. Prav na slednje so oprli svoje pisanje in v Jutru razvili novo tezo, po kateri to ni bilo le »upravno-tehni~no«, temve~ tudi »na~elno re{enje«. S tem naj bi bil namre~ poudarjen princip, »da Jugoslavija ne pozna plemenskih teritorijev. To je logi~no: ker v Ju- goslaviji ne more biti zedinjene Srbije in ne zedinjene Hrvatske, tudi ne more biti zedinjene Slovenije in le senilni mozgi ali pa politi~na {pekulacija morejo to dejstvo prezreti.« 12 Oblikovanje Dravske banovine, ~e `e upo{tevamo samo omenjeno pisanje obeh vodilnih slovenskih listov, ni bilo nepomembno dejanje. Slovenija je bila upravno zdru`ena, vendar pri tem velja poudariti, da res le na simbolni ravni. Lastna slovenska samouprava namre~ ni bila predvidena. @e Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna Zemljevid nove upravne razdelitve dr`ave. (Ilustrirani Slovenec, 1929) 12 Jutro, 10. 10. 1929, uvodnik. Slovenec je na to odgovoril, da je Jugoslavija vendar zadnji smisel zedinjene Slovenije. Neko~ naj bi taka razmi{ljanja pisali »ravno senilni mo`gani na Du- naju«. – Slovenec, 11. 10. 1929, Nujno potrebne ugotovitve. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 86 87 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM obmo~ja je dolo~al, da je na ~elu vsake banovine ban, ki ga s svojim ukazom na predlog notranjega ministra in v soglasju s predsednikom vlade imenuje kralj. Kot tak je torej ban predstavljal kraljevsko vlado v banovini in hkrati vr{il najvi{jo politi~no in splo{no upravno oblast. 13 Uredbodajnih ali celo zakonodajnih kompetenc ni imel. V pomo~ mu je bil pomo~nik in {irok upravni aparat, imenovan banska uprava. 14 Poleg tega pa je imel tudi svoj posebni posvetovalni organ – banski svet. V Dravski banovini je po prvem predlogu {tel 20 ~lanov in po dikciji zakona zdru`eval osebe, »ki lahko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesu banovine«. Toda kljub dejstvu, da je predstavljal neki {ir{i ljudski zastop, ne gre spregledati njegove zgolj posvetovalne vloge in zakonske dolo~be, da je svetnike na pred- log bana postavljal in odstavljal notranji minister. 15 Z novo dr`avno- upravno reorganizacijo je tako bila v bistvu uveljavljena le admini- strativna in ne samoupravna decentralizacija. 16 Beogradu naklonjene tuje dr`ave so v banovinski ureditvi in no- vem imenu kljub temu videle korak h konsolidaciji dr`ave na trajnej- {ih in trdnej{ih temeljih. Podobno kot pred devetimi meseci, 6. ja- nuarja 1929, so kraljevo dejanje pozdravile. 17 Znova so bili le redki tisti, ki so v Seton-Watsonovem slogu poudarjali, kako je devet ba- novin ravno tako spornih in nenaravnih kot prej{njih 33 oblasti. [kot- ski pisec je leto pozneje celo trdil, da so edini zdravi temelj, na kate- rem bi bilo mogo~e zgraditi enotno dr`avo, zgodovinske pokrajine in ne umetne upravne enote, zarisane v nasprotju z vsako »zdravo pa- metjo«. Pri nadvse kriti~nem razmi{ljanju o novi podobi dr`ave pa mu niso u{le druga~e postavljene meje Dravske banovine. Pravilno je ugotovil, da je bila z njimi »upo{tevana« enotnost Slovencev, ~eprav »agenti re`ima branijo druga~no stali{~e«. Vzroke za izjemen polo`aj Slovencev v novi upravni ureditvi je iskal pri slovenskem jeziku, v te`nji po razdelitvi Slovencev in Hrvatov ter tudi v bojazni, da bi deli- tev Slovenije »izzvala trmasto in dobro organizirano gibanje pasivnega 13 § 5 in § 6 Zakona o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja. – UL Dravske banovine, 100/1929, Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmo~ja; Slovenec, 5. 10. 1929. 14 Podrobneje o upravni strukturi banske uprave gl. v: Ga{per [mid, Uprava Dravske banovine 1929–1941, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2003. 15 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 1/1929, Zakon o banski upravi; Slove- nec, 8. 11. 1929 in 9. 11. 1929, Zakon o banski upravi. 16 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 319. 17 Slovenec, 5. 10. 1929, Inozemstvo pozdravlja novo ureditev; 6. 10. 1929, Na{i prijatelji pozdravljajo zgodovinski dogodek. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 87 88 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO odpora«. 18 Zlasti v zadnjem razlogu lahko i{~emo potrditev vloge, ki jo je imela pri oblikovanju Dravske banovine nekdanja SLS. Mo`en »pasivni odpor« bi namre~ tedaj lahko organizirala le ona. * Vpra{ljiv politi~ni polo`aj, v katerem se je zaradi svojega pragma- ti~nega sodelovanja z vlado generala @ivkovi}a zna{la nekdanja SLS, se je proti koncu leta 1929 {e zaostril. Novembra so v javnost pricur- ljale vesti o morebitni fuziji katoli{kih Orlov ter vseh drugih gimna- sti~nih in {portnih organizacij s Sokoli. 19 Prvo jih je seveda objavilo Jutro. Ob o~itnem politi~nem naskoku na svojo organizacijo se je Slo- venec bliskovito odzval. Kot glasilo tistega politi~nega tabora, ki je imel svojega predstavnika v vladi, je razburjeno in ostro sodil, da je »skrajno deplasirano in {kodljivo s takimi stvarmi razburjati ljudstvo, ki si `eli konstruktivnega dela, a ne ru{enja«. 20 Nenazadnje je bil na preizku{nji sam smoter Koro{~evega sodelovanja v vladi – prepre- ~evanje »prevelikega zla za na{ narod«. V naslednjih dneh je ogro`eni katoli{ki tabor razvil pravo ~asopisno kampanjo proti zdru`itvi telo- vadnih organizacij. Odlo~no je nasprotoval stali{~u, da je sokolska zve- za edina, »ki ima v sedanjem ~asu {e pogoje za obstanek« 21 in ugotav- ljal, kako so Orli »vsaj prav toliko navdu{eni za jugoslovansko dr`avno misel in so v tujini `e morda ve~ naredili za ugled na{e dr`ave kot Sokoli«. Prav tako je odklanjal namigovanja, da naj bi orlovstvo izrab- ljalo vero »v druge namene«. »/^/e sme ena organizacija vzgajati svoje ~lane po na~elih svobodomiselstva, jih sme druga po na~elih dese- terih bo`jih zapovedi in s sredstvi, ki jih nudi vera.« 22 Pri tem je se- veda pozabil omeniti, da bodo »orlovsko« vzgojeni mladeni~i zvesti prista{i nekdanje SLS. Poudarjanje pomena Orla in razmi{ljanje, kako se je Sokol s svojim svobodomiselnim programom v zadnjih tridesetih letih »narodu skoro popolnoma odtujil,« 23 se biv{i SLS le ni obrestovalo. Na 27. zasedanju vlade ~etrtega decembra 1929 popoldne je predsednik @ivkovi} se- znanil svoj kabinet z novim Zakonom o ustanovitvi Sokola Kraljevine 18 Lidové noviny, 24. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii IV. 19 Jutro, 24. 11. 1929, Pred va`nimi dogodki v na{em Sokolstvu?; 26. 11. 1929, Vpra{anje enotne telovadne organizacije. 20 Slovenec, 26. 11. 1929, »Jutro« `eli fuzijo sokolstva in orlovstva. 21 Slovenec, 28. 11. 1929, Za vse telovadne organizacije eno merilo. 22 Slovenec, 28. 11. 1929, Jasna beseda; prim.: Jutro, 27. 11. 1929, Velika sokolska seja v Beogradu. 23 Slovenec, 3. 12. 1929, Pogre{no modrovanje. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 88 89 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM Jugoslavije. V svojem referatu je med drugim pojasnil, da je organiza- cija Orlov utemeljena na ~isto verski osnovi, Jugoslovanski Sokol pa mora imeti »ideologijo povsem jugoslovansko«. Pri tem se je obregnil tudi ob vodstvo dotedanjega Sokola, ki naj bi oviralo zdru`evanje »raz- nih sokolskih dru{tev«, saj je bilo sestavljeno »od strankarsko izpostav- ljenih ljudi«. Zaradi jugoslovanske ideje je torej bilo nujno, da tudi na to podro~je pose`e dr`ava. 24 Kabinet je novi zakon soglasno »vzel na znanje« in naslednji dan, 5. decembra, ga je podpisal kralj. V prvem ~lenu je bilo jasno zapisa- no, da zakon ne predpisuje zdru`itve obstoje~ih telovadnih organiza- cij z obstoje~im Sokolom, temve~ se z njim ustanavlja novo organiza- cijo – Sokol Kraljevine Jugoslavije. Njena zasnova je sicer temeljila na prostovoljnem ~lanstvu, vendar je izra`ala integralno-jugoslovanski in paradr`avni zna~aj. Tako sta denimo zvezno upravo Sokola postavlja- la in odstavljala ministra prosvete ter vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Za nekdanjo SLS je bil gotovo najbolj nesprejemljiv 12. ~len zakona. Skladno z njegovo dikcijo so morala dotedanja dru{tva za »telesno in moralno vzgojo« v treh tednih vstopiti v Sokol Kraljevine Jugoslavije, v nasprotnem primeru »se ukinejo«. 25 Prvi javni odziv katoli{kega politi~nega tabora je kljub 12. ~lenu izra`al izrazito naklonjenost novi zakonski ureditvi. ^eprav je bilo tedaj jasno, da bo obstoj orlovske organizacije tako ali druga~e – z vstopom v Sokol Kraljevine Jugoslavije ali z zavrnitvijo le-tega – prenehal, je Slovenec zapisal, kako je z zakonom »dana jaka osnova za veliko orga- nizacijo vseh slojev naroda, v kateri ne bodo dosedanja trenja razli~nih telovadnih organizacij, ampak se bodo vse dosedanje organizacije posvetile cilju moralnega in fizi~nega ja~anja zdravja potomstva in utrditve sigurnosti«. Vlada naj bi po njegovem pisanju celo odgovorila »razpolo`enju, ki `ivi v telovadnih vrstah«. 26 Toda pragmati~no, vladi v{e~no in apologetsko pisanje Slovenca se ni skladalo z dejanskim stali{~em nekdanje SLS. Po oceni njenih 24 Zapisnici, 27. zasedanje z dne 4. 12. 1929, str. 106–108. Gl. tudi uradni komunike: Slovenec, 5. 12. 1929, Pred ustanovitvijo Sokola kralj. Jugoslavije. 25 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 11/1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije; Slovenec, 6. 12. 1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugosla- vije; Zapisnici, op. 76 na str. 108; Podrobneje o Sokolu Kraljevine Jugoslavije in njegovi usta- novitvi gl.: Toma` Pavlin, Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941, doktorska diser- tacija, Ljubljana 2000 (dalje: Pavlin, Razvoj Sokolstva). 26 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 11/1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije; Slovenec, 6. 12. 1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugosla- vije; Prim.: Pavlin, Razvoj Sokolstva, str. 74. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 89 90 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO vodilnih funkcionarjev je sokolski zakon pokazal, da Koro{~evo sodelo- vanje v vladi o~itno nima smisla, saj »najhuj{ih udarcev ne more pre- pre~iti,« nekdanja stranka pa ostaja »moralno odgovorna« za vladanje. 27 Ob tem velja poudariti, da Koro{ca na 27. zasedanju vlade 4. 12. 1929 sicer ni bilo in da torej ni mogel sprejeti ali zavrniti predloga zakona. Toda dejstvo, da je kljub vsemu bil minister vlade, ki je slednjega »vze- la na znanje«, ostaja in ga posledi~no bremeni politi~ne odgovornosti. Resno skrb, ki je v tistih dneh prevevala slovenski katoli{ki po- liti~ni tabor, nazorno zrcali tudi dejstvo, da je stari patron katoli{kega gibanja, ljubljanski {kof Jegli~, javno objavil poseben oklic Orlom. Na prvi strani Slovenca jih je nagovoril z besedami, kako ga boli srce, ker sli{i, da so Orli »radi prestanka mo~no potrti«. »Prosim Vas in naro~am Vam, da pogumno dvignete glave, pa trdno sklenite, da boste kr{~an- skim na~elom in vzornemu kr{~anskemu `ivljenju ostali zvesti v vseh okolnostih, v katerekoli pridete.« Pozval jih je, naj ostanejo med sabo dobri prijatelji, se tesneje oklenejo svojih du{nih pastirjev ter berejo »dobre ~asopise in v pravem duhu pisane knjige«. 28 A kljub Jegli~evim pomirjevalnim besedam in kljub uradni objavi banske uprave, da je Sokol Kraljevine Jugoslavije »povsem nova tvorba, prosta tradicije, vseh dosedanjih telovadnih udru`enj in ni v nobeni bodisi organizatorni ali kakr{nikoli zvezi z obstoje~imi tu in inozemskimi organizacijami«, 29 je »razumevanje slovenskega naroda« za Koro{~evo politi~no taktiko te- daj nedvomno za~elo usihati. V za~etku januarja sta pristojna ministra predpisala Uredbo o likvidaciji Jugoslovanskega Sokola, hrvatskega Sokola, Orla in srbskega Sokola, s ~imer je orlovska organizacija do- kon~no formalno ugasnila. Novi vsedr`avni telovadni organizaciji se ni pridru`ila. 30 Razpust Orlov je za nekdanjo SLS seveda pomenil hud udarec in izgubo pomembne mladinske organizacije. 31 Na njen pomen v »idej- 27 Ah~in, Spomini, str. 70. 28 Slovenec, 10. 12. 1929, Dragi Orli! 29 Slovenec, 17. 12. 1929, Sokol kr. Jugoslavije je nova tvorba. Naslednji dan po objavi banskega komunikeja je Slovenec znova zapisal, da je Sokol Kraljevine Jugoslavije nova orga- nizacija in ne nadaljevanje »udejstvovanja« dotedanje sokolske organizacije – Jugoslovanskega Sokola. – Slovenec, 18. 12. 1929, Deplasirano pisanje. 30 Slovenec, 5. 1. 1930, Uredba o likvidaciji telovadnih dru{tev; Pavlin, Razvoj Sokolstva, str. 94. 31 O tem pri~a tudi razprava na seji Banskega sveta Dravske banovine leta 1931. Gl.: Miroslav Stiplov{ek, Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, v: Me- likov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, ur. V. Raj{p – R. Brato` – J. Cvirn – J. Fischer – W. Lukan – B. Maru{i~, ZRC, Ljubljana 2001, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet 1931), str. 957–958. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 90 91 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM nem boju« (in na pomen drugih telesno-{portnih organizacij) nenaza- dnje opozarja `e dejstvo, da so bile ukinjene in zamenjane z vsedr`av- no »jugoslovansko« sokolsko organizacijo. SLS je zato morala nastali polo`aj kar najbolj uspe{no re{iti. In ker formalnih mo`nosti za vzpo- stavitev lastne telovadne organizacije ni bilo, je njeno vodstvo za~elo iskati nadomestne organizacijske oblike, znotraj katerih bi bilo mogo- ~e nadaljevati z orlovsko telovadbo. Najprimernej{i okvir sta tedaj po- nujali Katoli{ka akcija in Prosvetna zveza. V naslednjih letih so se v okviru Prosvetne zveze dejansko razvile posebne organizacijske enote, ki so zdru`evale nekdanje Orle in Orlice – fantovski odseki in dekli- {ki kro`ki. 32 * Anton Koro{ec je tudi po ukinitvi Orla {e naprej vztrajal v @ivko- vi}evi vladi. 33 Politika »manj{ega zla« in popu{~anja nekaterim na~el- nim vpra{anjem je o~itno pretehtala na njegovi politi~ni tehtnici. Toda cena sodelovanja z re`imom je kmalu po razpustitvi katoli{ke telovad- ne organizacije znova narasla. Na 21. zasedanju vlade 4. julija 1930 ob pol {estih zve~er je ministrski predsednik ugotovil, da se po dr`avi {irijo govorice o skoraj{njem koncu re`ima. Pri tem je poudaril, kako tem vestem ne verjamejo le dr`avljani, marve~ tudi nekateri bani in celo ministri. Nadaljevanje takih razmer bi po njegovem mnenju nuj- no ogrozilo pri~akovane rezultate, zato je predlagal posebno dekla- racijo, ki naj bi slu`ila kot strogo navodilo kolegom ministrom. Manj kot dve uri pozneje je ministrski zbor vklju~no s Koro{cem njeno be- sedilo soglasno sprejel. 34 Na~elnik nekdanje SLS se je tako julija 1930 odkrito strinjal s stali{- ~i, ki so temeljila v dveh »zgodovinskih ~inih« kralja Aleksandra, {e- stojanuarskem manifestu ter Zakonu o imenu in razdelitvi kraljevine. 32 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katoli- cizmom), str. 51–66. 33 Petega avgusta 1929 je Koro{ec z ing. Lazarjem Radivojevi}em zamenjal resor. Slednji je postal minister za promet, Koro{ec pa novi minister za {ume in rude. Upo{tevaje dejstvo, da na~elnik nekdanje SLS ni bil ne strokovnjak za promet ne za problematiko gozdov in rudnega bogastva, moremo domnevati, da je bila zamenjava ali »tehni~ne narave« ali pa povezana s strankarsko-politi~nimi in kadrovskimi razmerami, ki jih je krojil Radivojevi}. Po pisanju Jutra je namre~ Radivojevi} »/.../ obto`il svoje~asno celo vrsto uradnikov v ministrstvu za {ume in rude zaradi raznih nekorektnosti«. – Jutro, 6. 8. 1929, Nov prometni minister. 34 Zapisnici, 21. zasedanje z dne 4. 7. 1930, str. 193–195. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 91 92 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Iz prvega je nedvoumno izhajalo, da se »staro« »ne more in ne bo uporabljalo«, iz drugega pa, da je »etni{ki in eti{ki smisel na{ega nacio- nalnega razvoja /.../ definitivno urejen z imenom kraljevine«. Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine je poudarjal tudi naslednja absolutna na~ela: »/e/n narod in eno nacionalno ~utenje, spo{tovanje plemen- skih tradicij je vzvi{eno, toda mora vedno slu`iti razvoju nacionalne mo~i in edinstva. Plemenske zastave morajo pripadati popolnoma pro- {losti, ker nacionalno ~utenje ho~e samo jugoslovansko nacionalno trobojko.« Na tej {iroki podlagi je predsednik vlade nato zasnoval os- novna na~ela tedanjega re`ima: izklju~itev politi~nih strank in njihove- ga sodelovanja v dr`avni upravi, saj je »znano delo politi~nih strank bilo na {kodo ne samo `ivljenjskim in ekonomskim interesom dr`ave in narodom, kakor tudi vsakemu poedincu in ker so se neresno igrale z dr`avnim in narodnim edinstvom«. K temu je pribil, da so politi~ne stranke s tem »izgubile pravico na obstoj in ne bodo ve~ obstajale v tak{ni obliki ter se ne morejo nikoli ve~ povrniti«. 35 Prepovedani in {e vedno delujo~i SLS ter drugim nekdanjim politi~nim strankam je bilo tako nedvoumno povedano, da je vsako upanje na ponovno vzpo- stavitev parlamentarne demokracije na temelju starih strank povsem odve~. Smisel `e leto in pol trajajo~ega tajnega obstoja nekdanje SLS je bil znova postavljen pod vpra{aj. [e ve~, vpra{aj je kot ~lan vlade postavil njen nesporni vodja Anton Koro{ec, saj gornjim stali{~em ni oporekal. ^e je bil navedeni prvi del deklaracije v ostrem nasprotju s ho- tenji biv{e SLS, pa lahko trdimo, da je bil drugi zanjo povsem sprejem- ljiv. V njem je bilo namre~ znova poudarjeno, da so ministri vstopili v vlado kot posamezniki, »ne pa kot strankini ljudje ali predstavniki katerekoli plemenske, verske ali politi~ne skupine« in da je admini- strativna razdelitev na devet banovin definitivna. 36 @e znano stali{~e o nestrankarski vladi je tako relativiziralo Koro{~evo odgovornost za sodelovanje v {estojanuarskem re`imu in okrepilo stali{~e, da se Koro- {ec kot posameznik izpostavlja v nepriljubljeni vladi z iskreno `eljo po obrambi slovenskih in strankarskih te`enj. Zagotovljena dokon~nost banovinske ureditve pa je bila zaradi meja Dravske banovine seveda tista to~ka, ki je v ~asu diktature na Slovenskem najbr` najbolj pozitiv- no odmevala. Deklaracija pa ni ob{la tedaj {e sve`e vsedr`avne sokol- 35 Slovenec, 5. 7. 1930 (2. izdaja), Oficijelen komunike vlade: re`im ostane in se ne iz- premeni. 36 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 92 93 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM ske organizacije. Njen razvoj ter nacionalno-integralno in kulturno-pro- svetno delo sta postala del programa dr`avne politike. 37 ^etrtega ju- lija 1930 je bila »jugoslovanska« smer politike povsem jasno za~rtana. Vladna deklaracija se je hitro postavila ob bok »zgodovinskima ~inoma« jugoslovanskega monarha. Le dober mesec po njenem spre- jetju, 4. avgusta, je @ivkovi} na slavnostnem banketu v Dubrovniku omenjal tri temeljne akte novega re`ima – {estojanuarski manifest, zakon z dne 3. oktobra in najnovej{o deklaracijo vlade. Prav zadnja naj bi pod~rtala odlo~nost vztrajanja na novi poti in zavrnitev »stare- ga«. 38 Slednjo misel je 23. septembra v Zagrebu {e dodatno nadgradil in sklepe vladne deklaracije razglasil za osnovo skupne rodoljubne akcije jugoslovanske misli. 39 Priseganje na Aleksandrov manifest je bilo tako povsem izena~eno s priseganjem na ~etrtojulijsko deklaracijo. Dejstvo, da je tretji temeljni normativni steber re`ima formalno postavljal tudi Anton Koro{ec, seveda ni u{lo slovenskim liberalcem. 40 V polemiki o nem{kih volitvah je tako Jutro provokativno vpra{alo Slovenca: »Ali odobravajo gospodje, v katerih imenu pi{e ’Slovenec’, jugoslovenski program od 4. julija in ali so pripravljeni razdreti vse svoje prej{nje strankarske obveze in se iskreno, z enakimi dol`nostmi in enakimi pravicami pridru`iti nastajajo~i vsenarodni jugoslovenski fronti, ki ho~e s skupnim naporom Srbov, Hrvatov in Slovencev po- vesti idejo narodnega in dr`avnega edinstva do popolne zmage?« 41 Odziv katoli{kega lista na tako zastavljeno vpra{anje je bil oster, me- stoma obto`ujo~ in neresni~en, ob tem pa sploh ni ponudil pravega odgovora. Slovenec je Jutro zasipal z o~itki, da je tako vpra{anje naj- ve~ja predrznost in mu odrekel »vsako moralno legitimacijo«. Stranka, »ki jo je Jutro svoj~as zastopalo in v koje mentaliteti pi{e {e danes«, je namre~ jugoslovansko misel »v svoje partizanske namene popolnoma izpa~ila in kompromitirala«. Na koncu je Slovenec {e pod~rtal, da ne pi{e v imenu nobene stranke, »ampak samo kot popolnoma neodvis- no glasilo /tolma~i/ na~ela katoli{kega ljudstva«. 42 37 Prav tam. 38 Slovenec, 5. 8. 1930, Va`en programati~en govor predsednika vlade v Dubrovniku. 39 Slovenec, 23. 9. 1930, Predsednik vlade v Zagrebu. 40 Ob{irneje o odnosu slovenskih liberalcev do ~etrtojulijske deklaracije in nacionalnega vpra{anja v letih 1929–1931 gl. v: Jurij Perov{ek, Nekdanja samostojna demokratska stranka in nacionalno vpra{anje v letih 1929–1931, v: Stiplov{kov zbornik, ur. D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 10, Ljubljana 2005, str. 179–188, o deklaraciji vlade str. 185. 41 Jutro, 25. 9. 1930, Odgovor brez odgovora; prim.: Slovenec, 24. 9. 1930, Odgovor. 42 Slovenec, 26. 9. 1930, Kdo vpra{uje? SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 93 94 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na Sloven~ev odgovor, pisan povsem v pred{estojanuarskem slo- gu, je Jutro `e naslednji dan kratko in vljudno odgovorilo. Suho je ugo- tovilo, da Slovenec na vpra{anje o~itno »no~e ali si ne upa odgovoriti, ~eprav sam pravi, da ’kot popolnoma neodvisno glasilo tolma~i na~ela katoli{kega ljudstva’«. 43 S tem je implicitno `e pokazalo na prave razlo- ge zavrnitve odgovora. Slovenec seveda ni bil neodvisni ~asopis, tem- ve~ povsem strankarsko glasilo, organ nekdanje SLS. Skozenj je pred {estim januarjem, delno tudi po tem datumu in znova v ve~jem obse- gu v drugi polovici tridesetih let stranka {irila zgolj svoje ideje in po- glede, s politi~no nasprotnimi pa ostro obra~unavala. Nenazadnje je sam urednik Slovenca Ivan Ah~in zapisal, da je Koro{ec po beograj- skem uredniku »dajal ’Slovencu’ navodila za politi~no zadr`anje« in ob va`nej{ih dogodkih tudi »inspiriral uvodni ~lanek«. 44 O tako ko~ljivi zadevi, kot je bila deklaracija vlade, se Slovenec zato razumljivo ni mogel odkrito opredeljevati. Zavrnitev deklaracije bi bila politi~no nadvse netakti~na, v nasprotju s politi~no tradicijo SLS in zaradi Ko- ro{~evega sodelovanja v vladi tudi nemogo~a. Jasna opredelitev za njeno besedilo pa bi za nekdanjo stranko pomenila razkorak z njeno volilno bazo in programskimi dokumenti. * Avgusta 1930 se je tako kot v letih pred tem politi~no sredi{~e dr`ave premaknilo na Bled. Tam je v svojem objezerskem dvorcu Su- vobor letoval kralj Aleksander, v »apartementu« hotela Park pa je ura- doval predsednik vlade @ivkovi}. Slednji je imel v sredo, 20. avgu- sta, {e posebej `ivahno dopoldne. @e navsezgodaj je na sprehodu do jezera, Toplic in Zdravili{kega doma razpravljal z ministroma dr. Mi- lanom Sr{ki}em in Nikolo Uzunovi}em, pozneje pa {e s Koro{cem in dr. Ivanom Schweglom. 45 Vsebina blejskih pogovorov je takratni jav- nosti ostala prikrita, pet dni pozneje, 25. avgusta, je bila zaupana zgolj preostalim ~lanom ministrskega zbora. O o~itno skrivnostnih pogovo- rih jim je poro~al premier @ivkovi} osebno. Tako je pojasnil, da so ministri na Bledu sogla{ali, kako je po 4. juliju treba za~eti z akcijo organiziranja »naroda v duhu idej, postavljenih v vseh va`nih aktih po 6. januarju 1929. leta. Zato je treba izdelati potreben na~rt. Nikomur se ne bodo izstavili ra~uni za tisto, kar je bilo pred 4. julijem 1930. 43 Jutro, 27. 9. 1930, Zmerjanje namesto odgovora. 44 Ah~in, Spomini, str. 64–65. 45 Slovenec, 21. 8. 1930, Avdijence in sestanki na Bledu. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 94 95 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM leta. Vsi dobronamerni se morajo zbrati v sodelovanju.« 46 Predsedniko- vo poro~ilo je minister Uzunovi} dopolnil s tezo o nujnosti organiza- cije, ki bi dokon~no opravila s starimi strankami. Idejo o konkretnem na~rtu dela, ki bi temeljil na vladni deklaraciji in predvideval neko novo vsedr`avno organizacijo, so ministri podprli in njegovo izdela- vo zaupali izbrani ~etvorki ministrov: Nikoli Uzunovi}u, Kosti Kuma- nudiju, Stanku [ibeniku in Koro{cu. Na~elnik nekdanje SLS je bil tako imenovan v ministrski organ s posebno nalogo – izdelati na~rt dela, ki bi dokon~no ukinil {e vedno delujo~e politi~ne stranke, med njimi tudi SLS, in pripravil platformo za novo vsedr`avno organizacijo. 47 Na naslednjem zasedanju vlade, 4. septembra 1930, je bila »orga- nizacija« edina to~ka razprave. @ivkovi} je znova poudaril, da je po 4. juliju jasno: stare stranke so »rasturene«, razpu{~ene, in se ne morejo ve~ obnoviti. Potrebno je postaviti novo, »ob~o narodno organizacijo«, pred tem pa raz~istiti klju~no vpra{anje, ki ga je ministrom zastavil ta- kole: »Ali Vi, gospodje, menite, da ste s svojimi nekdanjimi strankami V Aleksandrovem dvorcu Suvobor ob blejskem jezeru je bilo vsako poletje v avgustovskih dneh politi~no sredi{~e dr`ave. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 46 Zapisnici, 23. zasedanje vlade z dne 25. 8. 1930, str. 199–200. 47 Prav tam, str. 200–201. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 95 96 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO pretrgali vsako zvezo in da se v primeru, ~e bi ta stranka o`ivela, ne bi nikdar ve~ vrnili vanjo?« 48 Prisotni ministri so pritrdili in svojo odlo- ~enost podkrepili z izjavo, ki je bila poslana javnosti. »Da imajo samo en program, ki je obelodanjen v manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. januarja 1929 in v sklepu kraljevske vlade dne 4. julija 1930. Oni se tedaj smatrajo za ~lane homogenega kabineta, prepri~ani, da pravilni razvoj narodnega in dr`avnega `ivljenja izklju~uje v bodo~nosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank, in izjavljajo, da so odlo~eni, da v bodo~e politi~no delujejo samo na tej podlagi in skupno sodelujejo ne glede na svojo prej{njo strankarsko pripadnost.« 49 Zvitega Koro{ca pa na za- sedanju ni bilo. Podpis pod izjavo, ki je v tistem trenutku pokopala mo`nosti za prihodnje ponovno formaliziranje delovanja nekdanje SLS, mu je bil tako prihranjen, breme vse ve~je politi~ne odgovornosti za sodelovanje v vladi pa vsaj za~asno relativizirano. Toda ne za dolgo. Po vrnitvi v Beograd je obiskal predsednika vlade in dejal, da se z gornjo izjavo povsem strinja. 50 Politi~ni polo`aj vodje nekdanje SLS je tako postajal vse bolj vpra{- ljiv, njegova taktika pa vse bolj protislovna. Sodelovanje v vladi o~itno ni omogo~alo zadostnega vpliva na politiko re`ima. Naslednja seja vlade, 17. septembra 1930, je bila zato Koro{~eva zadnja. Na njej je zastavil napol retori~no politi~no vpra{anje, ali naj vlada oblikuje stran- ko ali naj zgolj najde »skupno platformo« za vse stranke, ki bi pozneje ponovno stopile »v akcijo«. @ivkovi}evo stali{~e je o tem vpra{anju bilo neomajno: starih strank ni mogo~e obnoviti. Na~elnik nekdanje SLS je tisti dan tako dobil dokon~ni odgovor o prihodnji politiki Aleksan- drovega re`ima: popolna odprava pred{estojanuarskih organizacij. Predsednik vlade je ob tem svoje ministre {e opozoril, da oni do- bro vedo, zakaj je od njih zahteval izjavo o homogenosti kabineta. Vsak je namre~ ostal pri svoji stari stranki in ni deloval v smeri njene ukinitve. Koro{ec med svojimi kolegi tako ni bil nobena izjema. Ostal je zvest nekdanji SLS, svoji biv{i stranki, ki je {e zmerom delovala in s svojo kadrovsko politiko krepila lastne polo`aje. Tako je, denimo, kot prometni minister na najbolj{e pla~ane slu`be v Direkciji jugo- slovanskih `eleznic namestil svoje prista{e, 51 strankin nekdanji tajnik Marko Kranjc pa je novembra 1929, ob snovanju ob~inskih kmetijskih 48 Zapisnici, 24. zasedanje z dne 4. 9. 1930, str. 204. 49 Slovenec, 5. 9. 1930, Pomenljiva seja ministrskega sveta; Zapisnici, 24. zasedanje z dne 4. 9. 1930, str. 205. 50 Zapisnici, 24. zasedanje z dne 4. 9. 1930, str. 205, op. 116. 51 Stojkov, Opozicija, str. 81, op. 78. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 96 97 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM odborov, `upane, prista{e nekdanje SLS, pozval, »naj gledajo, da bodo ob~inski kmetijski odbori strankarsko sestavljeni«. 52 V tajni okro`nici, poslani z Aleksandrove ceste 6 v Mariboru, kjer je imelo neko~ se- de` mariborsko tajni{tvo SLS, je dobesedno zapisal, kako je zelo po- membno, da postanejo odborniki »na{i kr{~ansko misle~i mo`je«. 53 Ne- omajna strankarska logika na eni in jasna smer re`ima na drugi strani sta tako izbili sodu dno. Po deklaraciji vlade 4. julija 1930 je tudi Koro{cu postalo jasno, da je sodelovanje v @ivkovi}evi vladi izgubilo vsak smisel. Ban Du{an Sernec Kmalu po vzpostavitvi Dravske banovine, ki je kljub svojim ome- jenim pristojnostim zdru`evala ozemlje jugoslovanske Slovenije, je nekdanji SLS uspel velik politi~en met. Njen prista{ ing. Du{an Ser- nec je 9. oktobra 1929 zasedel polo`aj bana. 54 Priznani strokovnjak za elektrotehniko iz znane mariborske narodnobuditeljske dru`ine je bil po vznesenem pisanju Slovenca najbolj{i mo`ni kraljevi namestnik v Dravski banovini, ob tem pa uvodni~ar seveda ni pozabil omeniti, da je bil v dvajsetih letih politi~no dejaven znotraj Jugoslovanskega kluba. 55 V javnosti je celo veljal za enega o`jih sodelavcev Antona Ko- ro{ca. Toda v zvezi z njegovim imenovanjem se kljub temu velja vpra- {ati, v kolik{ni meri je dejansko poosebljal hotenja in politi~ni aspekt nekdanje SLS. V ~asu {tudija naj bi bil namre~ odlo~en liberalec, ki je s flobertom v roki pozival v boj zoper klerikalce. Pozneje si je o~itno premislil in se prelevil v »jugoslovansko orientiranega klerikalca«. 56 Sernec je skladno z omenjeno usmeritvijo junija 1930 ustanovil nov dnevni list Jugoslovan, ki je izra`al »pristajanje vodstva uradno zastrte 52 Jutro, 15. 11. 1929, uvodnik. 53 Jutro, 15. 11. 1929, Nehajte vendar s partizanstvom! V okviru ~lanka je objavljeno tudi besedilo zaupne okro`nice. 54 Novi ban Sernec po svojem imenovanju ni pozabil poudariti, da so meje Dravske bano- vine »prav sre~no dolo~ene«. – Jutro, 20. 10. 1929, Ban Sernec o mejah dravske banovine. 55 Slovenec, 10. 10. 1929, Na{ prvi ban. Nem{ki poslanik je v svojem poro~ilu ob imeno- vanju Serneca poudaril, da je nekdanja SLS »zelo ponosna«, ker je novi ban Slovenec in njen dejavni prista{. – Stojkov, Opozicija, str. 81, op. 78. 56 Po odhodu z banskega polo`aja v beograjsko vlado, kjer je leta 1931 nadomestil Antona Koro{ca, se je sicer zavzemal za imenovanje dr. Marka Natla~ena, nedvomno visokega pred- stavnika jedra nekdanje SLS, na izpraznjeno bansko mesto. – Arhiv Slovenije (AS) 1931, Repub- li{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne Republike Slovenije, Obve{~evalne slu`be do leta 1945, ZA-600-2, Seznam nekdanjih vidnej{ih politikov. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 97 98 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SLS na re`im kraljeve diktatu- re«. 57 ^asnik je bil usmerjen po- vsem jugoslovansko in ni propa- giral politi~nih ter ideolo{kih stali{~ katoli{kega tabora. [e ve~. V njem so na{le prostor tudi mi- sli slovenskih liberalcev. Kljub omenjenemu pa velja pritrditi ugotovitvi Janka Pleterskega, da je list zrcalil »razpolo`enje slo- venske katoli{ke politike, goto- vo vsaj njenega vrha«. 58 Napadi na Jugoslovana in »godrnjanje« so namre~ prihajali le iz Knafljeve ulice, iz uredni{tva Jutra, med- tem ko se je Koro{~ev Slovenec morebitnih polemik v glavnem vzdr`al. Na tem mestu velja sicer omeniti majhen, a ne nepomem- ben pripetljaj med obema ~asni- koma, ki nekoliko relativizira politi~na razmerja tiste dobe. V `e znani polemiki o nem{kih vo- litvah, ko je Jutro odlo~no povpra{alo Slovenca, ~e »njegovi gospodje« sogla{ajo z deklaracijo vlade, se je tedaj zna{el tudi Jugoslovan. Kot ju- goslovansko orientirano glasilo je povpra{al Slovenca, ali sta mu Krek in njegova oporoka {e zmerom vzor. S tem je v bistvu zgolj na vljudnej{i in taktnej{i na~in zastavil vsebinsko podobno vpra{anje kot Jutro. 59 »Ju- goslovanskost« Jugoslovana in posledi~no dela vodstva nekdanje SLS je bila tako v vsaj delnem nasprotju z »uradnim« glasilom slovenskega katoli{kega tabora – Slovencem. 60 57 Janko Pleterski, Pojava dnevnika Jugoslovan 1930–1931, v: Miku`ev zbornik, ur. Z. ^epi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 4, Ljubljana 1999, str. 71. 58 Prav tam, str. 69. 59 Prav tam, str. 69–71; Jugoslovan, 24. 9. 1930, Zgre{eno in napa~no stali{~e. 60 Delu prista{ev nekdanje SLS najbr` ni bil v{e~ tudi uvodnik z dne 16. septembra, v katerem je urednik pozival k »likvidaciji strankarskega duha v pomo`nih organizacijah strank«. Ugotovil je namre~, da »{ele takrat, ko ne bo v nobeni pomo`ni organizaciji `ivel ve~ stran- karski duh, {ele tedaj bo biv{ih strank definitivno konec in {ele takrat bo onemogo~ena vsaka obnova biv{ih strank«. – Jugoslovan, 16. 9. 1930, Stari strankarski duh naj izgine! Prvi ban Dravske banovine, Du{an Sernec, je sicer sodil v politi~ni krog nekdanje Slovenske ljudske stranke, vendar ni bil del strankinega jedra. V drugi polovici tridesetih let minule- ga stoletja se je s Koro{~evo tovari{ijo raz{el in se po letu 1941 vklju~il v Osvobodilno fronto. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 98 99 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM Nekdanja SLS po dolgotrajni prepovedi in vpra{ljivi politi~ni tak- tiki o~itno ni bila ve~ homogena in trdna. Duhovi znotraj nje so se razhajali. Enemu od znotrajstrankarskih polov je tako pripadal tudi Du{an Sernec. V zvezi z njegovim politi~nim profilom se zdi pome- nljivo pismo sestri Ivanki iz marca 1920, kjer je zapisal: »nisem izrazit politik«, 61 s ~imer je hotel pojasniti negotovost svoje tedanje politi~ne funkcije, ko je bil ~lan Brej~eve De`elne vlade, in oddaljenost od strankarskega jedra. V tem polo`aju je ostal tudi pozneje. Glasilo njego- ve nekdanje stranke, ki se je po okupaciji leta 1941 prelevilo v kola- borantsko trobilo okupatorjevih pomaga~ev, ga je leta 1943 celo raz- glasilo za »brezna~elnega« in »brezzna~ajnega« ~loveka. 62 A {tirinajst let pred tem, ko je postal ban Dravske banovine, je bil vsaj deklarativno {e ves Sloven~ev. ^asnik nekdanje SLS je bil nad njegovim imenovanjem navdu{en. Ko je Sernec 11. novembra 1929 prevzel posle, je katoli{ki list na naslovnici objavil njegov nagovor uradni{tvu banske uprave. Besede, ki jih je tedaj izrekel, so bile ozna- ~ene kot »resni~ne«, »lepe« in predvsem »globoko preudarjene«. 63 Prvi ban Dravske banovine se je namre~ zavzel za nepristranskost, prijaz- nost in ustrezno pravno elasti~nost banske uprave, za postulate torej, ki so sprejemljivi in za`eleni vsaki politi~ni opciji. Poleg upravno- -pravnih vpra{anj pa se je dotaknil tudi aktualne notranjepoliti~ne si- tuacije. V govoru je tako celo dvakrat poudaril, da »se je politi~no strankarstvo nehalo«, vendar hkrati izrazil svoje zavedanje, »da igrajo tozadevno imponderabilni [nepredvidljivi, op. J. G.] psiholo{ki mo- menti {e veliko vlogo. In dokler obstaja ~lovek iz krvi in mesa, ima o`je in ljub{e prijatelje tu ali tam.« Zato je pozval svoje uradni{tvo, naj »tudi v izvenuradnem zasebnem `ivljenju« zastavi svoje mo~i za ubla- `itev »strankarskih nasprotstev«. 64 * 61 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Dru`ina Sernec (1830–1969), Pismo Du{ana Serneca sestri Ivanki z dne 20. 3. 1920. 62 V drugi polovici tridesetih let se je skupaj s skupino okrog Antona Breclja in Andreja Gosarja odcepil od nekdanje SLS in po okupaciji leta 1941 vklju~il v OF. Postal je ~lan njenega plenuma, udele`enec ko~evskega zbora, po sporazumu Tito-[uba{i} pa ~lan kraljevega Na- mestni{tva. – AS 1931, Republi{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne Republike Slo- venije, Obve{~evalne slu`be do leta 1945, ZA-600-2, Seznam biv{ih vidnej{ih politikov. Prim.: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 457, 539. 63 Slovenec, 13. 11. 1929, Uprava in ljudstvo. 64 Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 38/56, Dopis bana Serneca Mar{alatu dvora z dne 11. 11. 1929. Govor je objavljen tudi v Slovencu, 12. 11. 1929, Banovine pri~ele poslovati. Ob prevzemu poslov je Sernec uradni{tvu predstavil svojega pomo~nika, priznanega strokovnjaka za upravo liberalne usmeritve dr. Otmarja Pirkmajerja, ki je v svojem govoru pojasnil smernice nove upravne reforme. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 99 100 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Preseganja »imponderabilnega psiholo{kega momenta«, ki ga je pri~akoval od svojih uradnikov, se je lotil tudi Sernec sam, ~eprav na prefinjen na~in nekdanje SLS. Tako je takoj po nastopu svoje banske funkcije posegel v strankarske razprtije okrog Kmetijske dru`be za Slo- venijo. ^astitljivih 160 let stara ustanova z izklju~no gospodarsko-teh- ni~nim namenom je namre~ `e nekaj ~asa predstavljala ostro tori{~e bojev med SLS in SKS. Obe stranki sta imeli trdno `eljo po obvlado- vanju omenjene organizacije, `eljo, ki je po {estem januarju in prepo- vedi politi~nih strank iz razumljivih razlogov postala {e mo~nej{a. Nepoliti~ne organizacije so za nekdanje stranke seveda predstavljale legalen okvir dela, zaradi ~esar jim je politi~na vrednost skokovito narasla. Kmetijski dru`bi, ki je tedaj bila v rokah biv{e SKS, je tako grozil naskok nekdanje SLS. Prepovedana Koro{~eva stranka ni dolgo ~akala. Le mesec po uki- nitvi strank je za~ela z akcijo za prevzem Kmetijske dru`be. Scenarij, ki ga je izdelala, je bil preprost in upo{tevaje njeno strankarsko infra- strukturo tudi lahko izvedljiv: pove~ati ~lanstvo podru`nic dru`be s svojimi prista{i in tako pridobiti 30 novih delegatov, ki ji bodo na prihajajo~em ob~nem zboru zagotovili potrebno ve~ino. Anton Su{nik, funkcionar nekdanje Kmetske zveze, je bil najbr` zadol`en za reali- zacijo projekta. Petindvajsetega februarja 1929 je spisal posebno okro`- nico, s katero je enemu od prista{ev biv{e SLS pojasnil na~rt in ga pozval k njegovi uresni~itvi. @e uvodoma je odkrito priznal: »/K/er v novi situaciji vse politi~no delo po~iva, moramo vse svoje mo~i osre- doto~iti v na{ih stanovskih organizacijah in korporacijah.« To je veljalo tudi za Kmetijsko dru`bo, edino kme~ko stanovsko korporacijo. V na- daljevanju je dvoli~no ugotavljal, kako bo dru`ba lahko delovala v korist kmetu le v primeru, ~e bo iz nje izrinjena vsaka politika in zame- njana dotedanja uprava. »To pa bo mogo~e izvr{iti `e letos na ob~nem zboru, ko se bo na novo volilo predsedstvo.« Treba je bilo zgolj prija- viti nove ~lane in pla~ati »udnino«. 65 Nekdanja SLS z udejanjanjem na~rta dejansko ni imela te`av. Glav- ni odbor Kmetijske dru`be je na svoji seji 4. maja 1929 tako dobil na mizo mno`ico novih prijav, ki so prispele »kar na debelo, in sicer od `upnih uradov, od ob~in in od posameznikov. Podru`nice, ki so {tele leta in leta le po 3 do 4 ~lane, so kar ~ez no~ prijavile po 100 novih ~lanov, celo brez vednosti istih.« In njihovo {tevilo seveda ni bilo na- 65 Kmetski list, 20. 3. 1929, Zagonetna okro`nica. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 100 101 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM klju~no, temve~ natan~no izra~unano, »da bi jih bilo ravno zadosti za ono {tevilo delegatov, da bi se izvr{il v omenjeni tajni okro`nici ozna- ~eni program«. ^lani Glavnega odbora, prista{i nekdanje Slovenske kmetske stranke (SKS), so tistega dne do`iveli »organizacijski udar«; pred seboj so imeli prijave, ki so pomenile konec njihovega urado- vanja in izgubo nadzora nad Kmetijsko dru`bo. Toda prista{i vodilnega politika nekdanje SKS Ivana Puclja niso naivno pozdravili novih ~lanov. Brez te`av so zapopadli ozadje cele zgodbe in posledi~no hudo zapletli na~rt biv{e SLS. [tevilne »prijave na debelo« so namre~ »gladko odklonili«, saj je bilo »o~ividno, da se gre pri tej stvari samo za prepovedano politiko, ne pa za stvarno zani- manje za Kmetijsko dru`bo«. 66 Po seji Glavnega odbora se je zdelo, da je David premagal Goljata. Odziv nekdanje SLS na ru{enje njenega scenarija je bil hiter, oster in nepomirljiv. Pri tem je {e posebej zani- mivo, da je bil v bistvu oprt na iste argumente, s katerimi je zavrnitev prijav podkrepila nekdanja SKS – na vtikanje politike v strogo strokov- no Kmetijsko dru`bo. Po videnju Koro{~evih somi{ljenikov so se nam- re~ funkcionarji dru`be »v lastnosti na~elnikov kmetijskih podru`nic preve~ eksponirali za biv{o Samostojno kme~ko stranko«. Zato naj bi kmetje ponekod celo menili, da so podru`nice prave »strankarske organizacije«. Sloven~ev komentator je na to brez slabe vesti pripom- nil, kako tak polo`aj ni bil zdrav ne za Kmetijsko dru`bo ne za slo- venskega kmeta. »Strankarsko obele`je« dru`be je odkrito obsodil in povrhu {e poudaril, da je imela omenjena Su{nikova okro`nica prav tak{en namen. 67 V svojem cini~nem sprenevedanju je torej nekdanja SLS sama zavrnila svoj motiv naskoka na Kmetijsko dru`bo. Vsebina okro`nice in taktika »osvajanja« dru`be nedvoumno pri~ata, da je ime- la tudi ona predvsem politi~ne vzgibe. S sejo Glavnega odbora maja 1929 pa »boj za Kmetijsko dru`bo« {e ni bil kon~an. Nekdanja SLS je petega septembra, ob ob~nem zbo- ru dru`be, pripravila nov napad. Takrat sta bila glavna koordinatorja in izvajalca akcije dr. Anton Milavec in dr. Jo`e Basaj, ki sta uspe{no poskrbela za »razgibano« dogajanje. Kmalu po enajsti uri, ko je pred- sednik otvoril ob~ni zbor, se je oglasil Milavec in zahteval razpravo k prvi to~ki dnevnega reda, tj. k poro~ilu predsednika. Po vztrajanju je dobil besedo in nato v dalj{em govoru predstavil {tevilne domnevne nepravilnosti v delovanju dru`be. Seveda ni pozabil posebej poudariti, 66 Kmetski list, 8. 5. 1929, Boj za »Kmetijsko dru`bo«. 67 Slovenec, 7. 5. 1929, Kmetijska dru`ba. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 101 102 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO da je aktualna skup{~ina mo~no okrnjena, saj med ~lane ni bilo spre- jetih 2500 prigla{enih slovenskih kmetov. 68 V nadaljevanju se je nato lotil temeljitega pretresa historiata in vzrokov za tak{no stanje. Ob razglabljanju, ali je Kmetijska dru`ba zasebno dru{tvo, ki lahko sprej- me kogar ho~e, ali pa javnopravna ustanova poluradne narave, ki ne more nikomur braniti vstopa, je v dvorani baje grmelo. Sli{ati je bilo divja{ko vpitje, videti razgrajanje in ogor~enje. Ko se je k besedi javil {e Basaj, se je tako vzdu{je le {e stopnjevalo. Pri tem se zdi zanimivo in povsem pri~akovano, da je Pucljev Kmetski list zapisal, kako je ne- mir povzro~ala »prav mala skupina razgraja~ev«, poro~evalec Sloven- ca pa je nasprotno sli{al vso dvorano, ki je bu~ala »kot vihar«. 69 Malo{tevilna ali ne, opozicija znotraj Kmetijske dru`be je uspela ustvariti pravi kraval. V dvorano so celo vkorakali stra`niki, v ozadju je z okna padla {ipa in se razbila. Toda ob~ni zbor je kljub vsemu tekel dalje. Brala so se poro~ila, za~elo se je glasovanje o novem vodstvu. V splo{nem hrupu in zmedi je dru`ba tisti dan le dobila nove ~lane vodstva. Novi predsednik je postal ravnatelj liberalne Zveze sloven- skih zadrug Fran Tr~ek, odborniki pa liberalci Ivan Pucelj, Lovro Pe- tovar, Anton Globevnik, Ivan A`man, [tefan Kühar, Andrej @mavc in Martin Ro`man. 70 Ob burnem dogajanju na ob~nem zboru se ne moremo izogniti vpra{anju, ~emu je nekdanja SLS uprizorila »obstrukcijo«, ko je bilo vendar malo verjetno, da bi ta do`ivela uspeh. Mo`en odgovor nam ponuja v~asih prav pronicljivi Kmetski list. V ~lanku o ob~nem zboru je namre~ razgalil motive nasprotnika in mu pripisal naslednje misli: »Mi bomo ob~ni zbor razbili, da ne bo pri{lo do volitev predsednika, vladni zastopnik na ob~nem zboru bo zbor zaradi kravala razpustil in posledica bo – komisar; ki bo seveda ’na{’ (kakor pravi okro`nica).« A na~rt se o~itno ni posre~il. V sicer nadvse spornih okoli{~inah je bil ob~ni zbor izpeljan do konca in okopi nekdanje SKS ubranjeni. 71 68 Poleg tega se je {e vpra{al, kako je bilo mogo~e, da je vodstvo zavrnilo vse novo dospe- le prijave s Kranjske in hkrati sprejelo {tajerske. Odgovor na to retori~no vpra{anje je seveda jasen – masovni pristop {tajerskih ~lanov je organiziralo tedaj aktualno vodstvo dru`be. – Prim.: Kmetski list, 20. 11. 1929, Kmetijska dru`ba – razpu{~ena! 69 Kmetski list, 11. 9. 1929, Boj za kmetijsko dru`bo; Slovenec, 6. 9. 1929, Ob~ni zbor Kmetijske dru`be. 70 Volitve ~lanov vodstva so potekale po ve~inskem na~elu na podlagi volilnih list posebej za [tajersko in posebej za Kranjsko, pri ~emer so kranjski delegati lahko volili le predstavnike za Kranjsko, {tajerski pa za [tajersko. Tr~ka, Puclja, Petovarja in Globevnika so tako izvolili Kranjci, ostale pa [tajerci (k {tajerskim delegatom so bili priklju~eni tudi Prekmurci). – Prav tam. 71 Kmetski list, 11. 9. 1929, Boj za kmetijsko dru`bo. Prim. uvodnik v: Slovenec, 7. 9. 1929, Vpra{anje kmetijske dru`be. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 102 103 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM Ko se je `e zdelo, da je nekdanja SKS uspela obdr`ati Kmetijsko dru`- bo v svojih rokah, 72 je v dogajanje nenadoma vstopil deus ex machina – pravkar imenovani ban Dravske banovine Du{an Sernec s svojimi {iroki- mi pristojnostmi. Le dan po prevzemu poslov se je lotil tega, kar je na- povedal v nagovoru uradni{tvu – preseganja »imponderabilnega psiho- lo{kega momenta«. Kmetijsko dru`bo z vsemi podru`nicami vred je z odlokom preprosto razpustil, saj je ta postala »po svojem udejstvovanju politi~no dru{tvo in tudi sicer posegala v svojem poslovanju ~ez podro~- je, dolo~eno ji v pravilih«. Navidez nadvse korektna ugotovitev kraljeve- ga uradnika, ki pa je v obrazlo`itvi odkrivala precej ~vrstega politika nek- danje SLS. Popisani razlogi za razpustitev organizacije so namre~ bili povsem po meri njegove nekdanje stranke: Sernec je tako pojasnjeval, da je dru`ba o~itno »tori{~e dveh nasprotujo~ih si politi~nih struj«, biv{e SLS in SKS. Boji med obema so se okrepili `e ob koncu leta 1928, ko je v manj{inskem delu ~lanstva, zvestem nekdanji SLS, vzplamtel »odlo~en odpor«. Povod zanj naj bi bil jasen in z zakonskega vidika nesporen. Kme- tijska dru`ba je s svojega za~rtanega namena za{la na »kup~ijsko polje« in poslovala po »trgovskih vidikih«, torej tudi z ne~lani. Pri tem je bilo {e posebej pomembno, da se je med njimi zna{la gospodarska zadruga Eko- nom, ki je dobivala naro~eno blago celo ceneje kot podru`nice dru`be. »Ako se upo{teva, da je ’Ekonom’ gospodarska organizacija, pri kateri so poglavito udele`ene vodilne osebe nekdanje Samostojne kmetijske stran- ke, so politi~ni vidiki tega gospodarsko neracijonalnega ravnanja na dla- ni.« Manj{ina je zato po Serne~evem mnenju `elela »napraviti tem neza- konitostim v dru`bi konec« in organizirala akcijo za vpis novih ~lanov. Te je nato vodstvo odklonilo, ~eprav za to ni imelo stvarne podlage. O~itno ga je vodil le en motiv – ohranitev polo`aja. Temeljita raz~lemba nepra- vilnosti v Kmetijski dru`bi je ban nadaljeval z obravnavo ob~nega zbora in volitev, katerim se zaradi »najburnej{ih prizorov« »osporava veljavnost«, ter zaklju~il z dokazovanjem nepomirljivosti predsednika, ki ni `elel zgla- diti nasprotij. Na podlagi vsega omenjenega je tako lahko z mirno vestjo zapisal, da je Kmetijska dru`ba »postala iz ~isto gospodarskega dru{tva politi~no dru{tvo. Kot tako pa nima ve~ pravice do obstoja.« 73 72 Glej polemike, ki so se odvijale po ob~nem zboru: Jutro, 31. 10. 1929, Intrige proti Kmetijski dru`bi?; 10. 11. 1929, [e o intrigah proti »Kmetijski dru`bi«; Slovenec, 6. 11. 1929, Kaj je s Kmetijsko dru`bo?; 7. 11. 1929, Ali res ~isto zasebno dru{tvo? 73 Razpustitveni dekret Pov. II-2 {t. 15, objavljen dne 17. 11. 1929. Cit. po: Kmetski list, 20. 11. 1929, Kmetijska dru`ba – razpu{~ena! Samo nekaj dni po ukinitvi Kmetijske dru`be, 16. novembra 1929, je `e bila ustanovljena nova, ki ji je predsedoval privr`enec katoli{kega politi~nega tabora in nekdanji de`elni glavar Oton Detela. – Kmetski list, 20. 11. 1929, Nova Kmetijska dru`ba. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 103 104 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Komentar Slovenca je bil zmagoslavno zadr`an: »Celo in dobro delo se je izvr{ilo«. 74 Po neuspelih naskokih na Kmetijsko dru`bo je nekdanja SLS po svojem prista{u Sernecu tako poskrbela za njeno uki- nitev. Intransingentna partijska logika je slabo leto po {estem januarju o~itno bila {e zmerom `iva in trdno zakoreninjena. [e ve~. V nasled- njih letih se je ob posami~nih dogodkih razplamtela vsaj tako silno kot desetletja prej. Epizoda s Kmetijsko dru`bo in ostrim posegom bana Serneca je zgolj previdno nakazovala vso ostrino prihodnjih liberal- no-katoli{kih bojev. Prista{i nekdanje SLS v banskem svetu Dravske banovine Kljub `e omenjenim omejenim pristojnostim banskega sveta je ka- toli{ki politi~ni tabor njegov obstoj pozdravil. Nenazadnje je banov po- svetovalni organ, v sicer res skromni meri, omilil nedemokrati~ni na~in odlo~anja in figuriral kot edino ve~je predstavni{ko telo. Slovenec je v njem celo naivno videl institucijo, »ki bi tvorila vez med ljudstvom in bansko upravo,« a se je hkrati zavedal, da v tedanjih »posebnih raz- merah seveda ni mogel dati zakonodajalec banskim svetom tudi `e odlo~ilno mo~«. 75 Znova je zavzel svojo preizku{eno dr`o – na eni strani je razumevajo~e sprejemal odlo~itve Beograda, na drugi pa med svojim nekdanjim volilnim telesom vzpodbujal misli o velikih poten- cialih banskega sveta. 76 Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov, ki ga je 3. julija 1930 kot notranji minister izdal predsednik vlade @ivkovi}, je njihove majh- ne pristojnosti natan~neje zakoli~il. Pravice banskih svetnikov je dejan- sko skr~il na minimum, saj so bile njihove pristojnosti omejene zgolj na dajanje pripomb in mnenj k predlogu banskega prora~una, pa {e to le na sejah banskega sveta. Sicer se v delovanje banske uprave niso smeli vme{avati. Praviloma so se zgolj enkrat letno sestali in dali svoje prora~unske nasvete s podro~ja gospodarskega, socialnega in kultur- nega razvoja. @e tako ozke pristojnosti banskega sveta pa je pred njegovo prvo sejo {e bolj utesnil. V posebni okro`nici je zapisal, da svetnikom ni dovoljena niti na~elna predhodna razprava o prora~unu 74 Slovenec, 19. 11. 1929, Na potu h kmetijski zbornici. 75 Slovenec, 21. 11. 1929, Banski svet. 76 Prim.: Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 951–952. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 104 105 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM niti samo glasovanje o njem. 77 Tako so v bistvu predstavljali le zbor svetovalcev brez vpliva, ki pa je v razmerah diktature, v ~asu, ko ni bilo drugega »ljudskega zastopa« niti osrednje skup{~ine v Beogradu, deloval kot edino okolje omejene javne debate. [tevil~no sestavo banskega sveta je dolo~il poseben zakon s kon- ca marca 1930. Prvotni zapis, ki je za Dravsko banovino predvidel 20 svetnikov, je spremenil in njihovo {tevilo raz{iril na 40, pri ~emer je bila poudarjena ustrezna teritorialna zastopanost banovine. Po dikciji novega zakona so tako v banskem svetu morali biti zastopani vsi sre- zi in mesta z najmanj 3000 prebivalci z enim predstavnikom, ve~ja mesta pa z ustrezno ve~jim {tevilom. 78 Na tej podlagi je nato 3. julija 1930 minister za notranje zadeve imenoval prvi banski svet Dravske banovine. Zanimivo se zdi, da je bil ta kljub Koro{~evemu sodelovanju v vladi in banovanju Du{ana Serneca sestavljen politi~no-strankarsko pluralno. Vklju~eval je socialista Rudolfa Golouha ter predstavnike centralizmu in unitarizmu naklonjenih slovenskih liberalcev, ki so povrhu vsega bili {tevil~no najbolj zastopani. 79 @ivkovi}eva vlada je s tem najbr` manifestirala tisti moment, ki ga je naslednji dan objavila v svoji deklaraciji – »jugoslovanska« prihodnost brez upo{tevanja stare strankarske pripadnosti. Julija 1930 imenovani banski svetniki pa niso smeli takoj sesti v razpravno dvorano. Na svoje prvo prora~unsko zasedanje so morali po~akati do zime 1931, kajti fiskalno leto se je tedaj zaklju~ilo z 31. marcem, tako da je bil novi prora~un za leto 1931–32 potreben {ele 1. aprila. Dvajsetega januarja 1931 ob desetih dopoldne je {tiridesete- rica tako prvi~ vstopila v sejno dvorano Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. 80 Med ~lani novega organa so bili naslednji prista{i nekdanje SLS: 81 iz [martna ob Paki je prispel Martin Steblovnik, iz kamni{kega okraja stari strankarski ma~ek Ivan [trcin, iz okraja Maribor – levi breg 77 Pristojnosti banskega sveta je natan~neje navedel Stiplov{ek. – Prav tam, str. 952–953 in Slovenec, 4. 7. 1930, Pravilnik o delovanju banskih svetov. 78 V prvi sestavi banskega sveta je imela Ljubljana 4 predstavnike, Maribor 3, Celje, Ptuj, Murska Sobota, Kranj, Jesenice, Tr`i~, Ko~evje, Novo mesto in Kr{ko pa enega. Preostalih 24 svetnikov je bilo predstavnikov srezov. – Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 952–953. 79 Prav tam; isti, Prelomnica v avtonomisti~nih prizadevanjih banskega sveta Dravske banovine sredi tridesetih let, v: Zbornik Janka Pleterskega, ur. O. Luthar – J. Perov{ek, ZRC, Ljubljana 2003, str. 356. 80 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 954; Jugoslovan, 21. 1. 1931, Prva seja banskega sveta Dravske banovine. 81 Za banskega svetnika je bil imenovan tudi ~lan vodstva nekdanje SLS dr. Fran Kulovec, vendar te funkcije nato ni opravljal. – Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 953; Slovenec, 11. 10. 1930, Dr. Kulovec razre{en dol`nosti banskega svetnika. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 105 106 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Ivan [erbinek, iz Bre`ic Franc Lipej, iz Brega pri Celju Alojzij Mihel~i~, iz @elebeja pri ^rnom- lju Josip Nemani~, iz Velikih La{~ Jakob Ramov{, iz Litije Hinko Lebinger, iz Dolnjega Logatca Gabrijel Oblak, iz Ljutomera Ja- kob Rajh, iz Maribora Alojzij Ju- van, iz Slovenj Gradca Alojzij ^i`ek, iz @i~ Anton Ko{ir, iz Lju- bljane Ivan Kregar in od Sv. Mar- ka pri Ptuju Ivan Ver{i~. 82 Razprave o najbolj pere~ih problemih Dravske banovine, ki so bili tedaj ekonomsko-socialne narave, so kljub pluralni sesta- vi banskega sveta potekale kon- struktivno in v soglasju. Stara strankarsko-politi~na razmerja so se (sicer zadr`ano) pokazala le pri ob~utljivih idejno-kulturnih postavkah prora~una – pri izdatkih za pro- sveto in kulturo. 83 Tako je `e prvi razpravljalec Martin Steblovnik iz vrst nekdanje SLS ugotavljal, da so ob~inska bremena za {olstvo in u~iteljstvo »tako ogromna in trda, da jih ravno revnej{e ob~ine ne zmorejo. Ta bre- mena imajo za posledico veliko nezadovoljnost, a posledica te neza- dovoljnosti postane lahko tudi komunizem. /.../ Zaradi dajatev, ki jih prejema u~iteljstvo, ga ne zavida samo pode`elsko ljudstvo, temve~ tudi drugo uradni{tvo. Tudi delovni ~as u~iteljstva v primeru z drugimi dr`av- nimi uradniki ni tolik. Nekateri u~itelji imajo komaj po par ur slu`be na dan. Pridni u~itelji so redke izjeme.« Po ostri kritiki u~iteljstva, ki je te- meljila v njegovi ve~inski liberalni usmeritvi, se je lotil tudi Sokolov. Predlagal je zni`anje postavke za podporo sokolski organizaciji in po- rabo prihranka za spodbujanje kmetijstva in zadru`ni{tva. 84 Njegovim Prekaljeni prista{ prepovedane Sloven- ske ljudske stranke iz [martna ob Paki, Martin Steblovnik, ~lan prve sestave banskega sveta Dravske banovine. (Spominski zbornik Slovenije, 1939) 82 Slovenec, 4. 7. 1930, Banski svet Dravske banovine imenovan. Imena preostalih ~lanov banskega sveta so objavljena prav tam. 83 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 957, 964. 84 Slovenec, 25. 1. 1931, Zasedanje banskega sveta. Pri tem omenimo, da je Steblovnik pozneje svoja stali{~a omilil oz. jih prilagodil v re`imu sprejemljivo obliko. Dejal je, da je hotel zgolj poudariti, kako je premalo u~iteljstva, »ki bi bilo ve{~e, odnosno se hotelo zanimati za kmetijstvo«. Glede Sokola pa je pojasnil, da »samo na~in, kako se tu in tam dela, rodbinskim o~etom ni po volji.« Mislil je na »ve`banje v ve~ernih urah«. – Slovenec, 27. 1. 1931, Zasedanje banskega sveta; Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 959. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 106 107 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM ugotovitvam je pritrdil nekdanji oblastni poslanec nekdanje SLS Hinko Lebinger. V svojem govoru se je zavzel za tiste Orle, ki bi se radi vklju- ~ili v Sokola, in podobno kot njegov strankarski kolega poudaril pre- obremenjenost ob~in z dajatvami u~iteljstvu. @upnik Jakob Ramov{ pa si je v `go~i kulturnobojni razpravi drznil opomniti na potrebo po- udarjanja »verskega momenta« v sokolski organizaciji. 85 Svetniki iz vrst nekdanje SLS so s svojimi nastopi nedvomno ko- rakali na meji tolerance {estojanuarskega re`ima, toda njihove razpra- ve kljub vsemu niso omajale stali{~ Kraljevske banske uprave. Tako njeni funkcionarji kot banski svetniki iz liberalnega politi~nega tabora so jih namre~ odlo~no zavrnili, prora~unske postavke za prosveto in kulturo pa so ostale nespremenjene. 86 Prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine je bilo za prista{e nekdanje SLS za nekaj ~asa tudi zadnje. Po Koro{~evem in pozneje Serne~evem razhodu z re`imom so bili namre~ vsi banski svetniki katoli{ke politi~ne provenience zamenjani. ^e so {e leta 1930 skozi svojega ministra in svojega bana ohranjali lojalen vtis ter posledi~no prejeli dekret o imenovanju v banski svet, so bile razmere leta 1932 `e povsem druga~ne. Nekdanja SLS ni bila ve~ »na liniji« in njeni prista- {i v banskem svetu so »lahko« prejeli novi dekret – tistega o razre{itvi. 87 Menjava na ministrskem mestu – namesto Antona Koro{ca Du{an Sernec [estindvajsetega septembra 1930 je v zgodnjih jutranjih urah na beograjski kolodvor pripeljal orient ekspres. Iz spalnega vagona je v spremstvu nekdanjega ministra iz vrst prav tako nekdanje SLS Su{ni- ka izstopil ban Dravske banovine Du{an Sernec. Skupaj s tovari{em se je takoj odpravil k ministru Koro{cu, kjer so vsi trije nekaj ~asa »konferirali«. Kmalu po pogovoru, ob 9.30, je nato {ef nekdanje SLS 85 Slovenec, 27. 1. 1931, Zasedanje banskega sveta; Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 957–958. 86 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 958–959. O usodi prora~una in njegovi realizaciji gl. cit. delo, str. 962–963. 87 Z odlo~bo ministra za notranje zadeve z dne 27. 11. 1931 je bilo funkcije banskega svetnika razre{enih 14 oseb – vsi zgoraj navedeni prista{i nekdanje SLS razen Kregarja, ki je umrl maja 1931. – Slu`beni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine (dalje: SL Kraljev- ske banske uprave Dravske banovine), 77/1931, Objava o izpremembah v banovinskem svetu. Po pisanju Slovenca so omenjeni poprej formalno podali svoje odstope. – Slovenec, 8. 12. 1931, Novi ~lani banovinskega sveta. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 107 108 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO odpotoval proti Ni{ki Banji v avdienco h kralju. 88 Od{el mu je podat svoj odstop z mesta ministra za gozdove in rude. Po enem letu in osmih mesecih vztrajanja v vladi je Koro{ec sprejel nedvomno te`ko odlo~itev, ki je `e dolgo visela nad njim. Po ukinitvi Orlov, ~etrtojulijski deklaraciji vlade in po za~etku snovanja nove vse- dr`avne politi~ne organizacije mu je zmanjkalo argumentov za nada- ljnje sodelovanje s kraljem. Njegovo ministrovanje in podpiranje re- `ima je postajal vse bolj dvorezen me~; stara in preizku{ena politi~na taktika SLS ni rojevala zadostnih sadov. Tudi Koro{~evi prista{i v Ljub- ljani so tedaj ugotavljali naslednje: »/N/ima ve~ smisla dajati podporo re`imu, ki je protiljudski, na{e sodelovanje pa najhuj{ih udarcev ne more prepre~iti. Kljub temu pa ostajamo moralno odgovorni za vla- danje.« 89 Nezadovoljstvo znotraj nekdanje SLS se je vse bolj {irilo in poglabljalo. Po besedah novinarja Hrva{ke stra`e Matuli}a, ki jih je zaupal nekdanjemu predsedniku Jugoslovanskega odbora in vplivne- mu hrva{kemu opozicijskemu politiku dr. Anteju Trumbi}u, je bil zla- sti mlaj{i del stranke s kri`arji na ~elu »besen«. Svojemu vodji so o~itali, da je za potrebe taktiziranja `rtvoval verska in narodno-slovenska na~ela ter zahtevali »spremembo smeri v smislu na~el katoli{ke cerk- ve in narodne slovenske individualnosti«. Veliko nezadovoljstvo pa naj kljub temu ne bi bilo usodno. Matuli} je ocenil, da je le »notranje, ampak ne bo privedlo do razdora, saj ne bi nih~e za to prevzel odgo- vornosti. Kulovec, ki je na ~elu, dela na tem, da bi postopoma osvojil celoto ~lanstva in jo nato premaknil v novi smeri. On je prav tako nezadovoljen s Koro{~evo politiko do Hrvatov in misli, da je treba v vsakem primeru dr`ati s Hrvati.« Nezadovoljne`i, na ~elo katerih se je o~itno zavihtel Kulovec, so konec avgusta organizirali celo o`ji sestanek s Koro{cem in mu o~itali tri temeljne stvari, ki naj jih »raz~isti v Beogradu, in sicer: 1) Ali se priznava Slovenstvo kot samostojna nacionalna individualiteta? /.../ 2) katoli{ka cerkev. Ali lahko ustanavlja organizacije. Z ukinitvijo orlov, ki so se bili silno razvili, je zadan ne- prebolen udarec. /.../ 3. Kaj je to novo Jugoslovenstvo, pa plemen- ska in verska baza, ki je prepovedana?« Koro{ec je imel za razburjene prista{e seveda pripravljen odgovor. Stra{il je, »da jim bodo razpustili organizacije in postavili Kramerjeve komisarje«. Baje je celo predla- gal svojo zamenjavo, a do nje ni pri{lo. 88 Slovenec, 27. 9. 1930, Avdience pri kralju. Isti dan so h kralju prispeli tudi Petar @iv- kovi}, Nikola Uzunovi} in Bogoljub Jevti}. 89 Ah~in, Spomini, str. 70. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 108 109 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM Poleg prista{ev nekdanje SLS pa so na Koro{ca (z nasprotne stra- ni) pritiskali tudi beograjski vladni krogi. Tako naj bi @ivkovi} od svo- jega ministra zahteval, da disciplinira svojo nekdanjo stranko in da ~lanom vodstva predlo`i posebno izjavo, ki bi jo morali sprejeti. »Ta sklep oz. glavne misli mu je dal v pisni obliki.« Koro{ec se je tako zna{el med dvema ognjema. Njegov manevrski prostor se je pred septembrom 1930 iz dneva v dan bolj o`il. 90 Dokon~no odlo~itev naj bi na~elnik nekdanje SLS sprejel po neki prekrokani beograjski no~i, ko ga je obiskal urednik Slovenca Ivan Ah~in. Po sklepu vodstvenega kadra nekdanje SLS je pripotoval v Beograd z eno samo, »preprosto« nalogo – pojasniti Koro{cu dokon~no stali{~e Ljubljane. Kljub `e omenjenim jasnim politi~nim znakom pa to ni bilo enostavno opravilo. Po Ah~inovih besedah naj bi Koro{ec »vzkipel« takoj, ko je zaznal, »za kaj gre«, in mu za~el pojasnjevati, da ni vstopil v {estojanuarsko vlado kot »eksponent stranke ali po njenem nalogu in tudi ne njenem pristanku, ampak ~isto osebno kot dr. Anton Koro{ec. Le kot tak{nega so me tudi vabili, ker novi re`im ni ve~ po- znal politi~nih strank. Za svoje ravnanje odgovarjam torej osebno, ne kot stranka. Stranka si zaradi mene lahko roke umije.« 91 ^e domneva- mo, da je Koro{ec dejansko izrekel te besede ali vsaj pribli`no po- dobne, mu lahko takoj pripi{emo zna~aj klenega ministra @ivkovi}eve vlade. Podana argumentacija je bila namre~ povsem v slogu vladne deklaracije in za~rtane dr`avne politike. Odsevala je za`eleni notra- njepoliti~ni cilj, ki pa je bil tedaj dose`en le na deklarativni ravni. Dejansko stanje je bilo druga~no. Kot je zapisal Ah~in, Koro{ec ni bil »nek zasebnik«, temve~ nespor- ni voditelj sicer prepovedane, a {e zmerom najmo~nej{e slovenske politi~ne stranke. Za ~loveka njegovega formata je bilo po njegovem mnenju nespodobno in nedostojanstveno prejemati tak{ne udarce, kot je bil razpust Orla. Iz nastalega polo`aja je zato bilo nujno najti izhod, ki pa je bil en sam. Tega se je o~itno zavedal tudi prvak nekdanje SLS. Potem ko mu je Ah~in razlo`il stali{~a Ljubljane, naj bi se nanj zadrl v slogu klasi~nega pragmati~nega politika: »V opozicijo ho~ete? /.../ Ali veste, kaj v dana{njih razmerah to pomeni? Izgubili ne bomo samo Orla, ampak tudi druge organizacije. Preganjali vas bodo in zapirali, 90 Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1930, bele`ka o pogovoru z Matuli}em dne 28. 9. 1930; bele`ka o pogo- voru z Ivanom Me{trovi}em dne 29. 8. 1930. 91 Ah~in, Spomini, str. 70. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 109 110 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO politi~no pa boste brezpravni! V demokraciji se lahko {e kam prito`i{ – a mi `ivimo pod diktaturo!« 92 Ljubljanskim tovari{em je {e o~ital po- liti~no nezrelost in nato povabil njihovega sla na obhod po beograj- skih lokalih. Ko naj bi bila ura `e krepko ~ez polno~ pa je, malo preden sta se raz{la, Ah~ina nenavadno »presenetil«. Vsem dopoldne povedanim be- sedam navkljub mu je dejal, kako je prav, da je pri{el z zahtevo po nje- govi demisiji. Njegovo poprej{nje razburjenje naj bi bilo le zato, »/.../ da ne boste zopet vse odgovornosti za posledice le name zvra~ali«. Iz `epa svojega suknji~a naj bi celo potegnil `e napisano besedilo ostav- ke in ga nato naslednji dan poslal @ivkovi}u. 93 Nekaj dni pozneje, ose- mindvajsetega septembra 1930, ga je v Ni{ki Banji sprejel {e kralj in s tem formalno zaklju~il Koro{~ev odhod iz {estojanuarske vlade. Odstopna izjava {efa nekdanje SLS, ki naj bi jo tiste pivske no~i pokazal Ah~inu, je bila spisana v preizku{enem Koro{~evem slogu. Kljub nadvse o~itnim simptomom in razlogom za demisijo se je izgovo- ril na svoje zdravstveno stanje in kralju vdano izrazil brezpogojno zve- stobo. Izjava tako nazorno prikazuje skrajni pragmatizem Koro{~eve politike, in jo zato na tem mestu navajamo v celoti: »Va{e Veli~anstvo! Dovoljujem si predlo`iti Va{emu Veli~anstvu ostavko kot minister za {ume in rudnike. Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v po- slednjem ~asu krenila na slab{e, zdravim v popolnem miru in na dalj- {em oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdr`al posle, ki jih ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevajo dr`avni interesi. Va{e Veli~anstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popol- ne zvestobe in brezmejne privr`enosti ter iskreno zahvalo za doseda- nje zaupanje kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da se bom vselej odzval Va{emu visokemu vabilu v slu`bo za kralja in domovino. Smatram za svojo dol`nost, da tudi pri tej priliki izjavim, da ho~em tudi v bodo~e in povsod v slogi z ostalimi rodoljubi, zvest izra`enim na~e- 92 Ah~in, Spomini, str. 71. 93 Ah~in, Spomini, str. 74. Ah~in v svojih spominih omenja veliko zanimivost, ki pa je zaradi njene »edinstvenosti« kljub pregledu {tevilnih virov za ta ~as nisem mogel potrditi, a hkrati tudi ne povsem ovre~i. Med njegovim obiskom v Beogradu (in nato {e pozneje na Hvaru) naj bi mu Koro{ec dejal, kako kralj `e takrat ni bil zadovoljen z @ivkovi}em. Na njegovem mestu je domnevno `elel videti Koro{ca, vendar mu ni »povsem zaupal«. Ob neki priliki naj bi ga konkretno vpra{al za mnenje o @ivkovi}u. Po Koro{~evem izmuzljivem odgovoru je prista- vil, da @ivkovi} sicer ni pameten, »ali on mi je popolnoma vdan. On je ves moj. Toda ti nisi popolnoma in ~isto moj!« Kralj naj bi dejal, da ho~e ~loveka, ki mu bo »v vseh stvareh slepo in brezpogojno sledil«. Tak{en pa Koro{ec ni bil. Po `e omenjenem demisijskem obisku v Ni{ki Banji naj bi {ef nekdanje SLS {e »nekoliko« upal, da ga kralj ne bo odpustil, vendar se to ni zgodilo. – Ah~in, Spomini, str. 73–74. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 110 111 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM lom Va{ega Veli~anstva in deklaracijam kraljevske vlade, delati za ju- goslovansko nacijonalno in dr`avno misel, da bi s tem Va{e Veli~anstvo in ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svojo bodo~nost. Va{emu Veli~anstvu vdani in zvesti dr. Anton Koro{ec, l. r.« 94 Na~elnik nekdanje SLS si s tako premi{ljeno odstopno izjavo se- veda ni povsem zaprl vrat, ki so vodila na najvi{je politi~ne pozicije v dr`avi. Nenazadnje je jasno poudaril svojo pripravljenost na ponov- no sodelovanje s kraljem in (neiskreno) sogla{al s ~etrtojulijsko de- klaracijo vlade. ^e je »politi~no nezrelo« tajno vodstvo stranke na vsak na~in hotelo v opozicijo, je on sam »politi~no zrelo« za vsak primer pustil {e nekaj manevrskega prostora. 95 Na eni strani se to jasno zrca- li v njegovi odstopni izjavi, na drugi pa tudi v dejstvu, da njegov mi- nistrski naslednik ni bil prista{ slovenskega liberalnega politi~nega ta- bora, temve~ nekdanje SLS. Izjemno taktno izpeljan Koro{~ev odstop je Aleksander razume- vajo~e sprejel, saj je svojega ministra ob slovesu odlikoval z visokim dr`avnim odlikovanjem, redom Kara|or|eve zvezde II. stopnje. Ko- ro{~eva odstopna izjava pa je nadvse pozitivno odmevala tudi v libe- ralnem tisku. Jutro je njeno vsebino ozna~ilo kot »dobro pretehtano in iz globokega prepri~anja izvirajo~o resnico«, poudarilo pomen besed o »slogi z ostalimi rodoljubi« in mu za`elelo skoraj{njega ozdravljenja. 96 Zviti Koro{ec je tako od{el v opozicijo z javno podobo zvestega prista{a {estojanuarskega re`ima. * Isti dan, ko je Koro{ec odstopil, 28. septembra 1930, je kralj na predlog predsednika ministrskega sveta za novega ministra za gozdove in rude imenoval dotedanjega bana Dravske banovine Du{ana Serne- ca. 97 S tem je bila nedvomno ohranjena dolo~ena politi~na kontinuite- ta, 98 ~eprav velja poudariti, da je Koro{~eva politi~na veljava nekajkrat presegala Serne~ev renome. Nekdanji ban je bil sicer funkcionar biv{e SLS, vendar gotovo manj eksponiran kot {tevilni njegovi strankarski 94 Slovenec, 30. 9. 1930, Minister dr. Anton Koro{ec odstopil. V Slovencu objavljeno od- stopno izjavo Antona Koro{ca je po agenciji Avala izdal Centralni presbiro. 95 Po besedah zemunskega odvetnika Milana Kosti}a je kralj Koro{ca prosil, naj o razlogih za svojo demisijo ne govori javno. Koro{ec se je s tem strinjal in zato »pristal« na zgoraj naveden tekst izjave. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1930, bele`ka o pogo- voru s Kosti}em dne 19. 10. 1930. 96 Jutro, 30. 9. 1930, Ob odstopu g. dr. Koro{ca. 97 Slovenec, 30. 9. 1930, Novi minister ban ing. Sernec. 98 Prim. Stojkov, Opozicija, str. 84. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 111 112 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO kolegi, zlasti Koro{ec. Medtem ko je slednji poosebljal slovenski kato- li{ki politi~ni tabor, ~esa podobnega za Serneca ni mogo~e trditi. Takoj po svojem imenovanju je bil Sernec precej skop z izjavami za javnost. Potrdil je svojo pripravljenost uresni~evati na~ela vladne deklaracije in dodal, da ga bo vodilo delo. 99 Za njegovo ministrovanje je bila zna~ilna predvsem strokovno-gospodarska dejavnost, ki je vsled nara{~ajo~e gospodarske krize zaznamovala naslednje seje @ivkovi- }eve vlade. 100 Veliki politi~ni na~rti iz poletja 1930 so tedaj za~asno utonili v pozabo. Toda leto pozneje, julija 1931, je bila ideja nove vsedr`avne poli- ti~ne organizacije znova o`ivljena. Na 32. zasedanju vlade, 18. julija, je namre~ premier @ivkovi} dejal, da je kralj odlo~il, »da se pristopi k raziskovanju tistih predhodnih pogojev, ki bi omogo~ili prehod k red- nemu stanju«. 101 V praksi je to pomenilo nadaljevanje dela iz prej{nje- ga poletja, dela, ki ga je po @ivkovi}evih besedah tedaj prekinil sam Aleksander. Vsi ministri, tudi Sernec, so s tem sogla{ali in se dogo- vorili, da bo prvi korak k zami{ljenemu cilju »raziskava terena«. V slabem mesecu, najpozneje do 10.–15. avgusta, bi vsak ~lan kabineta sondiral del dr`ave in tako priskrbel informacije o realnih mo`nostih vzpostavitve nove politi~ne organizacije. Predsednik vlade je ob tem svoje ministre opomnil, da naj svojo nalogo v za~etku opravijo kar se da tajno. Upo{tevaje okoli{~ine ustanavljanja organizacije in {e zlasti »tajnostno klavzulo« lahko sklepamo, da sta se vsem zvene~im ~a- sopisnim besedam navkljub tako @ivkovi} kot Aleksander zavedala dejanskega stanja v dr`avi. Po dveh letih in pol ~iste diktature sta utemeljeno domnevala, da je nezadovoljstvo v dr`avi, podkrepljeno z razra{~ajo~o se gospodarsko krizo, vse ve~je. Na~rtovane politi~ne premike je bilo zato seveda treba najprej zaupno preveriti in ugoto- viti, ali ne bi ti utegnili povzro~iti {e ve~jega odpora do re`ima. Po poteku dogovorjenega roka, 17. avgusta popoldne, so se ~lani @ivkovi}evega kabineta se{li in svojemu predsedniku posredovali zbrane podatke. O razmerah v Dravski banovini je seveda poro~al Du{an Sernec. V ospredje te`av je postavil te`aven ekonomski polo`aj, ki naj bi slovenskega kmeta vodil k politi~ni levici. Po njegovem mne- 199 Slovenec, 30. 9. 1930, Minister ing. D. Sernec v Belgradu. 100 Zapisnici, od 26. zasedanja 1930 do 31. zasedanja 1931, str. 209–322. Zaradi tesnej{ega sodelovanja gospodarskih resorjev je bila 19. junija 1931 izvedena tudi rekonstrukcija vlade. Du{an Sernec je tedaj postal minister za gradnje. – Zapisnici, 28. zasedanje z dne 19. 6. 1931, str. 319–320. 101 Zapisnici, 32. zasedanje z dne 18. julija 1931, str. 322. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 112 113 ^AS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM nju je bil zato v tistem trenutku {e zadnji ~as, da bi Koro{ec, ~e bi seveda vstopil v novo organizacijo, za seboj zbral ve~ino Slovencev. V nasprotnem primeru, ~e bi se Koro{ec odlo~il za opozicijo, pa bi bila nova organizacija v Dravski banovini »v zelo slabi manj{ini«. 102 Serne~evo poro~ilo je tako v bistvu predstavljalo nekak{no ponudbo nekdanje SLS za mo`no sodelovanje. Kralj Aleksander je prvega slovenskega politika nato dejansko vnovi~ povabil v vlado. Toda hkrati z vabilom mu je postavil nespre- gledljiv pogoj, povezan z velikimi dr`avnimi na~rti dvora. Aleksan- drovi predvideni politi~ni premiki namre~ niso obsegali zgolj vzpo- stavitve nove politi~ne organizacije, temve~ tudi delno demokratizacijo dr`ave – oktroiranje nove ustave in izvedbo volitev. In prav na novo ustavo bi moral Koro{ec brezpogojno pristati, da bi lahko znova se- del na ministrski stol~ek. Po `e opisanem dogajanju je nekdanja SLS pogoj in s tem vabilo v re`im odklonila. Nadaljnji dogodki so bili zgolj posledica odlo~itve Zbora zaupnikov stranke. Dan pred razglasitvijo nove ustave je Sernec demisijoniral, v vlado pa sta pri~akovano vstopila druga predstavnika Dravske banovine iz drugega politi~nega tabora – Albert Kramer in Ivan Pucelj. 103 Septembra 1931 je nekdanja SLS dokon~no prestopila v tabor opozicije proti obstoje~emu re- `imu. Za biv{o stranko nadvse pomemben prelom na dr`avni ravni pa ni sovpadal s politi~ni- mi spremembami na njenem do- ma~em terenu v Dravski bano- vini. Tam je do zasuka pri{lo `e devet mesecev prej, kmalu po Serne~evem odhodu s polo`aja bana. ^etrtega decembra 1930 102 Zapisnici, 34. zasedanje z dne 17. 8. 1931, str. 325–326. 103 Slovenec, 3. 9. 1931, Rekonstrukcija vlade. Kramer, tedaj jugoslovanski poslanik v Pra- gi, je postal gradbeni minister, Pucelj pa minister brez portfelja. Drago Maru{i~, ki je nasledil Du{ana Serneca na mestu bana Dravske banovine, je vodil opozicijski Sloven- ski ljudski stranki izrazito nenaklo- njeno politiko. (Spominski zbornik Slovenije, 1939) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 113 114 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO je bil namre~ za novega bana postavljen dr. Drago Maru{i~, eden vo- dilnih funkcionarjev nekdanje SKS. 104 V ~asu med decembrom 1930 in septembrom 1931 je v Dravski banovini tako obstajala situacija, ki je na videz vzorno konkretizirala namere Aleksandrovega manifesta: en politi~ni pol je sodeloval v vladi, drugi pa upravljal z banovino. Strankarske razlike so pod mo~no {estojanuarsko idejo na prvi pogled izginile. Toda stvarnost je seveda bila druga~na. Globoko zakoreninjene stranke so v tem statusu quo najbr` ~akale na razjasnitev razmer. Ko je septembra 1931 do njih le pri{lo, so br` pokazale svoj pravi, nepomirljivi zna~aj. Liberalci so tedaj obvladovali tako dr`avni kot banovinski nivo in slednje s pridom izko- ristili v lastne namene. Za nekdanjo SLS so se za~eli te`ki ~asi napor- ne opozicijske dr`e. 104 Slovenec, 5. 12. 1930, Novi ban dravske banovine. O Maru{i~u gl. kratko oznako v: Slovenec, 6. 12. 1930, Novi ban dr. Drago Maru{i~. V ~asu po odhodu Serneca in pred nasto- pom Maru{i~a je posle bana opravljal banov pomo~nik Otmar Pirkmajer. – Slovenec, 1. 10. 1930, Minister in`. Sernec v Ljubljani. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 114 115 ^AS OPOZICIJE ^AS OPOZICIJE Obnova ustavnega `ivljenja Poleti 1930 so notranjepoliti~ne razmere v dr`avi postajale vse bolj zaskrbljujo~e – nezadovoljstvo s ~isto diktaturo je v povezavi z gospo- darsko krizo raslo in sililo re`im k iskanju novih re{itev. Vzporedno z napetimi razmerami v Jugoslaviji pa se je zapletala tudi situacija na med- narodnem gospodarskem in politi~nem polju. Spomladi 1931 se je po- globila nem{ka gospodarska kriza, junija je kolapsiral za jugovzhodno Evropo izjemno pomemben ban~ni zavod Creditanstalt in Nem~ija je povrhu vsega v interesu lastne eksistence nujno zahtevala moratorij na odpla~ilo svojih vojnih reparacij. Jugoslovanski zunanji minister Voji- slav Marinkovi} je bil povsem potrt. @e tako {ibkemu dr`avnemu pro- ra~unu je grozila dodatna izguba kar 891 milijonov dinarjev iz naslova reparacij. 1 Na finan~ni konferenci v Londonu julija 1931 je zato ostro protestiral in francoskega finan~nega ministra opozoril na o~itno dej- stvo: »Re{ujete Nem~ijo, potem pa boste morali tudi nas.« 2 V primeru izgube reparacij bi Jugoslavija nujno potrebovala po- sojilo, vendar pot do njega zaradi njenega notranjepoliti~nega polo`aja ni bila lahka. Re{itev iz krize, ki jo je ponudil francoski poslanik, je tako bila: povratek k ustavnosti. Upo{tevaje vse opisane okoli{~ine Aleksander ni imel veliko izbire. Drugega septembra 1931 zve~er je svojim najo`jim sodelavcem predstavil novo ustavo in jo naslednji dan v manifestu sve~ano objavil. 3 1 Jugoslavija je iz naslova reparacij prejemala 79,3 milijonov mark ali 1062 milijonov di- narjev, letne anuitete za njene dolgove, ki bi prav tako padle pod moratorij, pa so zna{ale 170,8 milijonov dinarjev. ^ista izguba je tako zna{ala 891,2 milijonov dinarjev. – Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver, Jugoslavija i Francuska), str. 204. 2 Prav tam. 3 Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961, (dalje: ^ulinovi}, Jugoslavija), str. 31; Vinaver, Jugoslavija i Francuska, str. 205. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 115 116 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Medtem ko je bil ~asovni trenutek proklamacije ustave dejanska posledica francoskega pritiska, je bila sama ideja transformacije {esto- januarskega re`ima aktualna dalj ~asa. Nenazadnje je sam kralj v iz- javah in intervjujih ve~krat dejal, da je re`im diktature zgolj prehod- nega zna~aja. Tako so `e od konca leta 1929 kro`ile vesti o politi~nih reformah, v njihovi senci pa so nastajale razli~ice nove ustave. Po trdit- vah Voje Marinkovi}a naj bi bile priprave za vzpostavitev ustavnega stanja kon~ane `e aprila 1931, a prav takrat je v [paniji padla diktatu- ra kralja Alfonsa XIII. Aleksander naj bi zato odlo`il objavo ustave, saj bi v tedanjem politi~nem kontekstu lahko ustvaril vtis, da daje ustavo pod vtisom {panskih dogodkov in v strahu pred usodo tamkaj{njega kralja. Hkrati pa so bila aprila 1931 v zaklju~ni fazi tudi pogajanja o novem jugoslovanskem stabilizacijskem posojilu, ki bi jih javnost prav tako lahko povezala z obnovo ustavnega `ivljenja. 4 Dogodkom bi lahko hitro pripisali ustaljeni scenarij: Tujina nam ne da denarja, ~e prej ne postavimo dr`ave na ustavni temelj. Kralj je tako vse od apri- la ~akal na pravi trenutek, a je na koncu do~akal prav take okoli{~ine, ki se jim je ves ~as `elel izogniti. V svojem manifestu je »sre~en in ponosen«, ker je ves »dragi na- rod od prvega trenutka razumel /njegove/ podvige in z enodu{nim javnim odobravanjem mo~no podprl izvedbo /njegovih/ sklepov,« izra- zil prepri~anje, »da doslej dose`eni sadovi dela, zdrave politike, nacijo- nalne zavesti in narodnega izkustva dopu{~ajo, da se pristopi k ustva- ritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one dr`avne ureditve, ki bo najbolje ustrezala narodnim potrebam in dr`avnim interesom«. Zato je sklenil postaviti dotedanje delo na »{ir{o osnovo neposredne- ga narodnega sodelovanja« in »dal« ustavo Kraljevine Jugoslavije. 5 Zunanjepoliti~ni u~inek je bil dose`en – poslanik Francije je {e isti mesec obljubil posojilo v znesku 300 milijonov frankov in preferen- cial za 15.000 vagonov jugoslovanske p{enice. 6 * ^eprav je 3. septembra 1931 `e opozicijski Slovenec zapisal, da je »kralj izdal ustavo na demokrati~nih na~elih«, je bila njena vsebina po tedaj uveljavljenih ustavnih normah v starej{ih evropskih demokracijah 4 Stojkov, Opozicija, str. 111–113. 5 Slu`beni list (SL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Proglas Njego- vega Veli~anstva kralja Aleksandra I. narodu; Slovenec, 3. 9. 1931 (posebna izdaja), Manifest kralja Aleksandra I. 6 Vinaver, Jugoslavija i Francuska, str. 205. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 116 117 ^AS OPOZICIJE v precej{nji meri nedemokrati~na. [e bolj izrazito nedemokrati~no pa je bilo dejstvo, da je ni sprejelo parlamentarno telo, temve~ jo je izdal sam vladar. Podobno je po~el tudi njegov stari vojni nasprotnik, premi- nuli cesar Franc Jo`ef. Marca 1849 je razpustil kromeri{ki parlament, ki naj bi »delal ustavo po teoriji«, in razglasil svojo kontrarevolucionarno oktroirano ustavo, leta 1861 pa je s posebnim patentom razglasil t. i. februarsko ustavo, s katero je obnovil parlamentarizem v stari Avstriji. Pri tem se zdi posebej zanimivo, da je jugoslovanska politika ob naj- razli~nej{ih prilo`nostih prikazovala staro Avstrijo kot nedemokrati~no »je~o narodov«, Jugoslavijo pa kot njeno popolno nasprotje. 7 V prvem razdelku nove ustave s 120 ~leni je bilo dolo~eno, da je dr`ava dedna in ustavna monarhija. Za slu`beni jezik dr`ave je bil razgla{en t. i. srbsko-hrvatsko-slovenski jezik. [e najbolj demokrati~en je bil drugi razdelek, ki je vseboval spodoben katalog osnovnih dr`av- ljanskih pravic in dol`nosti. Tako je bila zagotovljena enakost pred zakonom, osebna svoboda, pravica do obrambe pred sodi{~em, pre- povedana retroaktivna raba zakonov. Prav tako je bilo prepovedano pregnati dr`avljana iz enega mesta v dr`avi v drugo ali ga v kakem drugem kraju internirati, »razen v slu~ajih, ki jih zakon posebej pred- videva«. Vendar pa kljub temu ni bilo dovoljeno nikogar pregnati iz domovinske ob~ine brez sodne razsodbe. Prav omenjeni ~len ustave je v nadaljnjem politi~nem `ivljenju naletel na trdovratno preizku{njo. Ustava je jam~ila tudi nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem, svobo- do vere in vesti ter pravico izra`anja misli in zdru`evanja. Toda ~len o svobodi zdru`evanja in zborovanja je `e vseboval pomemben do- datek – zdru`enja niso smela sloneti na verskih, plemenskih ali re- gionalnih osnovah, ~e je {lo za strankarsko-politi~ne ali telesnovzgoj- ne namene. Monopola nastajajo~e vsedr`avne politi~ne organizacije in Sokola sta bila s tem ohranjena. V razdelku, ki je govoril o dr`avni oblasti, je bilo na~elo demo- krati~nosti dokon~no pora`eno. ^lena 26 in 27 sta namre~ jasno do- lo~ala, da vr{ita zakonodajno oblast kralj in narodno predstavni{tvo »skupno«, upravno (izvr{no) oblast pa zgolj kralj prek odgovornih mi- nistrov. 8 Peti razdelek je polo`aj kralja dolo~al natan~neje – postavljal 7 Janez Cvirn – Jure Ga{pari~, »Neizbe`nost« razpada Habsbur{ke monarhije – slovenski pogled, Studia Historica Slovenica 5 (2005) 1/3, str. 443–456. 8 Pri tem velja poudariti, da je kraljevo vlogo na enak na~in opredeljevala `e vidovdanska ustava. Podrobneje o kraljevih pristojnostih v tedanji ustavi gl. v: Slobodan Jovanovi}, Ustavno pravo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd 1924, str. 332–356. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 117 118 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ga je za »za{~itnika narodnega edinstva in dr`avne enote«, »~uvarja« njunih interesov, osebo, ki »potrjuje in progla{a zakone«, postavlja dr`avne uradnike, daje voja{ke ~ine, rede in odlikovanja ter poveljuje voja{kim silam. Kralj je tudi skliceval novonastalo dvodomno Narod- no predstavni{tvo na zasedanje in imel pravico razpustiti spodnji dom – Narodno skup{~ino – ter razpisati nove volitve. Njegova oseba je bila nedotakljiva, ni ga bilo mogo~e klicati na odgovornost in ni mo- gel biti to`en. Nadvse pomenljiv je bil tudi 116. ~len ustave, saj je kralju dajal pravico, da v izrednih razmerah ukrepa neodvisno od usta- ve in zakonov, svoja dejanja pa zgolj naknadno predlo`i Narodnemu predstavni{tvu v soglasje. Zakonodajno oblast je kralj izvajal skupaj z dvodomnim Narodnim predstavni{tvom – s Senatom in Narodno skup{~ino. Medtem ko je bila skup{~ina v celoti voljeno telo, kjer so imeli poslanci, izbrani na podlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice, {tiriletni man- dat, je bil Senat tako voljen kot imenovan. Del senatorjev s {estletno funkcijsko dobo je namre~ bil izvoljen, enako {tevilo pa je lahko ime- noval kralj. Aktivno volilno pravico za volitve v Narodno skup{~ino je imel vsak dr`avljan, star 21 let, pasivno pa le starej{i od 30 let (za Senat starej{i od 40 let). Pri tem pa aktivni vojaki in ~astniki, kot tudi aktivni dr`avni, policijski, finan~ni in gozdarski uradniki ter uradniki agrarne reforme niso smeli kandidirati. Zakonski predlog je bil po dikciji nove ustave sprejet tedaj, ko sta ga potrdila oba dela Narod- nega predstavni{tva. Senat in Narodna skup{~ina sta imela tudi pra- vico sprejemanja dr`avnega prora~una, ki pa je vsebovala pomemb- no omejitev. V primeru suspenza Narodnega predstavni{tva je lahko kralj podalj{al veljavnost starega prora~una za eno leto. Poslanci in senatorji so {e imeli pravico do interpelacije na ministre, pravico do ministrske obto`be (po sodni poti) in spodobno urejeno poslansko imuniteto. Na vrhu upravne piramide v dr`avi je po ustavi stal ministrski svet, ki ga je imenoval in razre{eval kralj, 9 na ni`ji stopnji pa se je uprava v kraljevini izvajala po banovinah, srezih in ob~inah. Banovina je bila po novem opredeljena kot »upravna in samoupravna edinica«, na ~elu katere je bil predstavnik vrhovne oblasti – ban. Toda ob njem ni bilo ve~ predvidenega imenovanega banskega sveta, temve~ na podlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice voljeni banovinski svet 9 Prim.: ^ulinovi}, Jugoslavija, str. 35. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 118 119 ^AS OPOZICIJE s {tiriletno periodo. Novi organ naj bi imel tudi uredbodajne pristoj- nosti in po tradiciji de`elnih zborov in oblastnih skup{~in svoj lastni izvr{ni organ – banovinski odbor. 10 Ustavna ureditev sodne veje oblasti se je {e najbolj odmaknila od nedemokrati~nega principa. Dolo~ala je stalnost sodnikov, njihovo imuniteto in prepoved premestitve brez njihovega predhodnega pri- stanka. Toda zgledne dolo~be so tedaj ostale zgolj na papirju. V pre- hodnih dolo~bah je bilo zapisano, da se ne uporabijo pet let od dne- va uveljavitve ustave. 11 Aleksandrova ustava s svojimi dolo~bami tako ni pomenila »nega- cije, temve~ nasprotno – afirmacijo absolutizma«. Z unitaristi~no mis- lijo pre`et dokument, ki je, kljub elementom decentralizacije, ute- meljeval centralisti~no ureditev dr`ave, je ustvarjal zgolj »fikcijo« o delitvi oblasti na zakonodajno, sodno in izvr{no. Klju~no vlogo pri vseh je namre~ ohranjal monarh. Narodno predstavni{tvo je bilo v svoji avtonomiji omejeno, njegova temeljna pravica – pravica sprejemanja prora~una, pa okrnjena. Ustava tudi ni predvidevala nujnosti ve~inske parlamentarne podpore vladi in vladne politi~ne odgovornosti obe- ma zakonodajalcema, tako Narodnemu predstavni{tvu kot kralju. Ob- stajal je sicer institut ministrske obto`be, ki pa je vpeljal le sodno od- govornost ministrov, politi~ne pa ne. Tretjega septembra 1931 je torej dr`ava le navidezno zakorakala na novo pot, dejansko pa je {e zme- rom ostajala centralizirana absolutna monarhija, a po novem okreplje- na s »pseudoparlamentarizmom«. 12 * Vodilni krogi starih (prepovedanih) politi~nih strank so se na novo politi~no stvarnost odzvali nadvse heterogeno; kljub temu da jih je 10 Ob tem pa moramo nujno dodati, da nobena vlada v tridesetih letih ni sprejela izvr{ilne zakonodaje o banovinskih samoupravah. – Miroslav Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovi- ne 1930–1935. Prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in raz- voj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za raz{iritev samoupravnih in upravnih pri- stojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935), str. 321. 11 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Ustava kraljevine Jugoslavije; Slovenec, 3. 9. 1931 (posebna izdaja), Besedilo nove ustave. 12 Ferdo ^ulinovi}, Dr`avnopravni razvitak Jugoslavije, [kolska knjiga, Zagreb 1963, str. 194–201. Gl. tudi: isti, Dr`avno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka. Druga knjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugoslavija 1918.–1945.), [kolska knjiga, Zagreb 1954, (dalje: ^ulinovi}, Dr`avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka), str. 293–300; Perov{ek, Trideseta leta, str. 20 in isti, Oktroirana ustava, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 323–327. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 119 120 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO dru`ilo opozicijsko stali{~e proti re`imu diktature, skupnega nastopa niso zmogli. Zdi se celo, da jih je proklamacija ustave prizadela veli- ko bolj kot uvedba diktature januarja 1929. V napovedih politi~nih sprememb, ki so vneto kro`ile po beograjski ~ar{iji, so namre~ videli skoraj{nji povratek k dobremu staremu strankarskemu parlamenta- rizmu. Upanja na tovrstne spremembe so se zlasti okrepila poleti 1931, ko je Aleksander za~el kazati »interes za neposredne stike z nekate- rimi {efi starih politi~nih strank«. 13 Toda pri tem ga ni vodila misel po obnovi pred{estojanuarskega stanja. Nasprotno. Njegov na~rt je bil povsem enak receptu, po katerem je sestavljal `e prvo @ivkovi}evo vlado: v trenutku razglasitve ustave je `elel imeti ob sebi najvplivnej- {e politi~ne osebnosti v dr`avi. S tem bi povratek k »ustavnosti«, tako doma kot v tujini, nedvomno dosegel bistveno bolj{i u~inek. Pri reali- zaciji na~rta se je osredoto~il na dva klju~na politika – na {efa biv{e Pa{i}eve NRS, najmo~nej{e srbske stranke, Aco Stanojevi}a, in na vod- jo nekdanje SLS, Antona Koro{ca, ki je bil v kriti~nih razmerah tako vedno pripravljen na sodelovanje s kraljem. 14 S Stanojevi}em naj bi se Aleksander ve~krat sestal in mu sredi leta 1931 tudi predstavil pripravljene spremembe. Toda predlagana omejena ustavnost in sodelovanje z vladno garnituro generala @iv- kovi}a zanj niso pri{li v po{tev. Kralju je predlagal povsem druga~no re{itev – oblikovanje nevtralne prehodne vlade z nalogo priprave volitev v ustavodajno skup{~ino. Koro{~evo stali{~e je bilo bolj ra- zumevajo~e. 15 Po `e opisanih dogodkih si je kraljevega vabila morda celo `elel in se mu prek Serneca tudi ponudil, a je potem, ko je Aleksandra zavrnil Stanojevi}, 31. avgusta sklical shod zaupnikov in stranko popeljal v opozicijo. Stali{~e, ki ga je zagovarjal na shodu, tako ni imelo povsem iskrenega ozadja, ampak spet jasen politi~ni ra~un: sodelovanje z NRS v vladi bi imelo smisel in bi pove~alo spe- cifi~no te`o nekdanje SLS, samostojen vstop pa bi prinesel podoben u~inek kot leta 1929. 13 Stojkov, Opozicija, str. 118. 14 Prav tam, str. 117–118. 15 Prav tam, str. 118–119. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 120 121 ^AS OPOZICIJE Volitve v Narodno skup{~ino 8. novembra 1931 »To depe{o po izvr{itvi se`gite in je ne vpisujte.« 16 Takoj po obnovi »ustavnega« `ivljenja je za~ela vlada s pospe{enim tempom pripravljati novo volilno zakonodajo, s ~imer je poslala jasen znak, da se z razpisom volitev ne bo omahovalo. Sedmega septem- bra je bil razgla{en Zakon o volilnih imenikih, 17 12. septembra Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skup{~ino, 18 19. septem- bra pa {e s politi~nim `ivljenjem tesno povezan Zakon o dru{tvih, zborih in sestankih. 19 Medtem ko je prvi tehni~no dopolnjeval in opre- deljeval ustavno dolo~eno volilno pravico, je drugi demokrati~ni in- stitut volitev v precej{nji meri poteptal. Zakon o volitvah narodnih poslancev je v uvodnem delu najprej dolo~al {tevilo mandatov narodnih poslancev, ki je bilo sorazmerno s {tevilom prebivalstva posamezne banovine. V Dravski banovini se je tako volilo 25 poslancev, v vsej dr`avi pa 305. Vendar pa to {tevilo {e ni bilo dokon~no, saj je bil za poslanca izvoljen tudi vsak nosilec dr`avne kandidatne liste, ki je prejela ve~ kot 50.000 glasov. Nadaljnje dolo~be, ki so natan~neje opredeljevale samo sestavo o~itno favorizi- ranih dr`avnih kandidatnih list, pa so `e jasno pokazale pravo namero in `eljo re`ima: vzpostavitev takega volilnega sistema, ki bi kar naj- bolj omejil kandidacijsko zmo`nost starih in prepovedanih »plemen- skih« strank. Zakon je dolo~al, da je vsaka kandidatna lista enotna za vso dr`avo, nanjo pa se nato ve`ejo posamezni poslanski kandidati. Politi~ni veljak, ki je `elel nastopiti kot njen nosilec, je za vlo`itev tako moral zbrati podpise 60 predlagateljev iz prav vsakega upravnega sreza, sede`a banovine in iz upravnega podro~ja mesta Beograd. Po uspe{ni prebroditvi te te`ave so se na njegovo ime lahko za~eli vezati drugi kandidati in posledi~no oblikovali dr`avno kandidatno listo. Toda pri tem je takoj nastopila nova te`ava. Po dikciji zakona je namre~ 16 Depe{a sreskim na~elnikom pred volitvami leta 1931. – Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, nedatiran dokument. 17 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 54/1931, Zakon o volilnih imenikih; Slovenec, 8. 9. 1931, Zakon o volilnih imenikih. 18 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 55/1931, Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skup{~ino; Slovenec, 12. 9. 1931, Volilni zakon razgla{en. 19 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 60/1931, Zakon o dru{tvih, shodih in posvetih; Slovenec, 20. 9. 1931, Zakon o dru{tvih, zborih in sestankih. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 121 122 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO morala imeti vsaka lista najmanj enega kandidata v vsakem srezu, oz. dva ali tri na sede`ih banovin in v Beogradu, vsakega od njih pa je moralo predlagati vsaj 200 predlagateljev. Politi~na skupina, ki se je odlo~ila kandidirati, je tako `e pred samimi volitvami morala ra~unati z velikim {tevilom glasov 20 v vsej dr`avi, vse od Dravske pa do Var- darske banovine. Upo{tevaje dejstvo, da je na samih volitvah za vsako listo moralo glasovati vsaj toliko volilcev, kolikor je bilo potrebnih predlagateljev, lahko vidimo, da je vsaka politi~na skupina, ki je sploh uspela sestaviti kandidatno listo, s svojim nosilcem `e avtomatsko vstopila v skup{~ino. Nadvse omejevalna dolo~ila o sestavi kandidatnih list je {e dodat- no zaostrila dolo~ba o samem glasovalnem postopku. Ta namre~ ni predvidevala tajnosti volitev. Predsednik volilnega odbora je vsake- mu volilcu pokazal vse liste in ga vpra{al, za katero glasuje. Volilec je nato moral javno in na glas imenovati nosilca liste, ki jo voli, in njenega sreskega kandidata. V razmerah diktature je bil to seveda dodaten udarec potencialnim opozicijskim kandidatom. Krona vseh volilnih restrikcij pa je bil zakonski ~len, ki je opisoval postopek ugotavljanja volilnega izida. Glavni volilni odbor je najprej se{tel vse glasove posamezne liste in ugotovil, katera je prejela ve- ~ino. Tej je nato avtomatsko pripisal kar dve tretjini vseh poslanskih mandatov in jih porazdelil na posamezne banovine (Dravski banovini 16). Ostalo tretjino je po d’Hondtovem sistemu razdelil med preosta- le liste, pri tem da je pri delitvi upo{teval tudi najmo~nej{o listo, ~e je morebiti prejela absolutno ve~ino glasov. Zakon je tako o~itno favo- riziral tisto listo, ki bi na volitvah v vsej dr`avi osvojila ve~ino. Tako zasnovan sistem razdelitve poslanskih mandatov je seveda na~rtno spregledoval vso zgodovinsko, narodnostno in kulturno raz- nolikost prve Jugoslavije, vendar je hkrati treba poudariti, da je v teo- riji volilnih sistemov {e zmerom sodil med proporcionalne sisteme. Zanje pa je zna~ilno, da zagotavljajo posami~ni politi~ni skupini ve~jo podporo v volilnem telesu in bolj proporcionalni u~inek delitve man- 20 V Kraljevini Jugoslaviji je bilo tedaj 368 srezov. Za vlo`itev kandidatne liste pa je bilo v prav vsakem potrebnih 200 podpisov za konkretnega sreskega kandidata in 60 podpisov za nosilca liste. Pri tem se poraja vpra{anje, ali je lahko bil podpisnik kandidatne liste nosilca tudi predlagatelj posameznega kandidata. Po mnenju Ferda ^ulinovi}a to ni bilo mogo~e, saj je bilo po njegovem za kandidaturo potrebnih 95.680 podpisov (368 srezov × (200 podpisov + 60 podpisov) = 95.680 podpisov). Toda sam zakon po drugi strani tega nikjer eksplicitno ne pre- poveduje. ^e torej domnevamo, da je lahko bil podpisnik liste nosilca hkrati tudi predlagatelj sreskega kandidata, je bilo za vlo`itev kandidatne liste potrebnih »le« 73.600 podpisov (368 srezov × 200 podpisov = 73.600 podpisov). – ^ulinovi}, Jugoslavija, str. 40. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 122 123 ^AS OPOZICIJE datov v dr`avi kot ve~inski volilni sistem. Aleksandrov sistem se je v dolo~bi o dvotretjinski dodelitvi mandatov najmo~nej{i listi sicer spo- gledoval z ve~inskim, a mednje le ni sodil. Lista, ki je na volitvah v vsej dr`avi prejela relativno ve~ino, je osvojila »le« dve tretjini manda- tov, ostale so razdelili po na~elu najve~jega povpre~ja tj. s pomo~jo d’Hondtovega koli~nika. Ta pa znano zagotavlja veliko stopnjo soraz- mernosti pri delitvi mandatov. Sistem relativne ve~ine, po katerem so denimo volili angle{ki volilci, je bil veliko manj sorazmeren. Tam je kandidat z osvojeno relativno ve~ino (seveda v posami~ni volilni enoti) dobil celoten mandat, pa ~eprav ga je teoreti~no podpiralo le 10 od- stotkov volilnega telesa. V takem sistemu razumljivo ni bilo prostora za {tevilne stranke oz. stran~ice in zdi se, da je podobno podobo dr`a- ve utegnil imeti v mislih tudi jugoslovanski kralj: dve mo~ni vsedr`avni stranki, ki bi jima ob strani stali manj{i parlamentarni korektorji z mi- nimalnim {tevilom sede`ev v »proporcionalni« tretjini parlamenta. 21 Skoraj hkrati z volilnima zakonoma je bil izdan tudi Zakon o dru{t- vih, shodih in posvetih, s ~imer je bil postavljen temelj za ponovno vzpostavitev strankarsko-politi~nega `ivljenja. Toda podobno kot zgo- raj opisana zakona je tudi ta – v skladu s {estojanuarskim manifestom – omejeval stare politi~ne stranke in njihove nekdanje organizacije. Tako je prepovedoval ustanovitev dru{tva, ki bi bilo »po svojem ime- nu, svoji nalogi ali ureditvi nasprotno dr`avnemu ali dru`abnemu redu ali javni morali ali ~e je kot dru{tvo za telesno vzgojo postavljeno na versko plemensko ali pokrajinsko osnovo.« 22 V ~lenu 16 je sicer do- voljeval ustanovitev politi~nih strank, vendar tudi te niso smele imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega zna~aja, obenem pa niso smele nasprotovati »narodnemu edinstvu, celovitosti dr`ave ali dr`av- nemu ali dru`abnemu redu«. 23 Zasnovane so morale biti vsedr`avno, saj je zakon predpisoval obvezen strankarski odbor z najmanj 60 ~lani v vsakem srezu dr`ave. Morebitni ustanovitelji stranke so tako `e pred njeno ustanovitvijo potrebovali vsaj 22.080 zanesljivih ~lanov iz vse dr`ave. Zakonodajalcu je bilo ob tem br`kone jasno, da tega pogoja nobena od starih strank, ki bi se `elela v predruga~eni obliki legalizi- rati, ne more izpolniti. 21 O teoriji volilnih sistemov v o`jem pomenu, tj. o razdelitvi mandatov, gl. Franc Grad, Volitve in volilni sistem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, str. 53–73. 22 § 4 Zakona o dru{tvih, shodih in posvetih, SL Kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 60/1931. 23 § 12 Zakona o dru{tvih, shodih in posvetih, SL Kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 60/1931. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 123 124 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Prvi poustavni zakonodajni val je dr`avo o~itno demokratiziral zgolj na povr{inski ravni. S formalno mo`nostjo ustanavljanja politi~nih strank in volilnima zakonoma je bila postavljena le lepa fasada, za katero je {e naprej ti~al re`imski absolutizem. * Novi volilni zakon je pri nekdanjih strankah razumljivo naletel na razli~ne odmeve. [e sve`i Aleksandrovi partnerji, slovenski liberalci, so v skladu s svojo unitaristi~no politi~no mislijo in vladnim poslan- stvom pozdravili »koristni vpliv teh novih na~el na{ega parlamentariz- ma«. Po pisanju njihovega Jutra je bila z dr`avnimi kandidatnimi lista- mi in obveznostjo kandidiranja v vseh srezih »pred vsem onemogo~ena vsaka zloraba volitev, ki gotovo spadajo med najva`nej{a in najsvetej{a opravila svobodnega dr`avljana, po raznih avanturistih ali ozkosr~nih in kratkovidnih skupinah«. »/V/ svoji nedavni politi~ni kroniki smo imeli celo vrsto takih primerov politi~ne nezrelosti.« V novem re`imu pa bodo v skup{~ino »pri{li samo veliki bloki, ki bodo sposobni pre- vzeti resni~no odgovornost za svojo politiko in ki bodo prej ali slej tudi temelj novih jugoslovenskih politi~nih strank«. 24 Jutrovo poudar- janje »svetosti« volilne udele`be in omenjanje raznih »ozkosr~nih sku- pin« [tj. skupin s »plemenskim«, verskim ali pokrajinskim obele`jem, op. J. G.] najbr` ni bilo naklju~no. @e pred razpisom samih volitev je nakazovalo smer prihodnjega politi~nega razvoja. Pisanje v podobnem tonu se je potem, ko je Aleksander 23. sep- tembra razpisal volitve, 25 {e stopnjevalo in ni pojenjalo vse do volilne nedelje 8. novembra 1931. Sklicevanje na »zgodovinski« pomen novih volitev se je me{alo z unitaristi~nim tolma~enjem njihove narave. Pri njih naj namre~ ne bi {lo »za to ali ono stranko, ne za ta ali oni demago{ki ’{lager’«. »[lo bo za to, da ho~emo veliko in mo~no Jugoslavijo, da ho- ~emo stvarnega in neumornega dela v dobrobit celokupnosti in s tem tudi v dobrobit vsakega posameznika.« 26 Razmi{ljanje liberalnega ~as- nika se je povsem ujemalo s stali{~i kraljeve vlade, kjer sta nenazadnje sedela predstavnika slovenskih liberalcev. Dober mesec pred volitva- mi, 27. septembra, so Aleksandrovi ministri uradne poglede tudi obja- vili v posebnem volilnem proglasu. Tako so zadovoljni ugotovili, da je »narod /…/, razbremenjen problema, ki je tako dolgo in tako usodno 24 Jutro, 17. 9. 1931, Dr`avne kandidatne liste. 25 Slovenec, 24. 9. 1931, Volitve 8. novembra. 26 Jutro, 25. 9. 1931, Volitve. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 124 125 ^AS OPOZICIJE ru{il njegove sile in ki so ga drugi narodi `e davno re{ili z edino mogo~o strnitvijo vseh sil v veliko nacijonalno celoto«. V novih razmerah naj bi prek svojega Narodnega predstavni{tva kon~no lahko udejanjil velik in obse`en gospodarski in socialni program ter uresni~il svojo »odlo~no `eljo, naj se preneha s starimi potmi in metodami.« Na tako za~rtani podlagi so ~lani vlade naslovili apel na vse dr`avljane, »da aktivno po- magajo pri kon~ni ureditvi na{ih razmer«. 27 Kljub temu da je vladni proglas na precej mestih zvenel kot »dema- go{ki {lager«, ga je slovenski liberalni politi~ni tabor navdu{eno po- zdravil. [e ve~. Volitve je brez zadr`kov celo ozna~il kot »nekak ple- biscit« 28 in volilce posvaril, da volitve »niso samo pravica, temve~ dol`nost, kakor obsega tudi bistvo prave demokracije v enaki meri pravice in dol`nosti. Pri narodu, ki se te resnice ne zaveda in ki misli, da mu iz demokracije izvirajo le pravice, no~e pa uvideti, da mora prevzeti tudi velike dol`nosti, pri takem narodu se mora demokracija prej ali slej spremeniti v oligarhijo demagogov ali ozkosr~nih fanatikov, najnevarnej{o vseh vladavin.« 29 Novembrske volitve je po njihovem pomenu celo primerjal z »veliko dobo« majni{ke deklaracije in pre- vrata iz obdobja 1917–1918. 30 Jutrovo pisanje je slovenskemu volilnemu telesu seveda poslalo ja- sen znak: slovenski liberalci se bodo v okviru vsedr`avne liste udele- `ili volitev in pri~akujejo, da jih bo – kot slovenske nosilce osrednje dr`avne politi~ne usmeritve – podprlo kar najve~ volilcev. Mesec pred volitvami so tudi `e vedeli, da razdrobljena jugoslovanska opozicija vklju~no z nekdanjo SLS ne bo zmogla postaviti skupne kandidatne li- ste. Tako so lahko pri~akovali, da bodo pravzaprav edini, ki bodo iska- li podporo slovenskih volilcev. Oba ministra iz njihovih vrst, Kramer in Pucelj, sta tako stali{~e nedvoumno poudarila na volilnem sestanku na Ptuju. Pucelj je tiste, ki ne bi {li volit, ostro opozoril, da bodo zagre{ili »veliki zlo~in proti svoji lastni dr`avi«, Kramer pa je dodal, kako bo tre- ba nove poslance izvoliti z »res impozantnim {tevilom glasov«. 31 * Opozicijska vodstva so se v prenovljeni politi~ni formi dr`ave zna{la v nezavidljivem polo`aju. @e takoj po razglasitvi ustave jim je 27 Slovenec, 27. 9. 1931, Volilni proglas ~lanov kraljevske vlade. 28 Jutro, 29. 9. 1931, Volilni proglas ~lanov kraljevske vlade. 29 Jutro, 30. 9. 1931, Aktivno sodelovanje. 30 Jutro, 7. 10. 1931, Druga~na volilna borba. 31 Jutro, 12. 10. 1931, Slovenci in volitve. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 125 126 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO bilo jasno, da se morajo v najkraj{em ~asu opredeliti o skoraj{njih vo- litvah. Ali se jih udele`iti ali ne? Idejo postavitve velike opozicijske kandidatne liste, ki je sicer bila nekaj ~asa v igri, pa so kmalu opusti- li. Prvaki prepovedanih strank so namre~ ocenili, da bi bil poskus postavitve opozicijske liste gotovo oviran s strani re`ima in hkrati dajal vtis, kot da opozicija sprejema novo ustavo, volilni zakon ter zakon o dru{tvih. Odlo~ili so se za volilno abstinenco, h kateri so povabili tudi svoje prista{e. Sklep in obenem poziv k neudele`bi na volitvah so oblikovali v posebni deklaraciji, naslovljeni Na{im prijateljem. Njeno besedilo naj bi po prvotnem scenariju podpisali vodje vseh prepovedanih strank, a se je pri Ma~ku in Pribi}evi}u zataknilo. [efa nekdanje KDK z njeno vsebino namre~ nista sogla{ala. Ma~ek in nekdanja HSS sta sprva celo zagovarjala kandidaturo na volitvah, ko pa je `e bilo jasno, da do nje ne bo pri{lo, sta z deklaracijo na~elno sogla{ala. S potrebo po dekla- raciji in abstinenci je – za razliko od Ma~ka – ~e od vsega za~etka sogla{al tudi Pribi}evi}, vendar sta na koncu svoj podpis oba odkloni- la. Po njunem mnenju naj besedilo ne bi bilo dovolj ostro. Pod de- klaracijo, objavljeno 27. septembra 1931, so tako bila imena Ace Sta- nojevi}a, Jovana Jovanovi}a, Ljube Davidovi}a, Mehmeda Spahe in Antona Koro{ca. 32 Vodstvo nekdanje SLS se je svoji novi – opozicijski – vlogi o~itno nadvse hitro prilagodilo. V manj kot mesecu po izstopu Serneca iz vla- de je `e zavzeto sodelovalo pri aktivnostih jugoslovanske opozicije. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da ga je k temu silil tudi nadvse hiter poustavni politi~ni razvoj; le dobra dva meseca po razglasitvi ustave so `e bile volitve. Koro{~ev podpis pod volilno deklaracijo lahko v tem kontekstu razumemo kot prvo manifestacijo {e sve`e opozicijske misli nekdanje SLS. 33 Prav zato jo navajamo v celoti v jeziku izvirnika: Posle 6. januara 1929 g. ukinute su sve politi~ke slobode. Zabra- njene su politi~ke stranke, njihove arhive zape~a}ene su, a imo- vina sekvestrirana. Ni posle davanja Ustava od 3. septembra ovo stanje stvari nije promenjeno. Ostali su u ovom pogledu na snazi 32 Stojkov, Opozicija, str. 120–123. 33 Kljub odlo~itvi nekdanje SLS za volilno abstinenco pa se je na seznamu sreskih kandida- tov na{lo kar nekaj njenih prista{ev. Slovenski liberalci so jih na{teli 18. – Jutro, 7. 11. 1931, Triumf narodne sloge; 25. 10. 1931, Volilna abstinenca. Notranja trdnost katoli{kega politi~nega pola se je po {estem januarju 1929 o~itno za~ela krhati. Toda {tevilo in politi~na veljava kan- didatov iz njegovih vrst obenem tudi pri~ata, da polo`aj biv{e SLS v Dravski banovini le ni bil ogro`en. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 126 127 ^AS OPOZICIJE zakoni i naredbe iz re`ima od 6. januara. Zatim su objavljeni izborni zakon i zakon o udru`enjima, zborovima i dogovorima. Svojim du- hom i svima svojim odredbama, ti zakon do o~evidnosti pokazuju, da se pod njihovim va`enjem, na izborima narodnih predstavnika ne mogu iskazati prave `elje i pravo raspolo`enje naroda. Posle- dica je toga, da u Narodnom Predstavni{tvu ne}e biti zastupljena volja naroda. Ovakvim radom spre~ava se suradnja naj{irih narodnih slojeva i zdrav naslon na sve narodne snage, koje bi bile u stanju, da se sa uspehom bore sa danas tako te{kim pitanjima privrednim, socijal- nim i finansijskim. Prema tome onemogu}eno nam je, da u~estvujemo u predstoje}im izborima za Narodno Predstavni{tvo, o ~emu izve{tavamo svoje prijatelje. 34 Odlo~itev nekdanje SLS za volilno abstinenco je seveda vzbudila {tevilne odmeve v liberalnem taboru. Zdi se, da so bili liberalci prav zadovoljni, ker se jim ni bilo treba odkrito meriti z mo~nim nasprot- nikom. Toda brez dvoma so se tudi zavedali, da bo volilni boj kljub vsemu potekal. Le izid bo druga~e izmerljiv. O uspehu ene ali druge strani niso odlo~ali osvojeni odstotki glasov, temve~ odstotek, ki je pomenil volilno udele`bo. Potem ko je bilo 13. oktobra, po izteku roka za vlo`itev kandidatnih list, jasno, da se bo za podporo volilcev potegovala le ena lista z nosilcem Petrom @ivkovi}em, so bili njeni kandidati `e avtomati~no izvoljeni v novo Narodno skup{~ino. Za po- sami~en mandat se je sicer lahko potegovalo ve~ kandidatov, tako da vsakomur mandat ni bil zagotovljen vnaprej, vendar so tisti, ki so po- stali poslanci, v vsakem primeru prihajali z @ivkovi}eve liste. V Dra- vski banovini je to seveda pomenilo, da so bili v glavnem iz liberal- nih vrst. Sam uspeh volitev zanje torej ni bil vpra{ljiv, vpra{ljiva je bila le podpora v slovenskem volilnem telesu, tradicionalno naklonjenem katoli{ki stranki. V skladu z gornjo ugotovitvijo se je liberalni tisk v tednih pred vo- litvami osredoto~il zlasti na kritiko volilne abstinence. Opozicijo so raz- glasili za »skupino nezadovoljne`ev«, ki se ni mogla sporazumeti o skup- nem programu, 35 s ~imer je pokazala »svojo absolutno nesposobnost za 34 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 31/151, rokopis deklaracije Na{im prijateljima. 35 Jutro, 17. 10. 1931, Vlo`ena je samo ena dr`avna kandidatna lista. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 127 128 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO vodstvo dr`avne in narodne politike«, 36 njene pozive k abstinenci pa je minister Pucelj ozna~il kot »narodno izdajstvo«. 37 Kdor bo ostal 8. novem- bra doma, bo, po pisanju Jutra, glasoval za »svojo in vseh nesre~o« 38 in sledil politi~nemu konceptu, ki se ga »radujejo Paveli}i, Per~eci in dru- gi narodni izdajalci«. 39 Ost predvolilnih napadov je zadela tudi prvaka nekdanje SLS, Ko- ro{ca. Eden prvih, ki je okrcal njega in vodstvo biv{e stranke, pa ni bil kak visok funkcionar slovenskih liberalcev, temve~ `upnik pri Sv. Ja- kobu v Ljubljani, Janko Barle, poslanski kandidat na novembrskih volit- vah. V svojem volilnem govoru se je retori~no vpra{al, kaj bo k njegovi kandidaturi dejal Anton Koro{ec. »Ej, dragi prijatelji, g. Koro{ec nima prostih rok. V svojem srcu najbr` tudi on odobrava ali pa vsaj razume moj korak, delati pa mora proti svojemu bolj{emu prepri~anju, ker stoji pod diktatom par oseb svoje okolice. Sicer pa je v ~asu, ko gre za `iv- ljenjske interese dr`ave in celega naroda, vpra{anje oseb postranske- ga pomena. Osebe so bile in bodo izginile v zgodovini, ki bo sodila njihovo delo. Dr`ava pa mora in bo pre`ivela vse osebe, tudi gospode Koro{ca, Ma~ka in Davidovi}a.« 40 [e veliko ostrej{i in bolj neposreden kot slovenski `upnik je bil prosvetni minister Bo`a Maksimovi}. V svo- jem predvolilnem govoru v Beogradu je volilce opozoril na »neko ~udno in nemogo~o pojavo, /.../ na to, da je med temi, ki tvorijo /.../ opozicijo in raz{irjajo navedene govorice [govorice, da nova ustava ni dovolj svo- bodoumna, op. J. G.], tudi g. dr. Koro{ec (klici ’Dol z njim! Dov~eraj{nji minister ...!’), ki je, ne da bi pretiraval, med glavnimi krivci stra{ne in nesre~ne atmosfere pred {estim januarjem in ki je bil do v~eraj ~lan iste- ga {estojanuarskega re`ima, katerega danes obto`uje in obsoja (klici: Sramota!). Tak primer politi~nega beganja, da ne re~em politi~ne ne- morale, (odobravanje) vam ka`e, kako se utegne zgoditi, da tudi ostala dru`ba, ki je z njim, lepega dne obrne obleko na sebi ter vam prepusti vse posledice, ako bi se pregre{ili v resnem in te`kem trenutku proti svoji dr`avljanski dol`nosti. Ta primer vam ka`e, da se morate zavedati svoje dr`avljanske dol`nosti in da se udele`ite glasovanja dne osmega novembra. (Ho~emo, ho~emo! @ivel Maksimovi}!)« 41 36 Jutro, 17. 10. 1931, Samo ena lista. 37 Jutro, 20. 10. 1931, Slovenski kmet bo {el volit! 38 Jutro, 24. 10. 1931, Gospodarska kriza in volitve. 39 Ante Paveli} in Gustav Per~ec sta bila prvaka protidr`avne usta{ke organizacije. Jutro, 1. 11. 1931, O vrednosti volilne abstinence. Prim. {e podobno pisanje 5. 11. 1931, O politi~ni morali in doslednosti in 6. 11. 1931, Na{ kmetovalec in volitve. 40 Jutro, 22. 10. 1931, @upnik Janko Barle o pomenu volitev. 41 Jutro, 3. 11. 1931, Volilnega boja zadnja nedelja. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 128 129 ^AS OPOZICIJE Skrb, ki je v zvezi z volilno udele`bo prevevala vlado (in slovenske liberalce), je bila povsem utemeljena. Prebivalstvo v dr`avi namre~ ni bilo naklonjeno »kozmeti~nim popravkom« {estojanuarske diktature in je pod vtisom vse te`jega gospodarskega polo`aja v veliki meri za- vra~alo udele`bo na volitvah. O tem nesporno pri~a dejstvo, da je imel predsednik vlade @ivkovi} te`ave `e zgolj z vlo`itvijo lastne kandida- ture. Kot prvi funkcionar re`ima je moral v zbiranje potrebnih podpi- sov vpre~i ves dr`avni upravni aparat. Tako je vsem sreskim na~el- nikom poslal depe{o s pomenljivo vsebino – ukazal jim je, naj za nosilca vsedr`avne liste predlagajo predsednika vlade in zanj zberejo vsaj 80 podpisov volilnih upravi~encev. Kratko navodilo je zaklju~il z jasnimi besedami: »To depe{o po izvr{itvi se`gite in je ne vpisujte.« 42 * Pomo~, ki jo je @ivkovi} zahteval pri vlo`itvi kandidature, je bila zgolj za~etek razvejane in sistemati~ne zlorabe tako upravnega apa- rata kot vseh drugih vzvodov oblasti z jasnim ciljem – zagotoviti ~im vi{jo volilno udele`bo. 43 V Dravski banovini naj bi tako ban Maru{i~ in podban Pirkmajer »terorizirala podrejeno uradni{tvo« in »pritiskala na `upane«. 44 V obmejnih krajih naj bi celo grozila ljudem, da jih bo vlada v primeru neudele`be na volitvah »prepustila Italiji«. @upanom sta zagrozila, da bodo odstavljeni, ~e ne bodo »jam~ili« za zadostno volilno udele`bo. Vzporedno z njima so volilni teren pripravljali tudi sreski na~elniki. La{ki na~elnik naj bi tako v okro`nici zahteval, da gredo vsi duhovniki volit, saj da je »oblast od Boga«. Po tem na~elu naj bi bili tudi dol`ni siliti svoje farane na voli{~a. 45 V volilni boj je re`im vklju~il {e `elezni{ko ravnateljstvo, ki je uslu`- bencem grozilo z izgubo slu`be, sodno oblast, policijo in uprave po- djetij, zlasti tistih, ki so bila odvisna od dr`avnih naro~il. 46 Tovrstna ne- zakonita »verbalna agitacija« pa naj ne bi bila edino sredstvo re`imske priprave na volitve. Pri prepri~evanju ljudi naj bi uporabljali tudi bolj brutalne metode. Seznam domnevnih nasilnih dejanj v zadnjih tednih pred tedanjimi volitvami, ki ga je sestavila biv{a SLS, je precej obse`en 42 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 31/151, nedatiran dokument. 43 O volilnih pritiskih re`ima v {ir{em dr`avnem okviru gl.: Ivana Dobrivojevi}, Dr`avna represija u doba diktature kralja Aleksandra 1929–1935, ISI, Beograd 2006, (dalje: Dobri- vojevi}, Dr`avna represija), str. 69–78. 44 Nekdanja SLS je v drugi polovici tridesetih let izdala posebno bro{uro Zlo~ini govore, kjer je popisala domnevne nepravilnosti ob novembrskih volitvah leta 1931. 45 Zlo~ini govore, str. 13. 46 Prav tam, str. 13–15. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 129 130 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO in navaja {tevilne konkretne primere. Tako naj bi kranjski oro`ni{ki stot- nik Kovin~i~ aretiral znanega prista{a nekdanje SLS, Antona Umnika, mu »preklel vse na svetu« in ga klofutal, uradniku Bizjaku pa naj bi dejal: »Vi ste izdajalec, protidr`aven hujska~, klerikalec! Zakaj ne greste v Vatikan! Dr. Koro{ec je najve~ji izdajalec in vucibatina. ^e bi ga dobil, bi zvezal vas in njega skupaj in vaju sunil v Savo, da bi se zadu{ila!« 47 S podobnim komentarjem je svoje delo pospremil tudi oro`ni{ki povelj- nik iz Starega trga pri Rakeku. Tamkaj{njemu `upanu, prista{u biv{e SLS, naj bi dejal: »Nalog imam od oblasti, da vas pripeljemo v Logatec, ~etu- di bi vas morali zvezati kakor pra{i~a. Smo `e koga drugega, pa bomo tudi vas.« 48 Zdi se, da je bilo bistvo predvolilne propagande re`ima v Dravski banovini ustrahovanje volilcev in posredovanje sporo~ila, ki ga je v svojem letaku zapisala nekdanja liberalna organizacija Orjuna: »Kdor ne pride na voli{~e, tega obi{~emo po volitvah gotovo mi.« 49 V nadvse celovit, sistemati~en in nenazadnje nasilen pristop k volitvam se je teden pred glasovanjem vklju~il tudi starosta sloven- skih liberalcev, Ivan Hribar. V ob{irnem radijskem govoru je poudaril pomen volitev in zvito pokomentiral Koro{~ev poziv k abstinenci. Zanj je bila to »potvora« imena »spo{tovanega politi~nega voditelja«, saj po Hribarjevem mnenju Koro{ec ~esa podobnega ni bil zmo`en. Poslu- {alcem je dejal, naj le gredo na voli{~e in naj ne nasedajo tistim, ki ponarejajo podpis prvaka nekdanje SLS. 50 Medtem ko je liberalni tabor zavzeto in na vse na~ine pozival vo- lilce Dravske banovine k ~im bolj mno`i~ni udele`bi na volitvah, nek- danja SLS ni sedela kri`em rok in potiho upala, da bo opozicijska de- klaracija dovolj za {ibek obisk volilnih lokalov. Prek zanesljive mre`e svojih zaupnikov je organizirala u~inkovito protivolilno kampanjo. Ker se vsled cenzure ni mogla opreti na lastno ~asopisje, se je posvetila predvsem izdajanju in {irjenju letakov. V enem od njih, ki so ga oro`ni- ki odkrili v dravograjskem srezu, je volilce prepri~evala, da kandidatov ni postavilo ljudstvo, temve~ @ivkovi}. Svarila je, da na volitvah ne bo pri{la do izraza volja ljudstva in je zato »svobodoljubne Slovence« pozvala, naj 8. novembra ostanejo doma. Naj »mirno in samozavestno« ~akajo, »da napo~i dan, ko se vrne politi~na svoboda«. »Vse gro`nje in obljube, kakor tudi vse neresni~ne vesti, ki se trosijo okoli o meni [o Koro{cu, ki je podpisal letak, op. J. G.] in drugih voditeljih, nas ne 47 Prav tam, str. 16–17. 48 Prav tam, str. 18. 49 Prav tam, str. 11. 50 Jutro, 1. 11. 1931, Volitve so dol`nost! SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 130 131 ^AS OPOZICIJE Zaradi omejitev politi~ne svobode, ki so vklju~evale tudi cenzuro, je vod- stvo prepovedane Slovenske ljudske stranke ob skup{~inskih volitvah leta 1931 s pomo~jo letakov pozivalo ljudi k volilni abstinenci. (Zbirka drobnih tiskov Univerzitetne knji`nice Maribor) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 131 132 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO morejo omajati.« 51 Predvolilna dejavnost nekdanje SLS pa ni ostala ome- jena zgolj na raz{irjanje abstinen~nega stali{~a; v svojih prizadevanjih se je nekdanja stranka oprijela tudi umazanih politi~nih trikov. Tako so njeni prista{i ponaredili okro`nico glavnega volilnega odbora v Ljubljani in vanjo dopisali svoje interpolacije. S tem so o~itno nadvse u~inkovito vna{ali v javnost zmedo in vzbujali ogor~enje nad re`imom. Liberalni tisk je namre~ nemudoma reagiral in pompozno ter z veliki- mi ~rkami opozarjal volilce, naj »ne nasedajo la`em«. Okro`nico je razglasil za »grdo in brezvestno potvorbo«. 52 Vzporedno s tiskovno akcijo so se hkrati lotili tudi bolj neposrednega »prepri~evanja«. Dol- `nikom posamezne rajfajznovke so grozili, da bodo morali v primeru volilne udele`be svoja posojila vrniti. 53 V ~asu gospodarske krize je bil to gotovo mo~an »argument«, ki obenem veliko pove o tedanjem politi~nem ozra~ju. Volilec je bil ukle{~en med dve skrajnosti, re`imsko in opozicijsko, pri ~emer sta mu obe grozili in ga ustrahovali. 54 Odlo- ~itev za ali proti abstinenci tako ni bila odvisna zgolj od politi~nega prepri~anja vsakega posameznika, temve~ veliko bolj od aktualnih razmer in mikroklime v njegovem kraju. Vro~e in nepomirljive poli- ti~ne razmere sta {e posebej ob~utila brata France in Jakob Podlesnik iz [entjan`a na Dolenjskem. Tamkaj{nji agitatorji za abstinenco so pred volitvami pozivali volilce z letaki, na katerih je bila narisana sekira. Brata Podlesnik gro`nje o~itno nista vzela resno in sta 8. novembra oddala svoj glas. Toda {e isti ve~er ju je pri~akal neznan mo{ki in ju napadel s – sekiro. Jakoba je udaril s topo stranjo, Franceta pa z ostro. Jakob je pre`ivel, France pa je za posledicami po{kodbe umrl. 55 * Volilna nedelja 8. novembra 1931 je bila obla~na, a je po pisanju Jutra v Ljubljani kljub vsemu razodevala »veli~ino pravega narodnega praznika«. Liberalni (vladni) tabor je slavil »triumf narodne in dr`avne 51 Marjan Kos, Volitve v narodno skup{~ino 8. novembra 1931 v srezu Dravograd. Politi~na nasprotja v jugoslovanski dr`avi 1918–1931, v: Koro{ki zbornik 1 (ur. M. Ko{an), Zgodovin- sko dru{tvo za Koro{ko, Ravne na Koro{kem – Slovenj Gradec 1995, str. 77. 52 Jutro, 7. 11. 1931, Pozor pred falzifikati!; 8. 11. 1931, Ne nasedajte la`em! Vsebine vrivkov Jutro v svojem opozorilu volilcem ni navedlo. 53 Banska uprava je 7. novembra sicer razglasila, da je sklicala zastopnike vseh denarnih zavodov in zadru`nih zvez v Dravski banovini. Njihovi predstavniki so na sestanku zagotovili, da tovrstnega pritiska na volilce ne bodo izvajali. Toda ob tem se velja vpra{ati, kak{en u~inek je na volilce dejansko imel razglas banske uprave, objavljen na dan volitev. – Jutro, 8. 11. 1931, Ne dajte se strahovati! 54 Ko je poslanec Ivan Urek marca 1932 govoril o terorju nekdanje SLS, je dejal, da je v posa- mezni krajih »vladala prava {panska inkvizicija«. – Jutro, 2. 3. 1932, @ivahen dan v parlamentu. 55 Jutro, 26. 11. 1931, S sekiro nad volilce. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 132 133 ^AS OPOZICIJE misli«, saj je volilna udele`ba v Dravski banovini dosegla 52 %, v Ljub- ljani pa celo 82 %. Zanje je bila volilna bitka »dobojevana«. 56 [e ve~, bila je tudi ra~unsko dokazljiva. Jutrov komentator je namre~ izpeljal naslednjo formulo: na skup{~inskih volitvah leta 1927 je tedaj najmo~- nej{a stranka SLS prejela skupno 106.000 glasov, leta 1931 pa je za vladno listo glasovalo 150.000 volilcev. Garnitura novih poslancev iz Dravske banovine se je torej lahko pona{ala z do tedaj dale~ najvi{jo podporo v volilnem telesu. Sama volilna udele`ba, ki je sicer komaj presegla 50 %, pa je tudi bila zadovoljiva, sploh upo{tevaje dejstvo, da je na skup{~inskih volitvah leta 1927 zna{ala le malo ve~ – 64 %. 57 Toda matemati~no pravilna izpeljava Jutra je imela nekaj pomem- bnih pomanjkljivosti. Njen avtor predvsem ni upo{teval, da se je leta 1931 za glasove volilcev potegovala le ena lista, za katero je dejan- sko agitiral ves dr`avni upravni aparat. Volitve so poleg tega bile jav- ne, kar je ob zastra{evalni metodi re`ima gotovo pripomoglo k ve~ji volilni udele`bi. O pravilnosti zadnje teze lahko sklepamo `e na pod- lagi volilne udele`be v Ljubljani, ki je dosegla rekordno visok odsto- tek. Res je sicer, da je slovenska prestolnica vselej slovela kot trdnja- va liberalizma, toda podpora liberalcem na zadnjih dveh skup{~inskih volitvah niti pribli`no ni dosegla podobne vi{ine. 58 Zdi se, da je leta 1931 ljubljanske volilce na voli{~a gnala (materialna) odvisnost od re`ima. Velik dele` njenega prebivalstva je namre~ delal v mestni ali banski upravi, v podjetjih slovenskih liberalcev ali pa v podjetjih, odvisnih od banovinskih naro~il. Polovi~na volilna udele`ba v Dravski banovini tako ne pomeni rekordne podpore re`imu, temve~ prej nje- govo {ibko in neprepri~ljivo zmago. Nenazadnje je novembra 1931 na voli{~a pri{lo najmanj ljudi v zadnjem desetletju. 59 56 Jutro, 9. 11. 1931 (ponedeljska izdaja), Triumf narodne in dr`avne misli; Ljubljana v zmagoslavju jugoslovenstva; 10. 11. 1931, Dravska banovina. 57 Jutro, 10. 11. 1931, Stopetdeset tiso~! 58 Na volitvah leta 1925 je v Ljubljani celo zmagal Koro{ec, na volitvah leta 1927 pa zgolj za las izgubil. Tedaj je namre~ Kramer prejel 4.604 glasove, Koro{ec pa 4.581 glasov. – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 311 in 364. 59 Volilna udele`ba v Sloveniji je na skup{~inskih volitvah leta 1920, 1923 in 1925 zme- rom presegla 70 %, le leta 1927 je zna{ala 65,5 % (in ne 64 %, kot je zapisalo Jutro). – Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. J. Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 372. Tudi v primerjavi z drugimi banovinami je bila leta 1931 abstinenca v Dravski banovini visoka. Vi{ja je bila le v Primorski banovini, kjer je na voli{~a pri{lo 34,4 % volilcev. V Beogradu z Zemunom in Pan~evim je bila udele`ba 61 %, v Moravski banovini 79,7 %, v Zetski banovini 78,7 %, v Drinski banovini 75,8 %, v Vardarski banovini 71,3 %, v Donavski banovini 71,1 %, v Vrba{ki banovini 69,4 % in v Savski banovini 54,8 %. – Jutro, 10. 11. 1931, Skoro dva in pol milijona. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 133 134 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Volilna udele`ba in izvoljeni poslanci po srezih na skup{~inskih volitvah 8. novem- bra 1931. Podatki povzeti po: Jutro, 10. 11. 1931, Poslanci Dravske banovine; Dravska banovina. SREZ VOLILNA IZVOLJENI UDELE@BA v % KANDIDAT Bre`ice 57,40 Ivan Urek Celje 44,6 Ivan Prekor{ek ^rnomelj – Metlika 52, 38 Danijel Makar Dol. Lendava 64,60 Anton Hajdinjak Gornji Grad 56,04 Rasto Pustoslem{ek Kamnik 43,31 Anton Cerar Ko~evje 67 Ivan Pucelj Konjice 26,46 Karol Gaj{ek Kranj 50 Janko Barle Kr{ko 46,95 Alojzij Drmelj La{ko 60,34 Alojzij Pavli~ Litija 43,06 Milan Mravlje Logatec 52 Stane Rape Ljubljana – mesto 82 Albert Kramer Ljubljana – okolica 55,04 Albin Koman Ljutomer 46,53 Jakob Zemlji~ Maribor – desni breg 56 Anton Krej~i Maribor – levi breg 54 Ljudevit Pivko Murska Sobota 76 Josip Benko Novo mesto 47,72 Anton Klinc Ptuj 39 Lovro Petovar Radovljica 70,07 Ivan Mohori~ Slovenj Gradec 29,10 Bogumil Vo{njak [marje 27,43 V ekoslav Spindler Prevalje 32,43 Franc Pahernik Re`im je, ne glede na relativen uspeh opozicije, slavil zmago »jugo- slovenstva«, pa ~etudi je bilo v Sevnici treba zanjo pla~ati 700 litrov vina in 50 litrov pelinkovca. Tak{no koli~ino naj bi namre~ kot podkupnino na dan volitev izto~il tamkaj{nji kandidat, `upan in gostilni~ar Er- nest Krulej, ki pa sam kljub temu ni bil izvoljen. Zmago je odnesel drug SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 134 135 ^AS OPOZICIJE »jugosloven«. 60 Nezanemarljiva vi{ina volilne abstinence je po 8. novem- bru postala nepomembna, tisti, ki niso pri{li na voli{~a, pa so postali predmet posmeha. Primerjali so jih z dru`bo {tirih mo` iz stare {ale – gluhega, slepega, kruljavega in mo`a brez roke. Prvi je rekel, kako je sli{al, da bo vojna, drugi je pripomnil, da bomo videli, kaj bo, tretji je dejal, da bomo {li in mo` brez roke, da se bomo udarili. 61 Re`im je se- veda hotel na ta na~in opoziciji odvzeti vrednost njenega uspeha, njena dejanja pa »v te`kih ~asih« razglasiti za politi~no neresna in nerealna. 62 Na tem mestu se zdi {e posebej zanimivo, da se je kriti~nim pogle- dom na abstinen~no politiko nekdanje SLS pridru`il tudi nekdanji visoki funkcionar stranke in kranjski de`elni glavar Franjo [uklje. Ostareli poli- tik je 29. decembra napisal uvodnik v ugledno Prager Presse, kjer je grajal »nerazveseljivi prizor« v Sloveniji. »Dominantna stranka /se je izklju~ila iz politi~nega `ivljenja in/ sli~i turistu, ki je pri te`avni planinski turi za{el«. Njenemu vodstvu je zato svetoval, naj najde »brv«, ki jo bo pribli`ala kroni, vladi pa, da mu ta »vsekako te`aven korak olaj{a«. 63 Na- svet je o~itno temeljil na dobrem poznavanju zgodovine politi~ne taktike SLS, stvarnost pogleda pa je potrdil tudi nadaljnji politi~ni razvoj v dr`avi. * Z odlo~itvijo za volilno abstinenco se je nekdanja SLS nedvoumno zasidrala v opozicijskem taboru. Postala je nasprotnica Aleksandrove- ga re`ima. Manj kot mesec dni po volitvah jo je zato `e doletela prva kazen. Njeni pomembni organizaciji, ljubljansko in mariborsko Kmet- sko zvezo, ki ju je po razglasitvi diktature uspela elegantno izlo~iti iz svojega formalnega okrilja, je ban Maru{i~ razpustil. V uradni obraz- lo`itvi je zapisal, da sta »prekora~ili svoj delokrog«. Povod za to je gotova bila Koro{~eva abstinen~na politika, domnevamo pa lahko, da tudi vzrok, saj je bil v uspe{no protivolilno propagando verjetno vpre- `en tudi organizacijski aparat obeh zvez. 64 60 Zlo~ini govore, str. 23. 61 Jutro, 9. 11. 1931 (ponedeljska izdaja), Ljubljana v zmagoslavju jugoslovenstva. 62 Mariborski Ve~ernik je celo zapisal, da se je »osramo~en in pora`en« Koro{ec odlo~il odpotovati iz Slovenije in do nadaljnjega `iveti v [vici, kar pa je Slovenec hitro zanikal. – Slo- venec, 11. 11. 1931, »Dr. Koro{ec odpotoval preko meje.« 63 Jutro, 3. 1. 1932, V zagati. Jutrov ~lanek v glavnem povzema [ukljetovo pisanje, glav- ne misli pa navaja dobesedno. 64 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katoli- cizmom), str. 38; ista, Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletju stare Jugo- slavije, Revija 2000, {t. 46/47 (1989), str. 219. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 135 136 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO U~inek volitev je bil tako precej neobi~ajen. Rezultati niso poka- zali realne politi~ne slike dr`ave in podpore, ki jo je u`ivala posa- mezna politi~na opcija. Obiskovanje volilnih lokalov je takrat postalo zgolj sredstvo za detektiranje politi~nih nasprotnikov. Tisti, ki so se izrazili proti volitvam, so postali nasprotniki dr`avne ideje. Pomen volitev leta 1931 v jugoslovanskem politi~nem `ivljenju zato {e najbolj nazorno ilustrira droben poziv iz beograjske Politike. Volilci nekega hercegovskega volilnega okraja so pred naslednjimi skup{~inskimi volitvami, leta 1935, svojega poslanca pozvali, »da jim javi, ali {e `ivi, sicer bodo mislili, da je `e umrl. Odkar so ga pred {tirimi izvolili za poslanca, ga niso ve~ videli. Sedaj pa bi radi zopet oddali zanj svoje glasove, zato ga pozivajo, naj se zopet kaj oglasi pri njih.« 65 Utrjevanje re`ima Po »uspe{no« izvedenih skup{~inskih volitvah novembra 1931 in nato {e volitvah v Senat 3. januarja 1932 je bilo novo Narodno pred- stavni{tvo izbrano. Osemnajstega januarja 1932 so tako vsi njegovi ~lani, poslanci in senatorji, sve~ano vkorakali v skup{~insko stavbo v Beogradu na prvo otvoritveno sejo. Skrbno pripravljena »zgodovinska seja« je v re`iji re`ima seveda dajala vtis »ene najve~jih nacijonalno- politi~nih manifestacij«. Na galerijah dvorane je bil prisoten domala ves diplomatski zbor, v poslanskih in senatorskih klopeh pa se je trlo sve~anih ~rnih oblek, narodnih no{, rde~ih fesov in odlikovanj. Med dekoriranci naj bi posebej izstopal tudi dr. Ljudevit Pivko, 66 »ki se je lahko postavil ramo ob rami z nekaterimi Srbijanci«. »Novo parlamen- tarno dobo« je s prestolnim govorom otvoril kralj Aleksander osebno, s ~imer ji je gotovo dal poseben poudarek. V svojem nastopu sicer ni povedal ni~esar novega, le vnovi~ je zatrdil, da sta nacionalno edin- stvo in dr`avna celota »izven vsake diskusije«, jugoslovanska misel pa ve~na, saj naj bi v »etni~nih elementih jugoslovenskega edinstva« pre- `ivela `e polnih 12 stoletij (sic!). 67 65 Zgodbo je povzel in komentiral pronicljivi tednik Mi{ka Kranjca, Ljudska pravica. – Ljudska pravica, 22. 2. 1935, Volitve. 66 Mariborski liberalni politik Pivko si je ve~ino odlikovanj dobesedno priboril v ~asu prve svetovne vojne, ko je nastopil proti Avstro-Ogrski. Med drugim je v Italiji oblikoval poseben jugoslovanski bataljon, ki se je bojeval na antantni strani. 67 Jutro, 19. 1. 1932, Otvoritev nove parlamentarne dobe s prestolnim govorom Nj. Vel. kralja. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 136 137 ^AS OPOZICIJE Vsi zbrani poslanci, izvoljeni na edini dr`avni listi Petra @ivkovi- }a, so s prakti~nim uresni~evanjem Aleksandrovih idej za~eli `e pred samo otvoritveno sejo. Pod vtisom nove ustave, nove zakonodaje o strankah in v skladu z dedi{~ino znane ~etrtojulijske deklaracije vlade so decembra 1931 ustanovili enoten poslanski klub in se hkrati kon- stituirali kot pripravljalni odbor za organizacijo nove politi~ne stran- ke. Poimenovali so jo Jugoslovanska radikalna kme~ka demokracija (JRKD). 68 Za »novo politi~no grupacijo« se je 6. aprila 1932 javno opre- delila {e vlada 69 in 5. maja 1932 je s statutom in programom tudi for- malno »stopila pred narod«. 70 Ko so sve`e izvoljeni poslanci in senatorji januarja1932 prvi~ sedli v svoje klopi, te niso bile ve~ v stari skup{~inski zgradbi v Beogradu, kjer je leta 1928 Puni{a Ra~i} streljal na hrva{ke poslance. Narodni skup{~ini so leta 1931 dodelili prostore na Vra~arju in med tem zaklju~evali gradnjo nove skup{~inske zgradbe, ki je bila naposled kon~ana v drugi polovici tridesetih let minulega stoletja in nato odtlej pa vse do danes gostila poslance razli~nih dr`avnih tvorb s tega prostora. Na fotografiji je nova skup{~ina med gradnjo. (Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, 1927) 68 Jutro, 18. 12. 1931, Na delo za novo vsedr`avno stranko! 69 Slovenec, 7. 4. 1932, Deklaracija nove vlade. 70 Jutro, 5. 5. 1932, Prebivalstvu Jugoslavije! SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 137 138 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Politi~ne spremembe, ki so se za~ele z razglasitvijo ustave, so o~itno dobivale vse ve~je razse`nosti. Po izvedbi volitev in konstituira- nju Narodnega predstavni{tva je bila ustanovljena {e nova, a `e dolgo na~rtovana politi~na stranka. Njen namen je jasno zrcalilo njeno ime – bila je zami{ljena kot velika krovna politi~na organizacija, v kateri bi skupno platformo na{li tako radikalni kot kme~ki in demokratski politiki. Ponujala je mo`nost politi~nega delovanja, in zato resno ogro- zila pozicije starih politi~nih strank. V za~etku leta 1932 se je tako zdelo, da Aleksander dejansko »nor- malizira« politi~ne razmere v dr`avi. Vse huj{e gospodarske razmere in val {tudentskih demonstracij, ki je prav tedaj preplavil Jugoslavijo, mu drugih mo`nosti tudi nista dopu{~ala. Nasprotno. Doma~a in tuja jav- nost sta `eleli ve~, `eleli sta resni~en konec diktature in odstop oso- vra`enega @ivkovi}a. V sklop svojih »reform« je zato kralj vklju~il {e eno potezo, na videz najbolj radikalno in najbolj spektakularno. ^etrtega aprila 1932 je odstavil svojega prvega ministra, utele{enje svojega oseb- nega re`ima, generala Petra @ivkovi}a. Novi premier je postal zmernej{i Voja Marinkovi}, {estojanuarski minister za zunanje zadeve. 71 Prvo sejo novoizvoljene skup{~ine po vrnitvi k ustavnosti je vodil starostni predsednik Vjekoslav Spin~i}. Ob njem sedi vsa vlada, v drugi vrsti sedita Albert Kramer in Ivan Pucelj (drugi in peti z leve). (Ilustrirani Slovenec, 1931) 71 Stojkov, Opozicija, str. 135–136. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 138 139 ^AS OPOZICIJE Menjava na fotelju predsed- nika vlade je hitro naletela na `ivahne komentarje. Tako tuji kot doma~i re`imski mediji so v tem videli {e en korak k postop- ni normalizaciji politi~nih razmer in pozdravili odhod vojaka. Tudi Jutro je v svoji hvalnici genera- lu zapisalo, da je »izredna misija g. @ivkovi}a zaklju~ena, njego- va naloga izvr{ena«. 72 Kraljeva menjava predsednika vlade je bila s stali{~a politi~ne taktike o~itno nadvse uspe{na. Ustvari- la je prav tak vtis, kakr{nega si je dvor `elel. 73 Toda bistvo diktature se z Aleksandrovimi »reformami« ni spremenilo. Maru{i~ev re`im v Dravski banovini je po zatrjeva- nju nekdanje SLS dosledno izva- jal opoziciji neprijazno politiko. Tako naj bi odpu{~al, preme{~al in pred~asno upokojeval dr`av- ne in banovinske uradnike ka- toli{kega politi~nega tabora, ena- ko pa naj bi ravnal tudi z u~itelji. Mladi ljudje naj ne bi mogli dobiti slu`be, »ako niso bili rojaki ali vsaj strankarski prista{i banovi«. V Slo- veniji naj bi se poleg tega {e krepilo »najogabnej{e ovadu{tvo«. 74 Tudi razmere v drugih delih dr`ave so bile podobne. Po oceni demokratskega prvaka Ljube Davidovi}a je bila odpravljena neodvisnost sodi{~, dr`avna administracija pa je podlegla samovolji in korupciji. Ljudi so zapirali brez predhodnega sodnega postopka in jih izganjali v druge dele dr`ave. Vpra{anje osnovnih ~lovekovih pravic se je tedaj ponovno odprlo. Povrhu vsega je bil {e gospodarski polo`aj izjemno te`ek. Brezpo- selnost je bila visoka, kreditni promet ustavljen. In v takih razmerah je Voja Marinkovi}, {estojanuarski minister za zunanje zadeve, je po odstavitvi vse bolj osovra`enega Petra @ivkovi}a aprila 1932 postal novi premier. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 72 Jutro, 6. 4. 1932, Peter @ivkovi}. 73 Stojkov, Opozicija, str. 136. 74 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 4, letak Banovanje Maru{i~evo. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 139 140 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO bilo vso breme upravljanja z dr`avo zaupano izklju~no ozkemu krogu ljudi in eni nastajajo~i politi~ni stranki. Drugi dr`avljani niso smeli pred- lagati re{itev, saj re`im ni poznal svobode govora. 75 »Odgovor« nekdanje SLS ali ofenziva zelenih kravat Potem ko se je biv{a SLS z volilno abstinenco odkrito profilirala kot opozicija re`imu, se je nanjo vsul plaz kritik in napadov. Ostre obsodbe, ki jih je bila dele`na med volilnim bojem, niso pojenjale niti pozneje, v ~asu »normalizacije«. Najve~krat jih je bilo sli{ati iz no- voizvoljenega predstavni{kega telesa – Narodne skup{~ine. Prvega marca je tako poslanec Ivan Urek v svojem govoru opisoval tudi po- liti~ne razmere v Dravski banovini in na podlagi upravi~enih kritik nekdanje SLS napovedal obra~un. »Ob{irno je orisal teror, ki ga je iz- vajala znana biv{a politi~na stranka, ki je samo s terorjem in s pomo~jo cerkve imela do sedaj ve~ino. So kraji, kjer vlada prava {panska inkvi- zicija. Govornik je navedel primer svoje lastne `ene, ki jo je `upnik v spovednici silil, da z odrekanjem zakonskih dol`nosti prisili svojega mo`a, da odpove ’Slovenski Narod’, ’Jutro’, ’Domovino’ in druge na- predne publikacije.« V nadaljevanju je pojasnjeval, kako sedijo na odgovornih mestih v Dravski banovini »{e danes ljudje, ki so znani kot priganja~i te stranke. Pri banski upravi v Ljubljani in pri raznih drugih dr`avnih uradih zavzemajo celo mesta {efov oddelkov. Te ljudi, ko so rovarili iz gole strankarske zagrizenosti proti vsemu, kar je jugo- slovanskega, je treba ~imprej zamenjati. To ni ~in ma{~evanja, mar- ve~ ~in pravi~nosti.« 76 In Urekov »~in pravi~nosti« je ban Maru{i~ se- veda izvr{eval z vso vnemo. 77 Politi~no vzdu{je v Beogradu in v Dravski banovini nekdanji SLS o~itno ni bilo naklonjeno. Nekdanja stranka je bila potisnjena v de- fenzivo in odrinjena na rob politi~nega `ivljenja. V takem polo`aju je morala nujno odgovoriti in pokazati svojo nezmanj{ano mo~. Marca 75 ASCG 84, Zbirka Hinko Krizman, fasc. 2, pismo Lj. Davidovi}a H. Krizmanu z dne 4. 3. 1932. 76 Slovenec, 5. 3. 1932, Iz poslanskih govorov. 77 Ob tem dopi{imo, da je v duhu Urekovega opozorila ravnala tudi Koro{~eva vlada v letu 1928. Po besedah biv{ega ministra Miloja Jovanovi}a je Koro{ec takoj zatem, ko je prevzel vladno krmilo, odstavil {tevilne uradnike in namestil prista{e svoje stranke. – Jutro, 17. 3. 1932, Prora~unska razprava v Senatu. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 140 141 ^AS OPOZICIJE 1932 je zato Koro{ec ukrepal. Beograjskemu ~asniku Politika je napi- sal posebno pismo, v katerem je obsodil na~in izvedbe volitev, po- liti~ne razmere po njih pa razglasil za »nenarodni« in »la`ni parlamen- tarizem«. A ker Politika kriti~nega pisma ni smela objaviti, ga je lahko raz{irjal le ilegalno. 78 Predvideni u~inek s tem gotovo ni bil dose`en. * Veliko bolj uspe{na kot Koro{~evo pismo je bila za nekdanjo SLS politi~na taktika na doma~em terenu v Dravski banovini, kjer je biv{a stranka ubrala druga~no pot. Odmaknila se je od neu~inkovite kritike re`ima in mu nezadovoljstvo raje odkrito pokazala. Maja 1932 je or- ganizirala odmevno politi~no akcijo, ki je pritegnila kar najve~ njenih prista{ev. Priprave nanjo so se za~ele `e spomladi. Sedemnajstega aprila je bilo namre~ v listu Slovenec objavljeno pompozno oznanilo. Skupina podpisnikov, visokih predstavnikov nekdanje SLS, je Slovence ob- ve{~ala, da bo 12. maja tistega leta »na{ voditelj dr. Anton Koro{ec obhajal svojo {estdesetletnico«. ^astitljivi jubilej karizmati~nega vodje najmo~nej{e slovenske politi~ne stranke, kateremu so pripisovali »ne- minljive« zasluge na prosvetnem, zadru`no-gospodarskem in politi~- nem polju, je po njihovem mnenju zahteval »oddol`itev« »voditelju«. Zato so se odlo~ili povabiti »svoje prijatelje po vsej Sloveniji, da takoj ustanove odbore za proslavo Koro{~eve {estdesetletnice, ki naj se vr{i povsodi v mesecu maju«. 79 Nadvse nedol`no vabilo k po~astitvi roj- stnega dne spo{tovanega slovenskega politika, »izvr{itelja jugoslovan- skega testamenta«, 80 je tako imelo na videz jasno ozadje in preprost namen – ljudsko proslavo. A le na videz. Ozadje predvidenega slavja je bilo seveda veliko globlje. [e deset let pred tem, leta 1922, si je Koro{ec ob svoji petde- setletnici »odlo~no in nedvoumno prepovedal vsako javno po~asti- tev«. 81 Tudi sicer naj bi vedno odklanjal proslave svoje osebnosti, kar so njegovi zvesti privr`enci vselej vljudno spo{tovali. ^emu so torej 78 Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), faksimile Koro{~evega pisma uredni{tvu Politike z dne 4. 3. 1932; Stojkov, Opozicija, str. 157. 79 Slovenec, 17. 4. 1932, Slovenci! Oznanilo so podpisali ~lani osrednjega odbora za Koro{~evo proslavo: Marko Natla~en, Anton Su{nik, Fran Kulovec, Ivan Vesenjak, Jo`e Gos- tin~ar, Fran Gabrov{ek, Ivan Ah~in, Anton Ogrizek in Franc Vatovec. 80 Tako ga je v posvetilu v svoji knjigi Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, Celje 1918, ozna~il Milko Brezigar. 81 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Navodilo za proslavo 60-letnice dr. Antona Koro{ca. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 141 142 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO spomladi leta 1932 ravnali druga~e, v o~itnem nasprotju s staro `eljo svojega »voditelja«? V mariborskem pripravljalnem odboru so odkrito povedali, da je imelo tedaj »katoli{ko slovensko ljudstvo prav poseb- ne razloge, da izrazi svoje mi{ljenje in hotenje«. 82 In ti razlogi niso bili toliko povezani s Koro{~evo osebo, kolikor z aktualnimi politi~nimi razmerami. Obletnica na~elnika prepovedane SLS je za nekdanjo stran- ko namre~ predstavljala izjemno prilo`nost. V trdih opozicijskih ~asih je ponujala dober povod za enkratno politi~no manifestacijo, za strni- tev lastnih vrst ter za prikaz {e zmerom jedrnate in stabilne politi~ne mo~i slovenskega katoli{kega politi~nega tabora. * Za pripravo proslave Koro{~eve {estdesetletnice je bil oblikovan poseben, `e prej imenovan Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, ob njem pa {e {tevilni pripravljalni odbori po vsej Sloveniji. ^lani glav- nega odbora, vsi po vrsti visoki funkcionarji nekdanje SLS, so v `elji po kar najbolj{i organizaciji in zakonski ustreznosti manifestacij izdali posebno navodilo za proslavo. V njem so `e takoj v za~etku poudarili namen in potrebo ustanovitve pripravljalnih odborov. Zaradi restriktiv- ne {estojanuarske zakonodaje je namre~ obstajala resni~na nevarnost, da bi katoli{ka prosvetna in izobra`evalna dru{tva, ki bi organizirala proslave, »pri{la v nasprotje z dru{tvenim zakonom«. 83 V taki situaciji je bilo seveda elegantneje formirati ad hoc odbore, jim zaupati pripra- vo slavja in jih nato razpustiti. Konkreten program Koro{~eve proslave je skladno z besedilom navodila obsegal ve~ delov. @e {tiri dni pred njegovim rojstnim dnem, osmega maja ob osmih zve~er, je bila predvidena prireditev v ljubljan- skem hotelu Union. Poleg {tevilnih glasbenih to~k, recitala in jugo- slovanskega kola je bil na sporedu tudi slavnostni govor pisatelja Fra- na Sale{kega Fin`garja. Po osmomajski uvodni slovesnosti naj bi na predve~er Koro{~evega praznika pri`gali kresove na gri~ih {irom Slo- venije, za tem, na binko{tno nedeljo ali pozneje, pa so bile na spore- du manj{e proslave po vseh slovenskih krajih. 84 Nedvomno nadvse ambiciozen, temeljit in {iroko zasnovan program. 82 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, Prepis letaka. 83 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Navodilo za proslavo 60-letnice dr. Antona Koro{ca. 84 Prav tam. Program proslave v Unionu je bil objavljen tudi v Slovencu: Slovenec, 1. 5. 1932, Proslava 60-letnice dr. A. Koro{ca. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 142 143 ^AS OPOZICIJE [tevilni pripravljalni odbori so se konec aprila 1932 tako oprijeli potrebnega organizacijskega dela. Mariborski odbor je 28. aprila na »spo{tovane prijatelje in sodelavce« naslovil poseben letak, v katerem je pozval k na~rtovani manifestaciji in jo obenem zelo politi~no argu- mentiral. V letaku je namre~ pisalo, da naj svet vidi »kaj smo in kaj ho~emo in kako je dr. Koro{ec na{ pravi zastopnik in tolma~ na{ih stremljenj in na{ih nazorov«. Zato je bilo potrebno, da ob njegovi {est- desetletnici »po vseh na{ih krajih brez izjeme odmeva enotna volja«! 85 Na prav tako vnet na~in so se dela lotili tudi Koro{~evi prista{i iz Dom`al. Petindvajsetega aprila so misijonar Jo`e Godina, sin dom- `alskega trgovca Jo`ko Senica ml. in {tudent prava France Lazar obvo- zili celotno dom`alsko »agitacijsko« cono, ki je segala vse do Izlak. Ustavljali so se zlasti pri prosvetnih dru{tvih, 86 jih pozivali, naj sode- lujejo pri proslavah, po{ljejo kar najve~ udele`encev na osrednjo slo- vesnost v ljubljanski Union in 11. maja zve~er poskrbijo, da bodo na vseh vidnih mestih zagoreli kresovi. 87 Med vo`njo skozi Kandr{e, na ozki gozdni cesti, ki pelje iz Izlak proti Morav~am, pa se je nekomu izmed njih nenadoma porodila zanimiva ideja: »Prav bi bilo, ~e bi imeli vsi udele`enci Koro{~eve proslave kak znak.« Najprej so razmi{ljali o posebnih iglah na prsih, o trobarvnih bucikah, modnih rob~kih v zgor- njem `epu suknji~a, a se je dom`alska trojica na koncu zedinila za kravato. Pri tem je morala {e izbrati ustrezno barvo. Spet so padali razli~ni predlogi – od rde~e, modre, trobarvne, dokler ni Senica ome- nil, da je bila tedaj modna zelena. Odlo~ili so se zanjo. Trgovec Seni- ca je {e isti dan pri svojem grosistu v Ljubljani naro~il prav vse krava- te zelene barve in kmalu za~el z mno`i~no prodajo. 88 Deset dni pozneje, 5. maja, je dom`alski pripravljalni odbor pod predsedstvom mizarskega mojstra Ivana Vre~arja sklical {ir{o sejo odbora v Dru{tvenem domu v Grobljah. [tevilni zbrani privr`enci nekdanje SLS (baje je bilo okoli 200 oseb) so govorili o na~rtovanih 85 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, prepis letaka. 86 Pripravljalni odbor Koro{~eve proslave se je v veliki meri organizacijsko oprl na pro- svetna dru{tva. Politi~no najbolj dejavna med njimi (in posledi~no re`imu najmanj prijazna) je kamni{ki sreski na~elnik Vov{ek posebej izpostavil v svojem poro~ilu Kraljevski banski upravi iz marca 1933. Kot izrazito protire`imska in aktivna ob Koro{~evih proslavah je navedel dru{tva Nevlje, Kamnik, Vodice, Menge{, Sv. Trojica, Homec, Dob, Sela in Vrhpolje. – Arhiv Slovenije (AS) 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, fasc. 26501–28800, spis {t. 27994 kamni{kega sreskega na~elnika z dne 22. 3. 1933 Kraljevski banski upravi Drav- ske banovine v Ljubljani. 87 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 1. 1940, {t. 3. 88 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 9. 2. 1940, {t. 4. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 143 144 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO proslavah: o udele`bi na osmomajski v Ljubljani, o kresovanju 11. maja in o posebni dom`alski proslavi. Slednja naj bi bila na binko{tno ne- deljo, 15. maja, za~ela pa naj bi se ob deseti uri z veliko ma{o na pro- stem v kapeli ob cerkvi na gri~ku Gori~ica. Tej bi nato sledil shod, ki bi »pokazal popolno solidarnost ljudstva z voditeljem slovenskega na- roda dr. Koro{cem in manifestacijski sprevod po Dom`alah«. 89 Ude- le`ence sestanka pa seveda niso pozabili opozoriti na dogovorjeni znak – zeleno kravato. Podjetni trgovec Senica naj bi jih nekaj celo prinesel s seboj na sejo in jih nemudoma prodal. Kravata se je o~itno prijela. Senici je posel cvetel in tako je s~asoma prodal prav vse ze- lene kravate, ki jih je imel njegov grosist na voljo. Dom`alski organi- zatorji so tedaj naleteli na te`avo. Nespretno so spregledali nezado- stno stanje zalog zelenih kravat in njihova akcija je bila ogro`ena. Kot re{ilna bilka se je pojavila obrtnica Cilka Zajc iz Grobelj – odboru je predlagala strojno pletenje kravat na veliko. Pri tem velja poudariti, da je niso vodili zgolj politi~ni vzgibi, ampak najbr` tudi premi{ljena podjetni{ka logika. Pletenje kravat se je namre~ sprevrglo v cveto~ posel. Proizvajala jih je v treh izmenah in dobavljala po vsej Sloveniji. Poslovno tveganje res ni bilo majhno – oblast v Dravski banovini je v zelenih kravatah hitro spoznala protire`imsko manifestacijo in jih pre- povedala, Cilki Zajc pa zaplenila vso zeleno blago. Toda reklama, ki ji je bila s tem ustvarjena, je odtehtala nastalo poslovno {kodo. 90 * Z zelenimi kravatami 91 opravljeni prista{i nekdanje SLS so se 8. maja odpravili na osrednjo proslavo {estdesetletnice Antona Koro{ca v Ljub- ljano. Tista nedelja po pisanju ~asnika Slovenec ni bila navadna nedelja. »Bil je to svetal, ~udovito svetal praznik. Praznik na{ega najvi{jega spo- {tovanja in na{e najgloblje hvale`nosti!« 92 Privr`enci in simpatizerji dr. Koro{ca (pa tudi drugi visoki gosti) so dejansko v velikem {tevilu po- ~astili njegov praznik in napolnili prostorno unionsko dvorano. Na ~astnih mestih so poleg njegovih politi~nih sodelavcev – Jo`eta 89 Franc Bernik, Zgodovina fare Dom`ale, 2. knjiga, Groblje 1939, (dalje: Bernik, Zgodo- vina fare Dom`ale), str. 143. 90 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 9. 2. 1940, {t. 4; 23. 2. 1949, {t. 5; 8. 3. 1940, {t. 6. 91 Zelena kravata se je kot politi~ni simbol uveljavila v {ir{em slovenskem prostoru prav po osmomajski proslavi v Ljubljani. – Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 22. 3. 1940, {t. 7. 92 Slovenec, 10. 5. 1932, Praznik slovenske hvale`nosti in zvestobe. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 144 145 ^AS OPOZICIJE Gostin~arja, Frana Kulovca, An- dreja Gosarja, Antona Su{nika, Du{ana Serneca, Marka Natla- ~ena, Ivan Ah~ina in Janka Brejca sedeli tudi predstavniki hrva- {kega zadru`nega in katoli{kega gibanja na ~elu z Jankom [im- rakom, predstavniki slovenske univerze – rektor Alfred [erko in profesorji Rado Ku{ej, France Ve- ber, Franc Ksaver Lukman, Lam- bert Ehrlich (in drugi) ter zastop- niki slovenskega gospodarstva – predsednik industrijske zbornice Dragotin Hribar in generalni taj- nik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Fran Windischer. Glavna to~ka proslave je bil nastop pisatelja Frana Sale{kega Fin`garja, ki je prebral svoj vzne- seni in dolgi govor, poln sla- vospevov voditelju. 93 Prisotna mno`ica je tedaj gotovo gorela v navdu{enju, {e bolj pa jo je pod`gal kratek nastop slavljenca. Zbrane je opozoril, da se niso sestali zato, da bi slavili njega, temve~ da bi spoznali naslednje: »Ohranili smo pogum in vztrajnost, nismo pa imeli kle~eplaztva in ne malodu{nosti. Tako gledam, tako mislim o dana{nji slavnosti, da je dana{nji dan do- kaz, da {e nismo skopneli. Narod kljubuje viharjem! Zmaga bo na{a!« 94 Kak{ne viharje in kak{no zmago je imel pri tem v mislih na~elnik prepovedane SLS? Morda je {lo zgolj za klasi~no politi~no retoriko, za `eljo {e bolj razgibati vesele goste, a vsiljuje se misel, da so bile Ko- ro{~eve besede izre~ene v kontekstu politi~nega trenutka. Nenazad- nje je sam povedal, da se niso sestali zato, da bi po~astili njegov jubi- lej. Proslave ob njegovem rojstnem dnevu so bile predvsem politi~ni dogodek in opozorilo vladajo~emu re`imu, da biv{a SLS, ki po lastnem prepri~anju pooseblja slovenski narod, »kljubuje viharjem«. Fran Sale{ki Fin`gar, znani pisatelj in urednik pri Mohorjevi dru`bi, je bil slavnostni govornik na politi~ni slovesnosti ob Koro{~evi {estdesetlet- nici. (Ilustrirani Slovenec, 1928) 93 Prav tam. 94 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 145 146 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Taktiko nekdanje SLS so slovenski liberalci brez te`av spregleda- li. Po unionski proslavi so v Jutru nedvoumno zapisali, kako so `e priprave nanjo pokazale, da jo `elijo Koro{~evi prista{i »zlorabiti iz- klju~no v politi~ne svrhe, zlorabiti za politi~no demonstracijo«. 95 Do- gajanje na sami proslavi je tako sodbo le {e potrdilo. Navdu{ena kato- li{ka mladina je namre~ Koro{ca ovila s tedaj prepovedano slovensko trobojnico in ga na ramenih ponesla v dvorano. 96 @e zgolj na podlagi tega lahko sklepamo, da je bila proslava izrazito protire`imska, pro- centralisti~na in protiunitaristi~na manifestacija, ki je po uradnem za- klju~ku kulminirala v razposajenem vzklikanju ljudi. V ~asu prepovedi »plemenskih« strank, v ~asu strogega re`ima bana Maru{i~a, tovrstno dogajanje seveda ni moglo ostati brez posledic. Polna unionska dvorana v Ljubljani ob proslavi {estdesetletnice Antona Koro{ca. Slavljenec sedi na posebnem naslanja~u v sredini. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 95 Jutro, 12. 5. 1932, Ob {estdesetletnici dr. Antona Koro{ca. 96 Antona Koro{ca je takrat v slovensko zastavo ovil predsednik razpu{~ene Slovenske dija{ke zveze, kr{~ansko-socialisti~ni {tudent prava Marijan Brecelj, ki je pozneje postal (med drugim) ~lan glavnega {taba Slovenije, ~lan izvr{nega odbora OF in maja 1945 podpredsednik ajdovske vlade. – Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja se- demdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988, (dalje: @ebot, Neminljiva Slovenija), str. 49; Janko Pleterski, Politika naroda v krizi dru`be, dr`ave in idej, v: Slovenska trideseta leta, ur. P. Vodopivec, J. Mahni~, Slovenska matica, Ljubljana 1997, (dalje: Pleterski, Politika naroda), str. 49. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 146 147 ^AS OPOZICIJE Anton Koro{ec se je po koncu unionske slovesnosti odpravil domov (zgornja fotografija), pospremljen z vzkliki mno`ice, ki je bila zbrana pred unionsko dvorano (spodnja fotografija). (Ilustrirani Slovenec, 1932) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 147 148 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Prista{e biv{e SLS so ob navdu{enem odhodu iz dvorane tako pri~akali ljubljanski stra`niki in jim na policijsko vljuden na~in za~eli dopovedo- vati, da so si tisti ve~er v Ljubljani dovolili preve~. Z gumijevkami v rokah so »razganjali« mno`ico in jo potiskali bodisi proti sodi{~u bodisi v drugo smer, proti fran~i{kanski cerkvi. Pri tem so »tolkli vsevprek po ljudeh«, ~e pa se je kdo slu~ajno sku{al ubraniti in je udaril stra`nika, so ga povrhu {e ovadili zaradi nasilnega oviranja dr`avnega uslu`benca pri izvr{evanju slu`benega posla. 97 Slednje je doletelo ljubljanske {tu- dente Franca Casarja, Antona Puk{i~a in Frana Bajca. Puk{i~u je obto`- nica celo o~itala, da se je udele`il Koro{~evih demonstracij »o~ividno z namenom, da se bo pretepal«. Politi~ni obra~un re`ima s somi{ljeniki nekdanje SLS se je o~itno pomaknil z ulice v sodno dvorano. Zagovor vseh treh obto`enih je prevzel osebno odvetnik Marko Natla~en, vodja osrednjega pripravljalnega odbora za pripravo Koro{~eve {estdesetlet- nice. V predstavitvi svojih argumentov je bil uspe{nej{i od dr`avnega to`ilca, saj je sodi{~e v dveh primerih odlo~ilo, da sta {tudenta sicer kriva, ker sta udarila stra`nika, vendar se ju oprosti vsake kazni. Po mnenju sodi{~a sta bila k dejanju izzvana s »protizakonitim in nepra- vilnim poslovanjem policijskega stra`nika«. V tretjem primeru pa je so- di{~e obto`enca v celoti oprostilo in mu tako verjelo, da sploh ni udaril stra`nika. 98 Neodvisnost jugoslovanskega sodstva je poleti 1932 {e pre- stala preizku{njo. Uradno poro~ilo jugoslovanske agencije Avala o Koro{~evi prosla- vi je povedno in strnjeno povzelo dogajanje tistega ve~era. V osred- njem delu je pisalo, da so nekateri »hoteli izkoristiti to priliko za demon- stracije proti re`imu in obstoje~emu redu s tem, da so razobesili v lokalu, kjer se je vr{ilo zborovanje, plemenske slovenske zastave in vzklikali: ’Doli vlada!’ – ’@ivela samostojna Slovenija!’ – ’@ivel dr. Koro{ec!’ Ob- last je razpr{ila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb.« 99 Zdi se, da razobe{anje slovenske zastave in energi~no vzklikanje ob zapu{~anju unionske dvorane ni bilo soglasno na~rtovano. Nasprot- no. Sklepamo lahko, da je bilo s stali{~a pripravljalnega odbora celo kontraproduktivno. Pred proslavami je slednji Kraljevski banski upra- vi v Dravski banovini namre~ odlo~no zatrdil, da »na kake politi~ne demonstracije ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na 97 Slovenec, 9. 7. 1932, Oprostilna razsodba de`. sodi{~a. 98 Slovenec, 2. 7. 1932, Izpred de`elnega sodi{~a; 9. 7. 1932, Oprostilna razsodba de`. sodi{~a; 23. 7. 1932, [e ena oprostilna razsodba. 99 Slovenec, 10. 5. 1932, Uradno poro~ilo o Koro{~evi proslavi v Ljubljani. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 148 149 ^AS OPOZICIJE tem, da se morejo v redu izvr{iti proslave tudi drugod po de`eli«. 100 Pojem »politi~ne demonstracije«, zapisan v tem kontekstu, moramo seveda brati kot »nezakonito demonstriranje z rabo plemenskih sim- bolov in s protire`imskimi vzkliki«, torej kot opis dogajanja, ki se je dejansko zgodilo, kajti sam koncept Koro{~evih proslav je bil nedvom- no zasnovan kot {iroka in dovoljena politi~na demonstracija. Upo- {tevaje temeljite priprave nanjo in potencialni politi~ni u~inek lahko tako domnevamo, da pripravljalni odbor dejansko ni `elel preve~ vznemirjati `e s prvo proslavo in s tem tvegati prepovedi nadaljnjih slovesnosti. S slovensko zastavo je morda res zavestno popustil zahte- vam kr{~ansko-socialisti~ne mladine, 101 toda dogajanja po koncu pro- slave in konflikta z (nasilnim) stra`ni{tvom ni `elel. Dogodke osmega maja zve~er je Maru{i~ev re`im dejansko takoj izkoristil. Zaveza, ki jo je dal osrednji pripravljalni odbor, je namre~ bila pretrgana – proslava je izzvenela kot protire`imska demonstra- cija. Ban Maru{i~ je tako lahko z mirno vestjo vse »nadaljnje tozadev- ne prireditve« prepovedal. 102 Le dan po ljubljanski proslavi je v o~itno koordinirani akciji re`ima ukrepalo tudi dr`avno to`ilstvo. Njegova mariborska enota je ugotovila, da se iz `e omenjenega letaka priprav- ljalnega odbora iz Maribora o pripravah na Koro{~eve proslave »vidi, da se ho~e pozivati na manifestacije, ki so namerjene proti dr`avnemu in narodnemu edinstvu, izziva se torej razpolo`enje na plemensko razdvojenost«. Letake je zato prepovedalo in odredilo zaplembo. 103 Desetega maja zjutraj, po objavi prepovedi, je bilo videti, kot da bi pripravljalni odbori po vsej Sloveniji delali zaman. * Novica o prepovedi nadaljnjih proslav pa v Dom`alah ni spro`ila prevelikega razburjenja. Tamkaj{nji odbor se je preprosto odlo~il, da bo necerkveni del sporeda ~rtal in v nedeljo, 15. maja, priredil le na~rtovano ma{o na prostem. Predvideno pri`iganje kresov v ~etrtek, 11. maja, zve~er, pa tako ni imelo zna~ilnosti prireditve. Re`im s temi potezami kljub vsemu ni bil zadovoljen. Kamni{ki sreski na~elnik Vov{ek je tisto sredo popoldne vznemirjen po telefonu kar dvakrat klical ~lana pripravljalnega odbora, Jo`eta Godino, in napovedoval 100 Prav tam. 101 Pleterski, Politika naroda, str. 49. 102 Slovenec, 10. 5. 1932, Uradno poro~ilo o Koro{~evi proslavi v Ljubljani. 103 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, Odlo~ba Dr`avnega to`ilstva v Mariboru z dne 9. maja 1932. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 149 150 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO prepoved ve~ernih dogodkov, saj naj bi izvedel, da bodo v Dom`a- lah potekale demonstracije. Ko mu je Godina zatrdil, da demonstracij ne bo, da bodo zgolj goreli kresovi in da bodo razsvetljena okna dom- `alskih domov, je pomirjen obljubil, da »ne bo dal nobenih posebnih navodil oro`ni{tvu«. Enajstega maja zve~er res ni pri{lo do nobenega ve~jega incidenta. Lu~i in kresovi so mirno goreli, vse od visokega Krvavca do Sv. Planine nad Zagorjem. 104 ^e je bilo sredino kresovanje in zbiranje malo{tevilnih navdu{encev ob kresovih za re`im {e sprejemljivo, pa nedeljska mno`i~na ma{a na prostem ni bila. Dom`alsko oro`ni{tvo je zato ve~krat posredovalo pri `upniku in zahtevalo, naj ma{o odpove, toda v cerkvenih zadevah je bilo gospodu Francetu Berniku »te`ko priti do `ivega«. Vme{avanja politi~ne oblasti v povsem cerkvene zadeve ni dovolil. Ma{a ni bila odpovedana. Ozra~je pred nedeljsko slovesnostjo se je vse bolj bli`alo vreli{~u. Prodaja zelenih kravat je bele`ila rekorde, telefon med kamni{kim sreskim na~elstvom in dom`alskimi oro`niki je neprestano zvonil. V soboto, dan pred ma{o, so vznemirjeni dom`alski oro`niki celo do- ~akali okrepitev. Pridru`ila se jim je ~eta oro`nikov iz Ljubljane, po- veljstvo nad celotnim kontingentom pa je prevzel poveljnik ljubljan- ske ~ete, stotnik Me{terovi}. Naslednji dan so za~ele njegove enote v zgodnjih jutranjih urah ukrepati. Na vseh dohodih v Dom`ale so po- stavile zapore – v Trzinu, Meng{u, Preserjah, Dragomlju in na obeh mostovih ~ez Kamni{ko Bistrico, na Viru ter v Ihanu. Njihov namen je bil seveda jasen: {tevilne mno`ice, ki se so tisti dan namenile v Dom`ale, so `eleli zavrniti in s tem prepre~iti morebitne demonstra- cije. Toda oro`ni{ke stra`e niso bile pretirano uspe{ne. Ljudje so se jim bodisi spretno izmaknili bodisi navedli kak drug kraj, kamor naj bi bili namenjeni. Pri tem so morali biti toliko pazljivi, da so si sneli ze- lene kravate, 105 saj so bile te za stra`nike zadostno opozorilo. Ob de- setih dopoldan, ko se je za~ela ma{a, je tako bila kljub mo~nim stra- `am okrog gri~ka Gori~ica zbrana mno`ica 3000 ljudi. 106 104 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 5. 4. 1940, {t. 8. 105 Pri tem poudarimo, da zelenih kravat niso nosili le mo{ki, temve~ tudi `enske. Kamni{ki sreski na~elnik Vov{ek je v `e citiranem poro~ilu o prosvetnih dru{tvih namre~ poudaril, da so ~lani dru{tva Vrhpolje »nosili kot znak orijentacije proti re`imu zelene kravate, med temi celo ve~ina `enskih ~lanov«. AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, fasc. 26501–28800, spis {t. 27994 kamni{kega sreskega na~elnika z dne 22. 3. 1933 Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. 106 [tevilka 3000 je zapisana v uradnem sodnem opisu dogodkov. – Jo`e Godina, V zna- menju zelene kravate, Pod Grintovci, 5. 4. 1940, {t. 8; 19. 4. 1940, {t. 9; 16. 5. 1940, {t. 11; Bernik, Zgodovina fare Dom`ale, str. 144–145. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 150 151 ^AS OPOZICIJE Govor `upnika Bernika je bil predvsem cerkvene narave in ni po- segal na politi~no podro~je. Misijonar in glavni agens movens dom- `alskih dogodkov, Jo`e Godina, je kratko zapisal: »Cela slu`ba bo`ja se je izvr{ila v najlep{em redu.« Ob koncu je {e »zasvirala« dom`alska godba in ljudje so za~eli po~asi odhajati domov. Ko se je `e zdelo, da se bo slavnostna ma{a mirno iztekla, pa se je dogajanje naenkrat za~elo zapletati in se z bliskovito naglico razvilo v politi~no motiviran »cir- kus«. Do ljudi je namre~ prikorakala ~eta oro`nikov stotnika Me{te- rovi}a in jih za~ela pozivati, naj se razidejo, saj je vsako zbiranje pre- povedano. In »med tem se zasli{i iz mno`ice vzklik ’@ivijo dr. Koro{ec!’ Temu vzkliku so sledili {e drugi in cela mno`ica je mo~no vzklikala na{emu voditelju. Kapetan Me{terovi} uka`e nasaditi bajonete in raz- poredi oro`nike od vrha gri~a doli v dolino v raztegnjeno vrsto.« Urad- no sodno poro~ilo navaja, da se je poleg vzklikov Koro{cu sli{alo tudi parole: »Dol z diktaturo«, »@ivijo slovenski narod« in »@ivijo svoboda«. Oro`ni{tvo je zato seveda ukrepalo. V teku se je zapodilo proti mno- `ici in jo za~elo razganjati. Dejavnost oro`nikov je, razumljivo, spro`ila odziv zbranih. Mladeni~i so se za~eli upirali in metati kamenje, nekaj jih je bilo tudi aretiranih. 107 Razburjeni Me{terovi} je zato stopil do Godine in drugih organizatorjev ter zagrozil, da bo uporabil oro`je. »Stvar je postala nevarna!« Tedaj je Godina s tovari{i spregovoril lju- dem – po njegovih lastnih besedah na svojo pobudo, po besedilu sodnega opisa dogodkov pa na pobudo Me{terovi}a – in ti so se le pomirili. Ko jim je vodja stra`nikov {e obljubil, da bo izpustil aretira- ne mladeni~e, so se naposled za~eli polagoma razhajati. 108 Binko{tno nedeljo v Dom`alah, 15. maja 1932, je tako zaznamovalo merjenje mo~i med re`imskim in protire`imskim politi~nim taborom. Razburljivo dogajanje pa seveda ni ostalo omejeno zgolj na Dom- `ale. [e isti popoldan so »zelene kravate« demonstrirale tudi v bli`njem 107 Na tem mestu omenimo zanimiv incident, ki na lokalni ravni nazorno ilustrira liberal- no-klerikalna nasprotja. Neki mladeni~, ki je padel v roke oro`niku, se mu je uspel izmuzniti in je zbe`al preko travnika. Med tekom pa je predenj sko~il »sin znanega dom`alskega so- davi~arja«, ~lan Sokola, in ga zadr`al do prihoda oro`nika. Tako ravnanje sokolskega sodavi~arja naj bi spro`ilo splo{no zgra`anje ljudi in uvedbo takoj{njih »gospodarskih sankcij«. Od tistega dne naprej so mo`je, ko so stopali v gostilne, najprej vpra{ali gostilni~arja, ~igavo sodavico to~i. ^e je omenil ime sokolskega sodavi~arja, so se obrnili in komentirali: »Tam, kjer se prodaja sodavica Dom`al~ana X, mi ne pijemo.« Misijonar Godina pi{e, da je pozneje izvedel, kako je »imela ta agitacija usodne gospodarske posledice za imenovanega podjetnika.« – Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 2. 5. 1940, {t. 10. 108 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 2. 5. 1940, {t. 10; 16. 5. 1940, {t. 11; 30. 5. 1940, {t. 12; Isti, V znamenju zelene kravate, Na mejah, 1. 11. 1938, {t. 21; 6. 11. 1938, {t. 22. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 151 152 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Meng{u, dan pozneje pa v Komendi. 109 Scenarij je bil povsod podo- ben. Kljub prepovedi so se zbrale mno`ice ljudi in pod slovensko zastavo vzklikale »@ivijo svoboda«, »@ivijo Koro{ec«, »@ivijo slovenska zastava«. Pri tem so stra`niki v uradnem poro~ilu za Menge{ za~ude- no ugotavljali, da so tamkaj{nji ljudje veljali za povsem mirne in ubog- ljive ter na tej podlagi sklepali, da so jih o~itno morali »kolovodje nahujskati«. Najbolj uspe{ni naj bi bili pri `enskah, ki so bile »posebno nahujskane« in so se obna{ale »kot divje, prave Amazonke«. 110 Val demonstracij se je nadaljeval tudi v naslednjih dneh. V nedeljo, 22. maja, je bil organiziran prepovedan shod pri Sv. Trojici, {e teden pozneje pa proslava ob tridesetletnici prosvetnega dru{tva (in seve- da ob {estdesetletnici Antona Koro{ca) na ^em{eniku nad Zagorjem. Medtem ko je prvi, pri Sv. Trojici, {e potekal po ustaljenem scenariju z vzkliki »Dol z vlado, dol z Marinkovi}em, dol z banom, Koro{ca pa gor!«, je bila na ^em{eniku zaradi oro`ni{ke prepovedi proslava od- povedana. Ljudje so se tisti dan »zgolj« odpravili na nedeljski izlet v zelenih kravatah. 111 * Nemirni majski dnevi leta 1932 so v re`imskih funkcionarjih upra- vi~eno vzbujali skrb. [iroko zasnovane demonstracije seveda niso bile nedol`no po~etje, pa ~eprav so bile kdaj videti le kot izlet na sve`i zrak v zelenih kravatah. Ostro u~inkovanje oblasti je zato razumljivo, ~etudi je tedaj doseglo pani~ne razse`nosti. Tako je kamni{ki sreski na~elnik Vov{ek v tistih dneh poslal oro`ni{tvu dopis o neverjetnem odkritju: »Tukaj{nji organ je zaupno doznal, da dr Koro{~evi prista{i v okolici Kranja, [en~urja in bli`ine, katerim je bilo prepovedano nositi zelene kravate in druge take znake, se sedaj medsebojno spoznavajo, da nosijo srajce, ovratnik na znotraj spodvihan. Dajem vam to na znanje z naro~ilom, da pojavu posvetite svojo pa`njo in mi prilikom prilo- `enega osebnega referata o tem poro~ate.« 112 109 V poro~ilu o stanju javne varnosti meseca maja 1932 na obmo~ju kamni{kega stra`- ni{kega voda je situacija ocenjena kot »naru{ena, {to se je dana 16. maja t. l. u 15 ~asa u Komen- di odr`ala nedozvoljena proslava 60 letnica Dr. Koro{ca, gde je do{lo do demonstracije protiv kralja, re`ima i dr`avnog uredjenja«. – AS 129, Sresko na~elstvo Kamnik, fasc. 1 (leto 1932), Pregled o stanju javne bezbednosti na teritoriju Kamni~kog `andarmeriskog voda za mesec maj 1932. god. 110 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 14. 6. 1940, {t. 13; 12. 7. 1940, {t. 15. 111 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 7. 1940, {t. 16; 9. 8. 1940, {t. 17; 23. 8. 1940, {t. 18. 112 Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 7. 1940, {t. 16. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 152 153 ^AS OPOZICIJE Odgovor re`ima ali {en~urski dogodki Odgovor re`ima 113 na politi~ne demonstracije nekdanje SLS ni ostal omejen zgolj na prepovedi in oro`ni{ke posege. Privr`enci vladajo~e stranke so se lotili tudi bolj dejavnega pristopa – za~eli so prirejati protidemonstracije, politi~ne shode, na katerih so hoteli opozorili, da niso povsem brez podpore v volilnem telesu. Vse poletje in jesen 1932 so se kot po teko~em traku odvijale manifestacije re`ima – na Prim- skovem, v [en~urju, Preddvoru, Hrastju, na Jesenicah, v Prekmurju, Ljubljani, Mariboru in drugod. 114 Akcija re`ima je zajela prakti~no vso Dravsko banovino. Vsakokratni govorci vladajo~e stranke so na shodih ostro obra~u- navali z biv{o SLS, z njenimi politiki in {e zlasti s Koro{cem. 115 O~itali so jim, da ho~ejo razkosati Jugoslavijo in »ustvariti malo slovensko republi~ico pod protektoratom samega Mussolinija«, 116 jih razgla{ali za »neprijatelje« 117 in politi~ne la`nivce. Po besedah Kramerja so morali Slovenci 12 let poslu{ati »avtonomisti~ne fraze gotove gospode, ki je, kadar se je posadila na ministrske stol~ke, bila najbolj centralisti~na, kar smo jih do`iveli«. 118 Toda politi~na akcija slovenskega dela JRKD ni povsod potekala povsem po na~rtih. V majskih dneh, po prepovedi nadaljnjih mani- festacij ob Koro{~evem jubileju, naj bi namre~ med prista{i nekdanje SLS z Gorenjske »kar sama od sebe po~ila parola«: »Na njih shode poj- dimo, pa tam govorimo.« 119 Shodi JRKD so bili tedaj seveda edina le- galna tribuna, ki je ponujala mo`nost za nastop. In ideja o njihovem 113 Politi~ne demonstracije nekdanje SLS v Dravski banovini niso bile osamljen primer v dr`avi. Pod vtisom zmernej{e politike Voje Marinkovi}a se je tudi drugod razmahnilo politi~no `ivljenje. Ker so vladajo~i krogi v tem razumljivo videli nevarnost zase in za {estojanuarske temelje, je moral premier Marinkovi} odstopiti. Zamenjal ga je tr{i Milan Sr{ki}, prista{ t. i. bristolske skupine poslancev JRKD (po beograjskem hotelu Bristol, kjer se je sestajala), odlo~no zveste {estojanuarskim principom. Personalna sestava vlade je sicer ostala nespremenjena, le Kramerja, ki je postal eden klju~nih operativcev JRKD (in minister brez listnice), je zamenjal Ivan Mohori~. – Stojkov, Opozicija, str. 139, 142–143. 114 Matija [kerbec, [en~urski dogodki, Tiskovno dru{tvo v Kranju, Kranj 1937, (dalje: [ker- bec, [en~urski dogodki), str. 16–17. 115 Prim.: Jutro, 18. 7. 1932, Velik govor ministra Mohori~a na Jesenicah; 2. 8. 1932, Zopet dva veli~astna shoda na Notranjskem; 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju; 12. 9. 1932 (ponedeljska izdaja), Slovenska Ljubljana jugoslovenska, 25. 10. 1932, [en~ur si je dal krasno zado{~enje; 8. 11. 1932, Ministra Kramer in Pucelj o politi~nem polo`aju. 116 Jutro, 18. 7. 1932, Velik govor ministra Mohori~a na Jesenicah. 117 Jutro, 2. 8. 1932, Zopet dva veli~astna shoda na Notranjskem. 118 Jutro, 12. 9. 1932 (ponedeljska izdaja), Slovenska Ljubljana jugoslovenska. 119 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 16–17. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 153 154 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO »prevzemu« in spreobrnjenju v shod opozicije je zato morala biti kar najbolj resno in {iroko organizirana. Nekdanja SLS je znova razpela mre`o zaupnikov in pripravila nadaljevanje manifestacij ob rojstnem dnevu svojega vodje. @ivahno politi~no dogajanje v tistih dneh, ki se je za~elo z unionsko proslavo, je do`ivelo vrhunec 22. maja v [en~urju. Poslanec in `upnik Janko Barle je na dvori{~u tamkaj{nje gostilne Ga{perlin pripravil shod, kamor so se povabili tudi prista{i opozicije. @e znano vzklikanje Ko- ro{cu in poudarjanje parole »Dol, re`im« pa se tedaj ni kon~alo le s pre- rivanjem z oro`niki, temve~ je kulminiralo v pravo bitko. Nezadovolj- na mno`ica ljudi je obkolila poslanca Barleta z oro`niki vred in le malo naj bi manjkalo, da ni pri{lo do pokola s {tevilnimi `rtvami na obeh stra- neh. Mno`ico je po lastnih besedah pomiril prista{ nekdanje SLS `up- nik Matija [kerbec in odpeljal Barleta na varno. 120 Le nekaj dni pozneje, 25. maja, je Janko Barle odlo`il svoj poslan- ski mandat. Razlogov za svojo odlo~itev sam sicer ni pojasnil, vendar je bilo Jutru »itak jasno, za kaj gre«. Njegov odstop naj ne bi bil pro- stovoljen, temve~ izsiljen »od njegovih cerkvenih predpostavljenih«. Vse od Barletove kandidature naprej naj bi ga ljudje v »strankarski stra- sti« blatili, `alili in hkrati napovedovali, da bo moral bodisi zapustiti svojo `upnijo bodisi poslanski stol~ek. V zadnjih dneh pa je pritisk nanj o~itno pri{el s »prave strani« in v »pravi obliki«, tako da se je uklonil. In »organizatorji pretepa{kih ’zelenih kadrov’« so po pisanju Jutra sla- vili svojo »`alostno zmago«. 121 @alostna ali ne, za biv{o SLS je to nedvomno bila nova zmaga v Dravski banovini, nov dokaz njenega vpliva in mo~i. Politi~ni shod izvoljenega poslanca Narodne skup{~ine je nasilno razbila in ga po- vrhu {e prisilila k odstopu. Po uspe{no opravljeni nalogi si je nato pilatovsko umila roke. O~itek Jutra o nedopustnih cerkvenih pritiskih je katoli{ki Slovenec »enostavno in preprosto« zavrnil s pojasnilom, da je tak{no pa~ stali{~e cerkve, ki je popolnoma enako stali{~u dr`ave. Tudi dr`ava od svojih uradnikov zahteva, da pred svojo poslansko kandidaturo odstopijo iz dr`avne slu`be. 122 ^eprav slovenski del JRKD s tak{nim odgovorom ni bil zadovoljen in je zatrjeval, da pozna tovr- sten predpis le ljubljanska {kofija, 123 je bila drobna politi~na bitka za nekdanjo SLS dobljena. 120 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 25–35. 121 Jutro, 26. 5. 1932, Gosp. `upnik Janko Barle odlo`il poslanski mandat. 122 Slovenec, 28. 5. 1932, G. Barle in »Jutro«. 123 Jutro, 29. 5. 1932, K odstopu `upnika Barleta. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 154 155 ^AS OPOZICIJE ^ez dobra dva meseca je re`im zgodbo aktualiziral tudi v Narodni skup{~ini. V verifikacijski debati o sprejetju Barletovega odstopa je nadvse dejavni poslanec Stanko Rape obto`il »sovra`nike« »nacional- nega« `upnika, da so njegovo cerkev zasipavali z letaki, »v katerih so ga nazivali odpadnika katoli{ke Cerkve, izdajalca slovenskega naro- da in njegove samostojnosti, jani~arja itd.«. Toda on je po Rapetovih besedah kljub vsemu po`rtvovalno vztrajal, pri ~emer ga ni prestra{il niti »nesre~ni dogodek« v [en~urju. Na koncu je odlo~ila cerkvena oblast in uporabila sredstva, ki jih ni »nikdar uporabljala proti du- hovnikom«. 124 Kljub temu da je bila epizoda Barle z glasovanjem v skup{~ini in z Rapetovim ekspozejem prakti~no zaklju~ena, jo je na- slednji dan {e zadnji~ pogrel poslanec Alojzij Pavli~. Njegov inter- mezzo se zdi posebej zanimiv zlasti zato, ker se je vsebinsko po- vsem razlikoval od prej{njih razprav. Pavli~ je namre~ govoril kot poslanec opozicije, kot apologet cerkvenih oblasti v aferi Barle. S svojimi besedami je razvnel skup{~insko dvorano in po`el obilo med- klicev. Med vsesplo{nim hrupom so mu klicali, zakaj ni cerkvena oblast podobno ravnala tudi v primeru Koro{ca, kdo je vzklikal »@i- vela slovenska republika!« in razobe{al italijanske zastave. Bosanski poslanec Gjoki} je iz svoje torbe celo potegnil kri`, ga nameril proti Pavli~u in hudomu{no dejal: »Evo ti papin orden!« 125 Ob prebiranju poro~il o dogajanju v skup{~ini lahko tako domnevamo, da je sloven- ska opozicija z gospodom Pavli~em v predstavni{ki dom vtihotapila svojega ~loveka. Ali je bil res prista{ biv{e SLS ali le cerkvi zvest slovenski `upnik? Zdi se, da ne eno ne drugo. ^lovek, ki je na eni skup{~inski seji vlo`il 12 interpelacij in za katerega je poslanec Ivan Urek ve~krat dejal, »da mu bo glavo ’stau{al’«, 126 je bil baje neurav- note`en. Minister socialne politike in narodnega zdravja ga je v pi- smu ministru dvora, Milanu Anti}u, ozna~il kot ~loveka, ki napada levo in desno ter na svojih shodih deli moko in kruh. Ljudje so se mu pri tem le posmehovali in »daril« niso `eleli prejeti. Neko~ je organi- ziral romanje na Kum in tam spekel celega vola, leta 1932 pa je pri- pravil lastno socialno podporno akcijo. Minister sociale je poudaril, 124 Slovenec, 10. 8. 1932, G. Rape o g. Barletu. Kot zanimivost omenimo, da se skup{~inski poro~ili Slovenca in Jutra razlikujeta. Slovenec tako prena{a tudi dele Rapetovega govora, kjer slednji govori o vzklikih »@ivela republika!«, »Dol s kraljem!« in »Dol Jugoslavija!« ter poudarja, da jih cerkvena oblast tolerira, ~esar v Jutru ni mo~ prebrati. – Jutro, 10. 8. 1932, Va`en dan v parlamentu. 125 Jutro, 11. 8. 1932, Izredno `ivahna seja nar. skup{~ine. 126 Slovenec, 17. 12. 1932, Interpelacije. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 155 156 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO da so ga pri tem celo podprli, vendar je vse skupaj propadlo. Njego- ve akcije je na tej podlagi razglasil za nerazumne, njega pa za neurav- note`enega ~loveka. 127 * V tako pregretih politi~nih razmerah, kjer se je formalno neobstoje- ~a opozicija v Dravski banovini »preve~« odkrito spopadla z unitaris- ti~no-centralisti~nim re`imom, je slednji moral pokazati svojo kon~no premo~. Konec maja 1932 so za~eli »policijski avtomobili pobirati lju- di in jih voziti v Ljubljano«. 128 »[en~urski« tovari{i so naslednje mesece tako pre`iveli v ljubljanskem in beograjskem preiskovalnem zaporu. Zlasti v zadnjem kot spo{tovanja vredni jetniki, saj je v Srbiji {e zme- rom prevladovalo prepri~anje, da »u`ivajo najve~ji ugled taki, ki so v politi~ni borbi koga ubili in nato pobegnili v {umo med hajduke, ali pa, ~e so bili vsaj zaprti radi politike«. 129 »Katoli~ki popi« iz Slovenije so bili seveda zaprti zaradi politike. Po dolgih sedmih mesecih pre- iskave se je februarja 1933 proti njim za~el politi~no motiviran {en- ~urski proces. 130 Januarja 1933, ko se je preiskava `e bli`ala koncu, je v korist aretirancev posredoval tudi »krivec« vsega dogajanja, dr. Anton Ko- ro{ec. Mar{alu dvora Kraljevine Jugoslavije je poslal vljudno pismo, v katerem je pojasnil ozadje spornih dogodkov ob svoji {estdesetletnici. Pri tem je poudaril, da je `elela skupina ljudi v Dom`alah, Meng{u in Komendi le manifestirati, a ker so oblastni organi »proti tem nedol- `nim manifestacijam nastopili neverjetno predrzno, surovo in brutal- no, so se manifestacije sprevrgle v demonstracije«. Toda ne v demon- stracije proti kralju in dr`avi, temve~ le proti brutalnosti stra`ni{tva. Za demonstracije proti dr`avi naj bi bili aretiranci »po svoji mentaliteti nesposobni«. Kdo pa je torej vzklikal proti dr`avi? Po Koro{~evem mnenju je {lo bodisi za krivo pri~anje bodisi so bili na delu njegovi de`urni krivci in sovra`niki – komunisti. 131 Kljub intervenciji nek- danjega predsednika vlade pa se {en~urski proces ni iztekel v prid 127 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 11/22, pismo ministra socialne politike in narodnega zdravja ministru dvora, Milanu Anti}u z dne 5. 10. 1933. 128 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 68. 129 Prav tam, str. 80. 130 Jo`e Godina je bil `e prej izpu{~en iz preiskovalnega zapora in se pozneje tudi ni zna{el na zato`ni klopi. – Jo`e Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 6. 9. 1940, {t. 19. 131 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 195/274, pismo Antona Koro{ca mar{alu Dvora Kraljevine Jugoslavije. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 156 157 ^AS OPOZICIJE obto`encev. Ve~ina kazni je bila visokih, najvi{ja kar eno leto stroge- ga zapora. 132 Majske »proslave« so s tem nedvomno prejele svojevrsten pe~at re`ima. Politi~ni nasprotniki so od{li za re{etke. Ob tem sicer velja dodati, da kazni niso prestajali v navadnem zaporu, temve~ v poseb- nem oddelku kazenskega zavoda v Sremski Mitrovici, v t. i. custodii honesti. Imeli so status politi~nega zapornika, kar pomeni, da so lahko nosili svojo obleko, naro~ali ~asopise in drugo literaturo, se svobod- no sprehajali iz ene jetni{ke sobe v drugo, u`ivali v urejenem vrtu in tam celo igrali nogomet. Hrano so za 300 dinarjev mese~no naro~ali v bli`njem gosti{~u Jelen. Tudi obiskovanje in dopisovanje je bilo vsaj v za~etnem obdobju precej svobodno. Omejitve so izvajali ohlapno, [kerbecu so celo dovolili, da je v zapor pripeljal svoj pisalni stroj iz Kranja. Vodja levega krila zemljoradnikov, Dragoljub Jovanovi}, ki je bil prav tedaj zaprt v custodii, je pozneje v spominih zapisal, da se »~arobni napravi« kranjskega `upnika ni mogel upreti: »Pisal sem le- take in jih razmno`eval.« 133 Razmere v custodii so bile torej gotovo 132 Janez Brodar je bil obsojen na poldrugo leto strogega zapora, Anton Umnik na en mesec, Ivan [trcin na denarno kazen 900 dinarjev, Jernej Vomberger in Franc Grilc na eno leto, Vinko Kos na devet mesecev, Josip Loboda in Toma` Ogrin na osem mesecev, Peter Cerar na {est mesecev, Alojzij Ilija in Matija [kerbec na eno leto in Franc Gregorin na {est mesecev. – [kerbec, [en~urski dogodki, str. 199. Podrobneje o poteku {en~urskega procesa gl.: Slovenec od 21. 2. 1933 do 8. 3. 1933. 133 Dobrivojevi}, Dr`avna represija, str. 252–255; [kerbec, [en~urski dogodki, str. 205–242. Vidnej{i akterji protire`imskih demonstracij na Slovenskem leta 1932 (z leve Matija [kerbec, Janez Brodar in Anton Umnik) so se naposled zna{li v beograjskem preiskovalnem zaporu. (Matija [kerbec, [en~urski dogodki, 1937) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 157 158 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO prijazne in kar najmanj zaporni{ke, vendar je vpra{anje, v kolik{ni meri – ~e sploh – relativizirajo obstoj kazni in represivnih ukrepov proti {estojanuarski opoziciji. * Dogodki leta 1932 v Dravski banovini so znova opazneje vzne- mirili vladajo~e strukture. Nekdanja SLS je z ofenzivo zelenih kravat u~inkovito opozorila nase, na svoj obstoj, mo~ in vpliv med pre- bivalstvom. 134 Citirani plaz o~itkov iz liberalnega Jutra, ki jo je zasul 12. maja, je bil tako izraz zavedanja njene mo~i. O te`i dogodkov nenazadnje pri~a dejstvo, da naj bi Beograd resno razmi{ljal o za- menjavi bana Maru{i~a s politikom »ostrej{ih rok«, kot tudi velike ka- drovske spremembe v mariborski, celjski in ljubljanski policiji ter stra`ni{tvu. 135 V naslednjih letih so se podobni pripetljaji, kjer sta se bolj ali manj odkrito spopadla osrednja nasprotujo~a si tabora v Slo- veniji, {e ve~krat ponovili. Biv{a SLS je pri tem vedno opozorila na svoj vpliv, vsedr`avna stranka pa je hkrati pokazala, da kljub svoji {ibkosti in zmerom ve~jim nesoglasjem znotraj lastnih vrst obvladuje »svojo« banovino. Zaostritev odnosov v katoli{kem politi~nem taboru Kljub nadvse strnjenemu in u~inkovitemu politi~nemu nastopu na- vzven pa je nekdanjo SLS navznoter po~asi in postopoma razjedalo vse ve~ nesoglasij. Po odhodu v opozicijo sicer ni bilo opaziti ve~jih sporov znotraj njenega vodstva, tudi politi~na taktika je bila nedvom- no zasnovana tako, da je zadostila tako `eljam avtonomisti~no stre- me~ih politikov kot hotenju ve~ine prista{ev in zaupnikov na terenu. Za trdnost katoli{kega politi~nega tabora veliko bolj skrb zbujajo~a vpra{anja so se porajala izven o`jega kroga vodstva biv{e SLS. Pri tem dejstvo, da so kulminirala prav v opozicijskem letu 1932, seveda ni pripomoglo k njihovi mirni razre{itvi. 134 Ob tem omenimo, da se je velike manifestacije leta 1932 spominjala tudi povojna politi~na emigracija trideset let pozneje. ^eprav so se onstran Atlantika v glavnem posve~ali obletnicam Koro{~eve smrti, so leta 1962 slavili tudi obletnico Koro{~eve {estdesetletnice. – Boris Mlakar, Pogledi in spomini na Koro{ca med povojno slovensko politi~no emigracijo, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 117. 135 Informacije, {t. 5, junij 1932, Selja~ki nemiri. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 158 159 ^AS OPOZICIJE Razhajanja v katoli{kem gibanju so trajala `e dalj ~asa, njihova vse- bina pa se je dotikala predvsem idejnih oz. idejno-politi~nih vpra{anj. Posebno mesto je v tem pogledu zavzemalo t. i. kri`arsko gibanje, poi- menovano po revijah Kri` na gori in Kri`. Zdru`evalo je mlaj{e katoli{ke izobra`ence, ki so se po letu 1930 vse bolj o~itno odmikali od vodstva prepovedane SLS. V svojih kriti~nih pogledih na aktualna socialno-go- spodarska vpra{anja in na nekdanjo SLS so se zbli`evali z njenim prvim notranjim sovra`nikom, z uveljavljajo~imi se kr{~anskimi socialisti. 136 Jedro spora s kr{~anskimi socialisti, v glavnem zbranimi v orga- nizaciji Jugoslovanska strokovna zveza, 137 je bilo v njihovih marksis- ti~nih pogledih na socialno-politi~na vpra{anja. V verskih in moralnih Vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze. Na sredini sedi Josip Gostin~ar, desno ob njem je predsednik zveze Sre~ko @umer. (Ilustrirani Slovenec, 1931) 136 Janko Prunk, Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naro- da, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1977, (dalje: Prunk, Pot kr{~anskih socialistov), str. 80–86; Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja v katoli{kem gibanju, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljub- ljana 2005, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja, SNZ 1), str. 336–337. 137 Pri tem velja izpostaviti tudi Krekovo mladino, ki je s svojimi radikalnimi socialno- gospodarskimi pogledi predstavljala »udarno silo kr{~anskih socialistov«. – Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja, SNZ 1, str. 337. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 159 160 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO vpra{anjih so sicer pristajali na katoli{ka na~ela, v politi~nih pa so v ospredje postavili teorijo razrednega boja. Nasprotja so se posebej za- ostrila po objavi pape{ke okro`nice Quadragesimo anno 15. maja 1931. Z njo je tedanji pape` {tirideset let po encikliki Rerum nova- rum postavil nove smernice dru`benega nauka cerkve. V ~asu {ir{e gospodarske in dru`bene krize se je zavzel za korporativno stanovsko idejo. Kr{~anski socialisti dokumenta razumljivo niso mogli vzeti za svojega, ~eprav je vodstvo nekdanje SLS od njih zahtevalo prav to. Priznavali so ga zgolj v versko-moralnih na~elih, v socialno-politi~nih pa ne. Avtoriteta vrha biv{e SLS je v negotovih opozicijskih ~asih tako bila ogro`ena. 138 V prizadevanjih za prevlado v politi~nih in ideolo{kih izhodi{~ih katoli{kega gibanja Koro{~evi somi{ljeniki niso bili pripravljeni na politi~ne odpustke, ki so jih bili vajeni in pripravljeni nuditi pri vsako- kratnem dogovarjanju in sodelovanju z beograjskimi politi~nimi kro- gi. Prevlada na doma~em terenu tako v odnosu do zunanjih kot do notranjih politi~nih nasprotnikov zanje ni mogla biti predmet debate. Pri tem so bili enako nepomirljivi do slovenskih liberalcev in do kr{- ~anskih socialistov. ^e so slednjim ob pripravi Koro{~evega jubileja s slovensko zastavo zavestno popu{~ali, jih je pri tem vodila potreba politi~nega trenutka, potreba po ~im {ir{i politi~ni manifestaciji. Le nekaj tednov pozneje, 5. junija 1932, so se namre~ lotili podreditve Jugoslovanske strokovne zveze. Na ob~nem zboru JSZ je vodstvo nekdanje SLS napadlo vodstvo kr{~anskosocialisti~ne organizacije. O~italo mu je, da je »premalo skr- belo za izrazito katoli{ko smer kr{~anskosocialisti~nega delavskega gibanja« in zahtevalo obsodbo njihovega ~asopisa Delavska pravica. Ob volitvah novega na~elstva je predlagalo svojo kandidatno listo, na ~elo katere je postavilo visokega funkcionarja prepovedane SLS, Miho Kreka. Glasovanje na ob~nem zboru je nato nazorno pokazalo razme- re in razmerja znotraj katoli{kega gibanja. Krekova lista je bila povsem pora`ena, na ~elu JSZ je ostal dotedanji predsednik – kr{~anski so- cialist Sre~ko @umer. 139 Dogajanje sredi leta 1932 je tako {e enkrat pomembno vplivalo na profilacijo nekdanje SLS. Poleg tega, da se je navzven afirmirala 138 Prav tam, str. 337–338; Prunk, Pot kr{~anskih socialistov, str. 106–110. 139 Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja, SNZ 1, str. 338; Prunk, Pot kr{~anskih socialistov, str. 110; Miroslav Stiplov{ek, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowenien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993) 3, (dalje: Stiplov{ek, Die christlichsozialisti- sche Gewerkschaftsorganisation), str. 456–457. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 160 161 ^AS OPOZICIJE kot ostra, nasilna in vplivna opozicija neizprosnemu vladnemu re`imu, se je znotraj lastnega politi~nega gibanja dokon~no raz{la s kr{~anskimi socialisti. Razkol sicer ni odlo~ujo~e zmanj{al njenega vpliva na tere- nu, je pa opozoril na smer idejnega razvoja biv{e SLS. Ideolo{ka osno- va nekdanje stranke je pristala v naro~ju trde in reakcionarne katoli{ke desnice. Ta se je v svojih pogledih na dru`bo tedaj sicer razlikovala od fa{izma, a se mu hkrati tudi pribli`evala. 140 @e leta 1930 je Slove- nec v uvodniku objavil, da je korporacijski sistem v Italiji kljub neka- terim slabostim »vsekakor vpo{tevanja vreden in ima svoje pozitivne strani«. Slovenec je bil pri tem najbolj navdu{en nad dejstvom, »da se po tem korporacijskem sistemu ~uti najbolj prizadetega marksizem«. 141 Iskanje dogovora z dvorom Dogodki, ki so se v dr`avi zvrstili po septembru 1931, so za jugo- slovanske opozicijske prvake pomenili veliko razo~aranje. Posebej nesprejemljiva je bila zanje izvedba volitev, ki jih je tudi spodbudila k novi skupni akciji. Volilni zakon, same volitve in volilni izid so v posebni deklaraciji obsodili ter dokument nato ilegalno razpe~evali po dr`avi. Pri tem se zdi pomenljivo, da se – najverjetneje na pobudo previdnega Koro{ca – pod besedilo niso podpisali. V tedanjih aktual- nopoliti~nih razmerah se niso `eleli dodatno zameriti dvoru, saj so {e zmerom upali na mo`nost dogovora s kraljem in na posledi~ni vzpon na oblast. 142 Na prelomu let 1931–1932 je bil najdejavnej{i opozicijski politik, ki je iskal predhodni »programski« dogovor med predstavniki starih strank, Anton Koro{ec. Na eni strani si je prizadeval poenotiti stali{~a t. i. beograjskega opozicijskega centra – nekdanjih radikalov, demo- kratov, zemljoradni~ke stranke ter JMO in SLS, na drugi strani pa je posku{al vzpostaviti ~im tesnej{e stike z Zagrebom, z vodstvom nek- danje KDK. Med politiki beograjskega centra je namre~ prevladovalo 140 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Utrjevanje politi~nega katolicizma in Katoli{ka akcija, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo- dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 365. 141 Slovenec, 3. 5. 1930, Korporacijski sistem. O pogledih SLS na fa{izem gl. tudi: Jurij Perov{ek, Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori slovenskega me{~anstva v ~asu med svetovnima vojnama (1918–1941), Zgodovinski ~asopis 51 (1997), {t. 4, (dalje: Perov{ek, Slovensko me{~anstvo), str. 545–546. 142 Dokument so sestavili predstavniki vodstev nekdanjih radikalov, demokratov, zemljo- radnikov, JMO in SLS. – Stojkov, Opozicija, str. 188–189. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 161 162 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO prepri~anje, da kakr{nakoli re{itev jugoslovanskega gordijskega voz- la ne bo mogo~a brez vsaj na~elnega sporazuma s Hrvati. Pri tem velja poudariti, da so morebitni prevzem oblasti v prvi vrsti na~rtovali sami, vendar nikakor brez soglasja Zagreba. Konec leta 1931 in v za~etku leta 1932 so tako izdelali ve~ pro- gramskih na~rtov, ki bi naj slu`ili kot ogrodje prihodnjega sporazuma. V enem od njih, najbr` izpod peresa Koro{ca, so predvideli vlado nekdanjih strank beograjskega opozicijskega centra in takoj{njo uki- nitev septembrske ustave. Vlada petorke bi nato izvedla volitve v Narodno skup{~ino, ki bi sprejela novo ustavo. Upravno-politi~na po- doba dr`ave bi odtlej izgledala bistveno druga~e. Sestavljalo bi jo {est enot – Slovenija, Hrva{ka, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Srbija in ^rna gora. 143 V kontekstu kovanja na~rtov se je med beograjskimi opozicijskimi prvaki rodila ideja, da bi o svojih stali{~ih obvestili kralja, ~loveka, ki je dr`al v rokah vse klju~ne politi~ne niti v dr`avi. Besedilo memo- randuma Aleksandru naj bi prav tako napisal Koro{ec. V kratkem do- kumentu je poudaril, kako je mogo~e trditi, da je diktatura povsem »pogrnila«. Gospodarska situacija je bila katastrofalna, politi~no `ivljenje pa okovano v »verige absolutizma«. Edina re{itev iz nastalega polo`aja, ki bi koristila tako narodu kot dr`avi, je zato bila vrnitev popolne svo- bode. ^e do nje ne bi pri{lo, pa je Koro{ec v imenu opozicije vso odgovornost »pred zgodovino« polo`il na kraljevo »du{o«. 144 Toda uso- da memoranduma je bila enaka usodi politi~nih na~rtov. Do njihove- ga udejanjenja ni pri{lo. 145 Koro{~eva prizadevanja o~itno niso obro- dila konkretnih politi~nih sadov, so pa znova pokazala profil prvaka nekdanje SLS. V iskanju dogovora opozicije, v pribli`evanju kralju in v na~rtovanju ponovnega vzpona na oblast je ustvaril vtis, ki ga je nem{ki poslanik v svojem poro~ilu Berlinu na kratko strnil v bese- dah, da Koro{ec »pripada opoziciji samo na pol srca /.../ in da bi zelo rad posku{al zgraditi neki most do kralja«. 146 Aleksandrova pripravljenost na sodelovanje z opozicijo, ki jo je v tistem ~asu ve~krat pokazal, pa seveda ni temeljila v resni~ni `elji po spremembi politi~nih silnic {estojanuarskega re`ima. Iskanje zvez s 143 Stojkov, Opozicija, str. 189–190. 144 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 31/151, memorandum z naslovom Va{e Veli~anstvo! 145 Stojkov, Opozicija, str. 191–192. 146 Prav tam, str. 192. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 162 163 ^AS OPOZICIJE prvaki opozicije ni bilo ni~ drugega kot nov politi~ni manever, tak- tika, s katero je posku{al oslabiti polo`aj starih strank, njihova vod- stva pa po mo`nosti pritegniti v vlado. Kot dober poznavalec jugo- slovanske politike je k temu pristopal selektivno. Zavedal se je, da je mo`nost sodelovanja z biv{o HSS in z Ma~kom minimalna, sodelovanje s srbskimi radikali Ace Stanojevi}a pa je bilo `e bolj verjetno. Ti so bili – v zameno za drobne koncesije – po kraljevem mnenju priprav- ljeni na sprejetje »novega kurza«. V primeru uspe{nega Aleksandro- vega dogovora z radikali in posledi~nem razpadu `e tako rahlega opozicijskega bloka pa bi se Stanojevi}u najverjetneje pridru`il {e kdo. Po kraljevem prepri~anju v prvi vrsti Anton Koro{ec in nekdanja SLS. Aleksandrova posvetovanja z opozicijo o mo`nem sodelovanju se tako niso dotikala temeljev re`ima, temve~ so se predvsem osredoto- ~ila na oblikovanje vlade. Opozicija je pri tem zahtevala odstranitev nepribljubljenih {estojanuarskih politikov na ~elu z @ivkovi}em in no- vega predsednika vlade. Po Stanojevi}evem predlogu bi to bil Anton Koro{ec. Prvaku biv{e SLS se je na videz nasmihal `e drugi mandat na ~elu vlade, vendar takih pogojev kralj seveda ni `elel izpolniti. Opozicija bi morala sprejeti sobivanje z obstoje~o oblastno garnituro in pristati na septembrsko ustavo. Scenarij, ki bi bil zanjo vse preve~ tvegan. Utegnila bi zapraviti ves politi~ni kapital in se zlahka kom- promitirati. Pogajanja o vstopu opozicijske petorke 147 v vlado tako niso uspela. 148 Kljub neuspelim dogovorom iz prvih mesecev leta 1932 so vodje beograjskega opozicijskega centra {e naprej tesno sodelovali in zlasti razpravljali o prihodnji ureditvi dr`ave. Tudi nova etapa v pogajanjih s kraljem se je za~ela `e kmalu. Po umiku generala @ivkovi}a je Alek- sander posku{al znova raz{iriti politi~no platformo re`ima. Tudi tedaj je v prvi vrsti ra~unal na Stanojevi}eve radikale in Koro{~evo SLS, in tudi tedaj se pogovori niso iz{li. Njihova natan~na vsebina sicer ni znana, zdi pa se, da sta prvaka zavrnila morebitne kompromise v prepri~anju, da je Aleksander s postavitvijo Marinkovi}a na ~elo vla- de o~itno v {kripcih in kako bo zato vsak trenutek napo~il njihov ~as, 147 V zvezi s pogajanji opozicije o vstopu v vlado ni mogo~e povsem trdno ugotoviti, ~e je bilo res govora o sodelovanju celotnega opozicijskega bloka s kraljem. Povsem verjetno je, da je {lo zgolj za kombinacijo nekdanji radikali – nekdanja JMO – nekdanja SLS, torej za politi~no zdru`bo, ki je v naslednjih letih dejansko uspela sestaviti relativno stabilno skupno politi~no platformo. – Stojkov, Opozicija, str. 196. 148 Stojkov, Opozicija, str. 192, 195–197. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 163 164 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ~as opozicije, edine alternative, ki je vladarju {e preostala. 149 Vest o mo`ni spremembi vlade je prek hrva{kega politika Juraja [uteja do- spela tudi do enega prvakov hrva{ke opozicije, do nekdanjega pred- sednika Jugoslovanskega odbora, Anteja Trumbi}a. O vsej opozicijsko- -dvorski akciji je zapisal kratko, a prodorno misel: »Koro{ec se osvo- baja Kramerjeve skupine in postane gospodar v Sloveniji na veliko veselje klerikalnega izraela /.../. Z eno besedo se {e enkrat konstati- ra, da je vsa ta ’opozicija’ pripravljena kadar koli lizati roko svojega krotitelja, ~e lahko na ta na~in pride na oblast!« 150 @ivahno beograjsko politi~no dogajanje, ki je vklju~evalo tiho do- govarjanje z dvorom, pa se tudi aprila ni kon~alo. 151 Nadaljevalo se je {e jeseni 1932 z novo pobudo nekdanje demokratske stranke – z Na- ~rtom sporazuma zdru`enih politi~nih skupin (beograjske petorke in biv{e KDK). 152 Med politiki, ki so se ob tem predlogu aktivneje anga- `irali, znova zasledimo Antona Koro{ca. V Kupincu je obiskal Ma~ka in »potipal« teren. 153 Toda ambiciozni na~rt Ljube Davidovi}a o tesnej- {em sodelovanju z Zagrebom ni do~akal sklepa. Politi~no `ivljenje in razmerja v dr`avi je 7. novembra korenito spremenila odmevna reso- lucija vodstva nekdanje KDK, imenovana zagreb{ke punktacije. 154 Punktacije Medtem ko so v beograjskem opozicijskem centru vse od novem- brskih volitev leta 1931 potekale intenzivne politi~ne aktivnosti, je vodstvo nekdanje HSS ostajalo pasivno. Ma~kov krog ni bil naklonjen morebitnim povezavam s preostalo opozicijo. Zadr`ano stali{~e naj- 149 Prav tam, str. 201–202. Oba politi~na voditelja bi s sodelovanjem z re`imom tudi pretrgala vezi z Zagrebom, ~esar najbr` nista `elela. Po pogovorih s kraljem sta hrva{ki opoziciji takoj demantirala vesti, da utegneta paktirati z re`imom. – Informacije, {t. 2, april 1932, Sitnice. 150 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), bele`ka o pogo- voru s [utejem dne 2. 4. 1932. 151 Intenzivno dogajanje znotraj opozicije je opazil tudi Sr{ki} in se v skladu s svojo »poli- cijsko« politiko odlo~il ukrepati. Tako je maja 1932 izdal zaupen ukaz, s katerim je odredil »najstro`je, ampak hkrati tudi kar najbolj diskretno opazovati delo znanih opozicijskih prvakov, {e posebej ob odhodu iz stalnega kraja bivanja«. – Informacije, {t. 5, junij 1932, »Prosti malodu{ni«. 152 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 31/151, na~rt, datiran s 3. septemb- rom 1932. 153 AHAZU, Arhiv. Dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke, bele`ka z dne 4. 9. 1932; bele`ka z dne 28. 10. 1932. 154 Stojkov, Opozicija, str. 205–208. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 164 165 ^AS OPOZICIJE mo~nej{e hrva{ke politi~ne sile pa ni bilo razumevajo~e sprejeto pri njeni koalicijski partnerici, pri biv{i SDS. Nasprotno, v njenih vrstah je vzpodbujalo vedno ve~je nezadovoljstvo. Samostojni demokrati so se namre~ zavzemali za aktivnej{o protire`imsko dejavnost in za so- delovanje z beograjsko opozicijo. Stali{~a znotraj nekdanje KDK so se v prvi polovici leta 1932 tako o~itno razhajala. 155 Prvi korak k ponovnemu zbli- `anju je junija 1932 storila biv{a SDS. Njeno vodstvo se je na~elno opredelilo za federalizem, s ~i- mer je postavilo temelj za po- drobno uskladitev politi~nih po- gledov nekdanje KDK. Med 5. in 7. novembrom 1932 je nato pri- {lo do sestanka izvr{nega odbora prepovedane KDK, na katerem so njegovi ~lani `eleli urediti medsebojne odnose in oprede- liti skupne poglede na tedanje aktualne politi~ne razmere. Po drugem dnevu sestankovanja je Ma~ek na samem prosil nekda- njega zunanjega ministra Trum- bi}a, da bi izre~ena stali{~a ob- likoval v resolucijo. Trumbi} je do naslednjega dne besedilo, formulirano v obliki to~k, se- stavil in izvr{ni odbor ga je spre- jel. Nastal je dokument, ki se ga je prijelo ime zagreb{ke punk- tacije. V svojem bistvu je podajal politi~ni, socialni in dr`avnopravni program nekdanje KDK in je bil namenjen pro foro interno ~lanom koalicije, kot osnova za njihovo nadaljnje politi~no delovanje. Njegove objave avtorji najbr` niso imeli v mislih. 156 Hrva{ki opozicijski politik Ante Trumbi} je v tridesetih letih vodil natan~ne bele`ke o politi~nih pogo- vorih s svojimi sodelavci. Na listi~e si je zapisoval besede sogovornikov in jih tudi ve~krat komentiral, med bolj pikrimi in cini~nimi pripombami pa so bile tiste o Antonu Koro{cu. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 155 Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvat- skog pitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb 1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 87; Stoj- kov, Opozicija, str. 209–210. 156 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 87–89, 94; Stojkov, Opozicija, str. 210–214. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 165 166 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Toda v naslednji dneh se je zgodilo prav to. Punktacije so se naj- prej pojavile na straneh tujih ~asnikov, nato pa tudi doma. Njihova vsebina je imela {irok odmev, {e najbolj zahteva, izra`ena v ~etrti to~ki, da se je treba vrniti v leto 1918 kot na izhodi{~no to~ko. [ele na tej osnovi bi bilo nato mogo~e pristopiti k novemu urejanju dr`avne skup- nosti. 157 Re`imski tisk se je na taka stali{~a seveda nemudoma odzval. Jutro je v zagreb{kih to~kah videlo nespretno skrito »~isto veleizdajal- sko tendenco«, odklanjanje dr`ave, kralja in monarhije ter poskus revi- zije »zgodovinskega dejstva od 1. decembra 1918, ki je bilo ustvarjeno z neskon~nimi `rtvami celokupnega naroda, z mu~eni{ko smrtjo stoti- so~ev njegovih sinov in z enotno voljo vseh Srbov, Hrvatov in Sloven- cev«. Resolucijo je vrh vsega razglasilo za zaklju~no politi~no dejanje dolgotrajnega procesa, v katerem so vodje jugoslovanske opozicije iskali dogovor in mo`nost sodelovanja. Ker so se njihovi poskusi pone- sre~ili, se je Ma~ek vrnil v svoj »intransingentni koti~ek«, »nade, ki jih je g. Koro{ec kot glavni posrednik med srbijanskimi opozicionalci ter hrvatskimi in slovenskimi separatisti [nekdanjo HSS in nekdanjo SLS, op. J. G.] vzbujal zlasti tudi pri svojih prista{ih v Sloveniji«, pa so »`a- lostno propadle«. 158 157 Podrobneje o vsebini zagreb{kih punktacij gl.: Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 89–94, 97 in Stojkov, Opozicija, str. 211–216. 158 Jutro, 25. 11. 1932, Kam jadrajo? Vladko Ma~ek je s svojo prepovedano Hrva{ko kme~ko stranko vztrajal v ostri opoziciji {estojanuarskemu re`imu. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 166 167 ^AS OPOZICIJE Slovenski liberalci so bili o~itno dobro seznanjeni z beograjskimi politi~nimi prizadevanji in z vlogo Antona Koro{ca. Dejstvo, da je na~elnik nekdanje SLS igral prvo violino v sicer neuigranem opozi- cijskem orkestru, jih je najbr` precej vznemirjalo. V zagreb{kih punk- tacijah so tako lahko zadovoljno prepoznali neuspeh opozicijskih po- govorov in {e bolj zadovoljno neuspeh Koro{~evih prizadevanj. Zdi se, da je bila z vidika slovenskih liberalcev vsako samostojno delo- vanje kake jugoslovanske politi~ne skupine za`elen pojav, saj je na videz manj{ala mo`nosti za oblikovanje mo~nega opozicijskega blo- ka, s pomo~jo katerega bi se lahko nekdanja SLS spet zavihtela na oblast. ^isto na koncu komentarja je Jutro {e vpra{alo Koro{ca, ali se strinja z Ma~kovo resolucijo, s to »pogubno, v svojem efektu veleiz- dajalsko politiko«. 159 * ^eprav od starega in preizku{enega politi~nega ma~ka, kakr{en je bil Koro{ec, ne bi pri~akovali jasnega odgovora na Jutrovo vpra- {anje, se je dober mesec pozneje zgodilo prav to. Politi~ni vrh nek- danje SLS je pod vtisom zagreb{kih punktacij 31. decembra 1932 obli- koval svoja stali{~a o klju~nih politi~nih vpra{anjih tistega ~asa, svoje to~ke, ki jih je nato raz{iril med ljudstvo. Pri tem je pomembno pouda- riti, da so bile t. i. Koro{~eve punktacije, poimenovane tudi ljubljan- ske punktacije ali slovenska deklaracija, z vidika vsejugoslovanske politi~ne optike le {e ena resolucija v vrsti. Na Ma~kove punktacije so do tedaj namre~ `e reagirale tri opozicijske politi~ne skupine. Naj- prej je svoje punktacije objavila biv{a srbska Republikanska stranka Ljube Stojanovi}a in Ja{e Prodanovi}a, nato pa tudi vojvodinske sku- pine (t. i. novosadska resolucija) in nekdanji zemljoradniki. 160 Geneza nastanka ljubljanskih punktacij je tako na videz povsem jasna – je zgolj odgovor Koro{ca in njegovih somi{ljenikov na veri`no reakcijo, ki jo je spro`il Zagreb. Tak{ni podobi pritrjuje tudi ~lan o`je- ga vodstva nekdanje SLS Ivan Ah~in, saj v svojih spominih pi{e, da so »sredi opozicijskega gibanja /.../ le Slovenci {e mol~ali«. Neprimeren molk je nato osebno prekinil vodja Anton Koro{ec. Po Ah~inu je okrog bo`i~a 1932 sklical sestanek vodstva in poudaril, »da moramo spri~o 159 Prav tam. 160 Po objavi Koro{~evih punktacij so se s svojimi stali{~i odzvali {e nekdanja JMO, nekdanji demokrati in nekdanji radikali. V celoti gledano je torej na prelomu let 1932–1933 svoja vi- denja predstavila vsa politi~no relevantna jugoslovanska me{~anska opozicija. – Podrobneje o tem gl.: Stojkov, Opozicija, str. 218–234. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 167 168 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO tega, da so Hrvatje in Srbi zavzeli svoje politi~no stali{~e napraviti isto tudi Slovenci in sicer kot Slovenci«. Francu Krem`arju in Ivanu Ah~inu naj bi naro~il, da sestavita koncept politi~ne izjave, hkrati pa naj bi o tem razmi{ljal tudi sam. Na naslednjo sejo vodstva sta delegirana ~lana prinesla svoja predloga, a sta se Koro{cu zdela »predolga«. Svojim somi{ljenikom je nato predstavil {e svoj koncept, lastnoro~no napisan na listi~u. Ah~in trdi, da je besedilo vse presenetilo »po svoji jasni opredeljenosti in zgo{~enosti«. Na silvestrovo 1932 so ga vsi ~lani {tiri- najsterice sve~ano podpisali, dan pozneje, 1. januarja 1933, pa {e sam Koro{ec. 161 Hrambo originala naj bi prevzel Franc Gabrov{ek, Ah~ina so zadol`ili za prevod v franco{~ino in za seznanitev tujih diplomatov in ~asnikarjev z njeno vsebino, Natla~ena pa za obve{~anje dopisni- kov beograjskih in zagreb{kih listov. Prebivalstvo Dravske banovine so obvestili z letaki s pomo~jo svoje tajne mre`e zaupnikov. 162 Urednik ~asnika Slovenec Ivan Ah~in je bil nazorsko oster komentator in velik privr`enec Antona Koro{ca. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 161 Po Ah~inovih besedah je Koro{ec takoj potem, ko je ~lanom vodstva izro~il resolucijo, odpotoval v zagreb{ki sanatorij Srebrenjak. »^eden prepis« besedila je zato podpisal {ele naslednji dan, ko mu ga je prinesel Marko Natla~en. – Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 84, 86. 162 Prav tam. Ah~inovi zgodbi, po kateri je besedilo punktacij predlo`il Koro{ec, pritrjuje tudi ~lan vodstva nekdanje SLS Jo`e Ko{i~ek. – France Filipi~, Dr. Anton Koro{ec in marksisti, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, op. 37 na str. 92. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 168 169 ^AS OPOZICIJE Kljub Ah~inovem prepri~anju pa pobuda in avtorstvo punktacij le nista tako jasna. Nasprotno. Po prebiranju njegovega pisanja se zdita {e bolj zavita v meglo. Ah~in tako nikjer ne omenja, da se je kmalu po obelodanjenju punktacij v Sloveniji pojavila njihova nova, dopol- njena razli~ica. Prvotni tekst se je glasil takole: 1. Slovenski narod je danes razdeljen in razkosan na {tiri dr`ave, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Mad`arsko. Njegova osnovna zahte- va je, da se zedini v eno samo politi~no zajednico, ker se mu more le na ta na~in ohraniti eksistenca in zagotoviti splo{ni napredek. 2. Glavnemu delu slovenskega naroda, ki `ivi v Jugoslaviji, je po- stavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do kon~ne ustvaritve. 3. Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski dr`avi pri- boriti tak samostojen polo`aj, ki bo neprestano slu`il kot privla~na sila za vse ostale dele naroda, `ive~e v drugih dr`avah. V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etni~- na skupnost, finan~na samostojnost, politi~na in kulturna svoboda; b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati `ivljenjske interese in harmoni~no razvijanje vseh potrebnih in produktiv- nih poklicev, posebno kme~kega in delavskega razreda. 4. Za dosego tega cilja je potrebno, da si mi Slovenci, Hrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in to na demokratski bazi dr`avo ravnopravnih edinic: eno teh edinic naj tvori Slovenija. 5. Tako sestavljeno dr`avo zahtevata tudi Kme~ko-demokratska koalicija in radikalna stranka, odnosno je ne izklju~ujeta. Mi Slovenci se pridru`ujemo tem sklepom in `elimo, da sode- lujejo za dosego teh ciljev vse stranke in vse struje, tako doma, kakor tudi v celi dr`avi. Ljubljana, 31. decembra 1932. 163 Takoj po prvih odzivih na vsebino punktacij pa je, kakor smo `e omenili, zaokro`ila {e druga, dopolnjena verzija. Prvi to~ki je bil do- pisan stavek, da se Slovenci v Jugoslaviji po~utijo kot v svoji dr`avi in svobodni, ~etrti to~ki pa dodano stali{~e, da je zastavljeni cilj mo- go~e dose~i le v skupnosti s Srbi, Hrvati in Slovenci v enotni in mo~ni Jugoslaviji. 164 Katera razli~ica je torej pristna, katera Koro{~eva? 163 Jutro, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z `ivljenskimi narodnimi interesi. 164 Stojkov, Opozicija, str. 222. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 169 170 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Besedilo punktacij je brez dvoma, z dopolnitvami ali brez, izjem- no pomemben programski dokument nekdanje SLS. Pri tem seveda ni mogo~e spregledati dejstva, da ga je oblikovala {e vedno najmo~- nej{a slovenska politi~na organizacija z visoko podporo v volilnem telesu. Punktacije tako na strnjen na~in dejansko podajajo temeljne in daljnose`ne slovenske nacionalne in dr`avnopravne zahteve. Bistvo slednjih je konkretno izra`eno v tretji to~ki – {iroka avtonomija, ki bi vklju~evala tudi finan~no samostojnost. 165 Toda medtem ko tretja to~ka nedvomno izstopa po svoji jasnosti in nedvoumnosti, ~esa podobne- ga za prvo nikakor ne moremo trditi. Njena formulacija je bila politi~no sila okorna, saj je dopu{~ala mo`nost razli~nih interpretacij. Med dru- gim tudi te`njo po odcepitvi od Jugoslavije, ki so jo s pridom izrabili slovenski liberalci. V prvi to~ki namre~ ni nikjer eksplicitno navedeno, v katero dr`avno skupnost se naj razkosani Slovenci zdru`ijo, Ju- goslavija je bila teoreti~no le ena od mo`nosti. Zdi se, da je bilo »ju- goslovansko« dopolnilo 166 prvotnemu tekstu tako nujen popravek po- liti~ne napake. 167 Ob tem se seveda lahko vpra{amo, kako je mogel politik Koro{~evega formata napisati kaj takega. Upo{tevaje politi~no zelo nerodno formulacijo prve to~ke prve raz- li~ice punktacij, ki se o~itno ne ujema z Ah~inovo oceno njihove »jasne opredeljenosti«, in upo{tevaje dejstvo, da je Koro{ec vedno pu{~al po- liti~no »priprta vrata«, 168 lahko domnevamo, da punktacije niso bile na- pisane na njegovo pobudo in da on ni bil njihov avtor. Od ~loveka njego- vega kova bi prej pri~akovali politi~no »mehkej{i« tekst. Nenazadnje si je skozi vse leto 1932 prizadeval poenotiti stali{~a beograjskega opo- zicijskega centra in iskal dogovor s KDK. ^e verjamemo sodbi nem{kega poslanika, je na vsak na~in `elel zgraditi most do kralja. V taki misli ga je najbr` utrjevala tudi opozicijska izku{nja z doma~ega terena. Politi~ni pritisk in represalije ob majskih politi~nih dogodkih so opoziciji jasno pokazali, kako te`ki ~asi so. Vztrajanje v taki dr`i bi bilo lahko za pre- povedano stranko kontraproduktivno. Po drugi strani pa je za~eta veri- ga resolucij, ki jih je vzpodbudila nekdanja KDK, tudi opozorila na 165 Prim. oceno punktacij Jurija Perov{ka: Perov{ek, Trideseta leta, str. 22. 166 Sence dvoma o avtenti~nosti dopolnila je `elela razbliniti beograjska Politika, ki je Koro{ca osebno prosila za pojasnilo, vendar se ni odzval. – Jutro, 19. 1. 1933, Zgovorni molk dr. Koro{ca. 167 Ob tem je treba opozoriti, da je nedvomno {lo za napako. Prepovedana SLS je namre~ videla slovensko prihodnost v okviru Jugoslavije. ^e je bila slovenska politika pred letom 1918 do konca zvesta stari Avstriji, je bila pozneje prvi jugoslovanski dr`avi. Resnih politi~nih kal- kulacij, ki bi presegale njen okvir, skorajda ni bilo. 168 Kot denimo pri oblikovanju omenjene resolucije o volitvah 1931. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 170 171 ^AS OPOZICIJE `ivljenjsko mo~ nekdanjih strank, na `ivo jugoslovansko opozicijo, na alternativo obstoje~emu re`imu. Koro{ec kot najbolj{i in pravzaprav edini dober poznavalec vsedr`avnega politi~nega `ivljenja iz vrst nek- danje SLS je tako lahko ocenil, da bi bilo preprosto koristno stopiti ob bok drugim opozicionalcem. Pri tem pa se poraja vpra{anje kako? Z lastno resolucijo ali kako druga~e – bolj enotno in bolj previdno. Koro{ec se je seveda opredelil za drugo mo`nost. Po zagreb{kih punktacijah je namre~ sodeloval pri poskusu oblikovanja skupne de- klaracije beograjskega opozicijskega centra, s katero bi se odzvali na dejanje Zagreba. 169 Pri tem je {e posebej pomenljivo, da je na pogo- vorih vztrajal do konca decembra 1932, vse do odhoda v Ljubljano. Punktacije nekdanje SLS so zato pomenile neprijetno presene~enje za ostale vodje opozicijskega centra, saj take mo`nosti Koro{ec nikoli ni omenjal. 170 Tako se zdi, da je njihov nastanek prej posledica pobude prista{ev nekdanje SLS iz Dravske banovine kot pa Koro{ca. Po bese- dah tajnika celjske ljudske posojilnice, Ivana Kocmurja, in Koro{~e- vega osebnega tajnika, dr. Ko{~aka, so mu punktacije »podtaknili« njegovi {tajerski somi{ljeniki Anton Ogrizek, Alojzij Mihel~i~, Ivan Vesenjak 171 in Josip Hohnjec, 172 Koro{ec sam pa je radikalom pojasnil, da jih je podpisal zaradi pritiska {tirinajsterice. 173 Podrobno ozadje punktacij je tako {e vedno nejasno, 174 prav tako njihova morebitna neposredna povezanost z Zagrebom. Indicev, ki bi 169 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (IX–XII), nedatirana bele`ka. Trumbi} je o beograjskih pogovorih zapisal naslednje: »Najprej me obve{~ajo, da opo- zicijski blok v Beogradu zdaj zaseda. Da sta tam tudi Spaho, oz. ne Spaho osebno, ampak [efkija Behmen, in Anton Koro{ec. Da bodo oni sprejeli sklep, s katerim bodo odgovorili na na{o zagreb{ko resolucijo. Toda popravljajo se, da to ne bo polemika, nato pa se {e bolj izmikajo, saj pravijo, da to niti odgovor ne bo, temve~ preciziranje stali{~a, ki ga zagovarja beograjski blok in kamor oni, kot naravno stvar, pri{tevajo tudi stranki Spaha in Koro{ca.« 170 Stojkov, Opozicija, str. 222. 171 Vesenjak je naknadno, v za~etku februarja 1933, sicer odklonil »vsako zvezo« s punk- tacijami, a je pri tem najbr` {lo za nov politi~ni manever in umirjanje strasti. Enako je namre~ ravnal tudi Koro{ec. – Jutro, 7. 2. 1933, Tudi prista{i biv{e SLS odlo~no zavra~ajo punkta{ko politiko; Slovenec, 14. 3. 1933, Pred dr`avno sodi{~e. 172 Janko Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dr`avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega po- sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, (dalje: Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji), str. 138. 173 Stojkov, Opozicija, str. 222. 174 Ivan Ribar podaja v svojih Politi~nih zapiskih {e eno interpretacijo nastanka punktacij, ki pa je ne podkrepi z argumenti. Po njegovih besedah so bile ljubljanske punktacije dogo- vorjene s kraljem in naj bi v prvi vrsti slu`ile politi~ni rehabilitaciji Koro{ca med svojimi volilci. Iz relacije Aleksander – Koro{ec nato izpelje tudi odgovor na vpra{anje, ~emu se je pojavila {e druga, milej{a razli~ica punktacij. Nastala naj bi zato, da bi re`im la`je upravi~il relativno mehko postopanje z vodstvom nekdanje SLS. Skratka, {lo bi naj za navadno dvorsko-klerikalno zaroto. – Ivan Ribar, Politi~ki zapisi III, Prosveta, Beograd 1951, str. 16–18. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 171 172 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO nakazovali globljo povezanost med nekdanjima HSS in SLS, ni, 175 na- sprotno, Koro{ec kot klju~ni akter strankarske politike je bil tesneje po- vezan z Beogradom in prek njega s Sarajevom. Gotovo je le, da je bil nad vsebino zagreb{ke resolucije navdu{en. Ko mu jo je ~lan vodstva biv{e KDK Vilder na martinovo 1932 prvi~ pokazal, je celo dejal, da jo bo nje- gova stranka sprejela, strinjanje z njeno vsebino pa je ponovil tudi osebno Ma~ku. 176 Nedvomno veliko bli`ji hrva{kim krogom je bil Fran Kulovec, a je njegova vloga pri punktacijah zaenkrat povsem neznana. 177 * Ljubljanske punktacije so, razumljivo, povsem razburkale politi~ne vode v Dravski banovini. Liberalci so prvi~ po odhodu nekdanje SLS v opozicijo dobili v roke konkreten in oprijemljiv material svoje nasprot- nice – njena politi~na stali{~a. Do tedaj so njenim prista{em lahko zgolj na splo{no o~itali neudele`bo pri dr`avnih poslih in nasprotovanje dr`avni ideji, od januarja 1933 naprej pa so po svojem prepri~anju ime- li trden dokaz. Kljub temu pa vsebina punktacij ni odmevala takoj. Za- radi cenzure njeno besedilo ni smelo biti objavljeno, tako da se je {irila z letaki in z objavami v tujem ~asopisju. Ob tem se zdi pomenljivo, da je Slovenec kljub cenzuri znal pokazati stali{~a nekdanje SLS. Tretjega januarja 1933 je tako na prvi strani objavil ~lanek o zborovanju dveh slova{kih politi~nih strank – Hlinkove slova{ke ljudske stranke in Razu- sove Narodne stranke. Obe sta v zadnjih dneh decembra v Tur~ianskem Sv. Martinu sprejeli politi~ni program, ki je zahteval avtonomijo za Slo- vake in dosledno spo{tovanje t. i. pittsbur{kega dogovora. 178 Slova{ki politi~ni voditelji so v svojih govorih vztrajali, da so Slovaki samostojen 175 Punktacijam in njihovi genezi se je najbolj temeljito posve~al Janko Prunk. Gl.: Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji, str. 137–139; isti, Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{ca v prvi Jugoslaviji, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, zlasti str. 37–38, isti, Anton Koro{ec v opoziciji 1930–1934, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 88. 176 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke, bele`ka o sestanku pri Vladku Ma~ku 4. 12. 1932, kjer so bili {e Ve}eslav Vilder, Milan Kosti}, Josip Predavec, Mile Budak in Ante Trumbi}; bele`ka z dne 13. 11. 1932. 177 Trumbi} je zapisal, da je on »za sa Hrvatima« in da je v vsakem primeru veliko bolj{i od Koro{ca. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru z Boko (najverjetneje Josipom Smodlako) dne 21. 10. 1933. 178 Dokument, ki so ga 31. maja 1918 v ZDA s predsednikom ~e{koslova{kega narodnega sveta, T. G. Masarykom podpisali predstavniki Slova{ke lige v Ameriki in ^e{kega narodnega zdru`enja, je predvideval povojno vzpostavitev skupne dr`ave ^ehov in Slovakov. Slovakom je jam~il avtonomen polo`aj v dr`avi z lastno skup{~ino, sodstvom, administracijo in slova{~ino kot uradnim jezikom, nekak{no asimetri~no avtonomijo. Toda njegova vsebina se ni izpolnila. ^e{koslova{ka republika je podobno kot prva Jugoslavija postala unitaristi~na dr`ava, utemeljena na ideologiji t. i. ~ehoslovakizma. – Du{an [kvarna, Pittsburská dohoda, v: Lexikón sloven- ských dejín, Slovenské pedagogické nakladatel’stvo, Bratislava 1997, str. 270. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 172 173 ^AS OPOZICIJE narod, ki zahteva zase zakonodajno skup{~ino in svojo vlado. Skupne- mu ~e{koslova{kemu parlamentu bi pridr`ali le obravnavo skupnih fi- nanc, vojske in zunanje politike. 179 Dr`avnopravni program naroda s podobno usodo in polo`ajem v ve~nacionalni skupnosti, kot so ga imeli Slovenci, se najbr` ni naklju~no zna{el na naslovnici Slovenca. Sloven~evo prikrito izra`eno stali{~e do punktacij pa seveda ni imelo analogije v vrstah liberalcev. Njihov odziv je bil buren, oster in obso- jajo~. 180 Do vsebine ljubljanskih punktacij so se najprej opredelili na ob~nem zboru `upanske zveze, ki je prav v tistih dneh, 7. januarja, potekal v Ljubljani. Obravnave deklaracije nekdanje SLS sicer ni bilo na dnevnem redu zborovanja ob~inskih funkcionarjev JRKD, beseda o njej je stekla, potem ko je dr. Pu{enjak iz Slovenske Bistrice opozoril na »neko poro~ilo v tr`a{kem ’Piccolu’ od 3. t. m.« o resoluciji Koro{~eve politi~ne skupine. Njegov nastop je br` spro`il poplavo podobnih ugo- tovitev. [tevilni `upani so povedali, da so tovrstne zapise prebrali tudi v drugih tujih ~asnikih in na tajnih razglasih s podpisom dr. Koro{ca. »Pokazalo se je, da gre za ’Ljubljanske punktacije’ po vzoru zagreb{ke resolucije,« kar je med zborovalci spro`ilo »vihar ogor~enja«. Resolucijo so hitro ozna~ili za »separatisti~ni« dokument. Osiveli senator Ivan Hri- bar je nekdanjo SLS celo uvrstil med »najve~je {kodljivce na{ega sloven- skega naroda« in med »ogro`evalce svetovnega miru«. @upani so svoje sodbe na koncu strnili v obsojajo~o resolucijo in jo soglasno sprejeli. 181 Propagandno-mnenjsko ofenzivo, ki se je za~ela 7. januarja, je re`im- ski tisk v naslednjih dneh neutrudno nadaljeval. Jutro se je tako spra- {evalo, kdo vse je sodeloval pri njihovi izdelavi in kdo vse se »identificira z zahtevami, ki bi `e s samim poskusom svoje izvedbe spravile v nevar- nost narodni obstoj Slovencev«. 182 Resolucijo je razglasilo za najnovej{o »metamorfozo« Antona Koro{ca, za »novo spremembo dlake ob stari mi- selnosti«. 183 Njenemu domnevnemu »noremu« 184 avtorju je posebej o~italo neprimernost in {kodljivost primerjave usode Slovencev v Jugoslaviji z usodo tistih iz sosednjih dr`av. »Pomisliti je treba samo, kak{en {kodo`eljni aplavz bo izzval Mussolini v Rimu, Schumy v Celovcu ali Gömbös v Pe{ti, 179 Slovenec, 3. 1. 1933, Slovaki zahtevajo avtonomijo. 180 O tem gl.: Jurij Perov{ek, Slovenski liberalci in narodno vpra{anje v letih 1931–1933, Prispevki za novej{o zgodovino 46 (2006), {t. 1 (Kresalov zbornik), str. 269–272. 181 Jutro, 8. 1. 1933, Slovenci ogor~eno zavra~ajo in ostro obsojajo politiko razdiranja. Resolucija `upanske zveze med drugim pravi, da so konstitutivni jugoslovanski narodi 1. de- cembra 1918 »definitivno in za vsikdar re{ili vpra{anje na{e dr`avne skupnosti«. Kakr{nakoli razprava o tem zanje ni bila sprejemljiva. 182 Jutro, 10. 1. 1933, Separatisti~ne punktacije. 183 Jutro, 12. 1. 1933, Punkta{i in njihovi predlogi. 184 Jutro, 15. 1. 1933, Dr. Anton Koro{ec. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 173 174 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ako bo pri kaki priliki, ko bo govora o narodnih manj{inah, lahko citiral Koro{~evo punktacijo, pa bo rekel: Glejte, saj ti ljudje sami priznavajo, da se Slovencem pri nas godi enako kakor v Jugoslaviji.« 185 Podobne sodbe so zapisovali tudi drugi jugoslovanski ~asniki, 186 pri ~emer pa velja poudariti, da so jih nekateri med njimi opremili z resni~no poglobljenimi komentarji. Tako je beograjsko Vreme objavi- lo analizo poslanca Mihajla @ivan~evi}a, v kateri je podrobno razde- lal vsebino punktacij. Najve~ prostora je seveda namenil obravnavi prve to~ke in ugotovil, da »iz logike g. dr. Koro{ca izhaja, kako je bilo za Slovence {e najbolje pod Avstro-Ogrsko, ker tedaj niso bili ’raz- deljeni’ in ’razkosani’ na ve~ dr`av«. V nadaljevanju je {e izrazil za- ~udenje, da je prav Koro{ec, ki se je »solidariziral z vsemi ukrepi tega re`ima, pa tudi z objavo vlade z dne 4. julija 1930, v kateri se po- udarja, da je narodno in dr`avno edinstvo osnova celokupne narodne in dr`avne politike«, podpisal sporne punktacije. Po @ivan~evi}evem mnenju je s tem izbrisal »vse latentne simpatije in vse latentne nade, ki so se pri marsikomu vezale na njegovo osebo«. 187 Punktacije so poleg doma~ega tiska hoteli simboli~no o~rniti tudi tedanji re`imski politiki in seveda stranka JRKD. 188 V svoji formulaciji se je pri tem posebej odlikoval senator Vladimir Ravnihar, ki je v njih videl »pismo otrok sv. Miklav`u« in »z bujno fantazijo podprte `elje«, zlorabljene v ozko strankarske namene. 189 Morda {e bolj izviren pa je bil poslanec Stane Rape. Svoja ostra stali{~a o nekdanji SLS je namre~ strnil v svare~i biblijski citat: »Izrezi, kar je bolnega na telesu, da ti ne otruje {e ostalega zdravega dela.« 190 Medtem ko je bil odmev na punktacije v domovini enozna~no od- klonilen, so se tuji ~asniki odzvali razli~no, odvisno pa~ od zunanje- in tudi notranjepoliti~nega stali{~a, ki so ga zastopali. 191 Tako je deni- mo slova{ki liberalni list Slovenský denník njihovo vsebino odlo~no ob- 185 Jutro, 13. 1. 1933, Slovenci tostran in onstran mej. 186 Jutro, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z `ivljenskimi narodnimi interesi; 12. 1. 1933, Porazen odmev separatisti~nih punktacij. 187 Vreme, 11. 1. 1933, Punktacije g. dr. Koro{ca. Del ~lanka iz srbskega lista je povzelo tudi Jutro, 12. 1. 1933, Porazen odmev separatisti~nih punktacij. 188 JRKD je pripravila protestne shode in hkrati poskrbela za to, da so punktacije obsodile {tevilne nepoliti~ne organizacije iz Dravske banovine. Tako je bil 13. januarja 1933 oblikovan posebni narodni odbor, ki je pod vodstvom senatorja dr. Gustava Gregorina sestavil adreso kralju. K njenemu podpisu je nato povabil prav vse slovenske organizacije in ustanove. – Jutro, 26. 1. 1933, Slovenci svojemu kralju. 189 Jutro, 16. 1. 1933, Slovenci svojemu kralju. 190 Jutro, 20. 1. 1933, Ljubljana je sodila in obsodila. 191 Jutro, 20. 1. 1933, Odmev punktacij v inozemstvu. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 174 175 ^AS OPOZICIJE sodil in Koro{cu pripisal zavzemanje za »razbitje sedanje Jugoslavije«, avtonomisti~no-katoli{ki ~asnik Slovák pa je v njih nasprotno videl »samoumevne zahteve zavednega in za svoje `ivljenje zaskrbljenega naroda«. Omenjeni list se je svojemu bralstvu celo pohvalil, da ima izvirnik deklaracije, ki ga je v slova{kem prevodu tudi objavil. 192 Skoraj hkrati z ljubljanskimi punktacijami pa je re`im JRKD v Drav- ski banovini prizadela {e ena »ofenziva«. V nedeljo, 8. januarja 1933, so v vseh slovenskih cerkvah prebrali pastirsko pismo katoli{kega epi- skopata, sestavljeno 17. novembra 1932 na {kofovski konferenci v Za- grebu. V njem so {kofje napadli »protiversko« in »protikatoli{ko« ten- denco Sokola Kraljevine Jugoslavije, poudarili, da ta izvira `e iz idejnih temeljev sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyr{a in organizaciji o~ita- li »pogubno« delovanje za »moralno vzgojo naroda«. Pismo je v krogih re`ima in Sokolov naletelo na ogor~enje, razumljeno je bilo kot `alitev in nezakonito »nedopustno po~etje«. Nenazadnje je bil Sokol vsedr`av- na in zakonita vzgojna ustanova, utemeljena kmalu po {estem januarju 1929. Napad nanj je med slovenskimi liberalci zato {e toliko bolj po- rajal vpra{anja o morebitni »zvezi z drugimi dogodki« in {e zlasti o tem, da ~as, ko je bilo pismo javno prebrano, ni bil le »~uden slu~aj«. 193 To- zadevna ugibanja je zagreb{ki nad{kof Anton Bauer v naslednjih dneh zavrnil. V svojem pojasnilu je neprepri~ljivo poudaril, da {kofje ob se- stavljanju spomenice sploh niso vedeli za punktacije, saj to kronolo{ko ni bilo mogo~e. (Vpra{amo se lahko, ~e res ni bilo mogo~e, da jim de- set dni po zagreb{kih punktacijah njihova vsebina ne bi bila znana.). Do njene pozne objave 8. januarja pa naj bi pri{lo zato, ker je on sam imel »upanje in nove obljube, da se bo sokolsko vpra{anje kmalu ure- dilo«. 194 Slu~ajen ali ne, dogodek je v vsakem primeru prilil novega olja na ogenj in dodatno razburkal politi~ne razmere v dr`avi. * Vodstvo prepovedane SLS je z odmevno deklaracijo o~itno mo~no zaznamovalo slovenski in jugoslovanski politi~ni prostor. To nenazad- nje potrjuje tudi dejstvo, da je {e dolgo odmevala in da je zagreb{ke punktacije niso zasen~ile. Vsak re`imski organ, ki je dal kaj nase in na nacionalno idejo, jo je preprosto moral obsoditi. Tako je tudi banski svet na otvoritveni seji svojega rednega letnega zasedanja 15. 192 Tone Kregar, Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), magistrsko delo, Odde- lek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Celje 2003, str. 154–156. 193 Jutro, 10. 1. 1933, Separatisti~ne punktacije; 12. 1. 1933, Pastirski list o Sokolstvu. 194 Slovenec, 29. 1. 1933, Odgovor nad{kofa dr. Bauerja. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 175 176 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO februarja 1933 »odlo~no zavrnil separatizem«, vsebovan v »nekak{nih punktacijah«. Na Tav~arjev predlog so njegovi ~lani podpisali vda- nostno adreso kralju Aleksandru, ki jo je pripravil Gregorinov odbor. Pri tem je {e posebej pomenljivo, da tega niso storili kot ~lani po- liti~nega telesa, temve~ kot svetniki »strogo gospodarske ustanove« – banskega sveta. 195 Banu Maru{i~u se je dejanje kljub temu zdelo po- vsem umestno, saj naj bi bilo izraz »volje celokupnega naroda brez ozira na pripadlost kaki politi~ni stranki, pa magari k vsedr`avni«, pa tudi banovega prepri~anja, »da se mora vsaka stranka, ki bi se pojavila na slovenskih tleh, stati na tem stali{~u, ~e ho~e dobro slovenskemu narodu in Jugoslaviji in ~e ima na srcu brigo za obstoj in napredek slovenskega naroda«. 196 Politi~na razprava v banskem svetu, ki je bila formalno sicer pre- povedana, se je nadaljevala {e na naslednjih sejah. Znova jo je odprl Franjo Lipold z opozorili, da je »edino v Jugoslaviji zajam~en narodni obstoj Slovencev«. Razprave o tem vpra{anju je odlo~no odklanjal in poudaril, da se je s prvodecembrskim aktom leta 1918 »definitivno re{ilo vpra{anje dr`avne skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov v kraljevini Jugoslaviji pod vladavino dinastije Karadjordjevi~ev«. »Punk- ta{em« je o~ital demago{ko izrabljanje gospodarske krize in neupra- vi~eno kritiko re`ima. Proti »nekaki delitvi na{e Jugoslavije« se je izrazil {e Franjo Ro{ in dodal, da mora ostati »neokrnjena /kot/ na{ ujedinjeni jugoslovanski narod«. 197 S takimi stali{~i sta sogla{ala tudi ban Maru{i~ in njegov pomo~nik Pirkmajer. Maru{i~ je ob tem sicer priznal, da bi pre{li »prek kompetenc banskega sveta, ~e bi se hoteli mogo~e bolj razgledati v vpra{anja zadnjih dogodkov, ki so se dogodili specijelno v Dravski banovini«, a je k razpravi kljub temu pristavil {e svoje be- sede. Aktualno politi~no dogajanje, povezano s punktacijami in pa- stirskim listom, je, podobno kot govorniki pred njim, ostro obsodil. Sam je v punktacijah celo videl »direktno nevarnost« za obstoj dr`ave, saj lahko »pride do vojne«. 198 Obsodbam ljubljanskih punktacij in politike nekdanje SLS nasploh so se pridru`ili tudi {tevilni ~lani beograjskega Narodnega predstav- 195 Jutro, 16. 2. 1933, Predstavni{tvo Slovenije odlo~no zavra~a separatizem. 196 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski zapisnik 1. seje III. zasedanja dne 15. 2. 1933. 197 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski in uradni zapisnik 2. seje III. zasedanja 23. 2. 1933. 198 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja 24. in 25. 2. 1933. Gl. tudi: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 158. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 176 177 ^AS OPOZICIJE ni{tva. 199 Skup{~inski poslanec Albin Koman je tako v prora~unski razpravi marca 1933 podrobno analiziral politi~no taktiko Koro{ca in njegovih tovari{ev ter pri{el do nekaterih »standardnih« sklepov. Ko je bil Koro{ec v vladi, naj bi bili vera in cerkev izven nevarnosti. »Kakor hitro pa je izgubil klerikalizem politi~no oblast, `e je z vseh strani pretila nevarnost slovenskemu jeziku, kulturi, veri in cerkvi vse dotlej, dokler se klerikalizem spet ne dokoplje do oblasti. Katoli{ko cerkev so politiki biv{e SLS poni`ali do vloge politi~ne dekle. Vera jim je bila le sredstvo za dosego politi~ne oblasti.« 200 [e prodornej{i in prepri~ljivej{i pa je bil v svoji analizi klerikalizma senator Jovo Banja- nin. Po njegovih besedah naj bi bil klerikalizem posebej nevaren zato, ker ga »vodi tuja sila izven na{e dr`ave« – Vatikan. Med njim in fa- {izmom pa vlada »popolno soglasje«. Tako se sploh ne zdi neverjet- no, da je t. i. sokolsko pismo sugeriral sam Mussolini. 201 * Re`imsko videnje tedanje politi~ne situacije je o~itno zahtevalo takoj{nje ukrepanje. Te`ava, s katero so se njegovi funkcionarji pri tem soo~ili, pa je bila seveda jasna. Politi~ni nasprotnik v Dravski bano- vini je bil formalno neorganiziran, ni obstajal. Njegove voditelje je si- cer bilo mogo~e zlahka prepoznati, njegovo organizacijsko strukturo in mre`o pa `e ve~ ne. Udarec proti nekdanji SLS je bilo zato potreb- no osredoto~iti na tiste cilje, ki so bili vidni in prepoznavni. Poleg vodstva sta to bili {e njeni dovoljeni organizaciji, prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru s svojimi {tevilnimi dru{tvi. Ban Maru{i~ je tako 17. februarja 1933 z odlokom obe prosvetni zvezi z vsemi dru{tvi vred razpustil, saj naj bi »prekora~ila svoj statutarni delokrog ter se kot ne- politi~na dru{tva udejstvovala politi~no in strankarsko politi~no ter se v mnogo{tevilnih slu~ajih pregre{ila tudi zoper pravni red v dr`avi«. 202 Banova uradna razlaga je, upo{tevaje dogajanja ob proslavah Koro{- ~evega jubileja, gotovo imela stvarno podlago, zato se poraja vpra- {anje, zakaj do razpustitve ni pri{lo `e prej. Nenazadnje je senator Fran 199 V za~etku leta 1933 ~lani Narodnega predstavni{tva niso ve~ enoglasno zastopali sta- li{~ re`ima. Skupina hrva{kih poslancev in senatorjev je februarja tistega leta oblikovala svoj poslanski klub – t. i. Narodni klub – in hkrati sprejela deklaracijo, v kateri je obsodila {esto- januarsko politiko. – Slovenec, 18. 2. 1933, Razni zakonski predlogi; 17. 3. 1933, Govor dr. Srski}a. Ve~ o deklaraciji Narodnega kluba gl. v: Stojkov, Opozicija, str. 236–237. 200 Jutro, 16. 3. 1933, Obra~un s klerikalizmom; Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevine Jugoslavije, redovan saziv za 1932/1933 godinu, 39. red. sastanak, 14. 3. 1933, str. 150–151. 201 Jutro, 29. 3. 1933, Obra~un s punkta{tvom in klerikalizmom. 202 Slovenec, 24. 2. 1933, Dekret o razpustitvi Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 177 178 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Novak po ukinitvi organizacije dejal, da ni bila »ni~ /…/ drugega, kakor centrala in nadaljevanje politi~ne stranke, katere ~ustva ne od- govarjajo sedanji politi~ni ureditvi«. 203 Zdi se, da dvor ni `elel {e do- datno zaostrovati odnosov z nekdanjo SLS, saj si je od Koro{~evega beograjskega delovanja najbr` obetal politi~ne koristi. Po objavi punk- tacij pa je o~itno dozorelo spoznanje, da na biv{o SLS ni mogo~e ra- ~unati in da jo je treba primerno kaznovati. Konfinacija Ko je 16. marca 1933 predsednik vlade Sr{ki} v Narodni skup{~ini dejal, da s punkta{i »ni nobenega pogajanja /in da je/ politika zdravic, prijateljskih razgovorov, medpartijskih aran`manov in sporazumov z zadnjo namero, da se medsebojno ogoljufamo /…/, za vedno pro- padla«, 204 je najbr` podal uradno stali{~e vlade, ki pa ni bilo povsem iskreno. Sam se je namre~ {e v za~etku januarja 1933 v Roga{ki Slati- ni sestal z Antonom Koro{cem in ga posku{al pridobiti za sodelovanje. Pri tem je posebej zanimivo, da je bil pobudnik takratnega sre~anja predsednik vlade in ne Koro{ec. Kot eden klju~nih ljudi re`ima se je kljub svojim odlo~nim obsodbam ljubljanskih punktacij {e kako zave- dal, da lahko njihova vsebina – bolj kot vsebina zagreb{kih punktacij – nadvse {koduje politi~nemu ugledu Jugoslavije v tujini. S sprejemom Antona Koro{ca v vlado bi bila nastala situacija nedvomno re{ena, po mo`nosti v zadovoljstvo obeh strani. Toda pogovori niso bili uspe{ni. 205 Koro{ec je vabilo zavrnil in skupaj s somi{ljeniki za~el pla~evati po- liti~ni davek re`imu. [estindvajsetega januarja 1933 so policijski agenti na podlagi odlo~b banske uprave 206 najprej aretirali Koro{~eve o`je sodelavce – Marka Natla~ena, Antona Ogrizka 207 in Frana Kulovca – ter jih odvedli v kon- finacijo, dva dni pozneje pa tudi njega samega. Tedaj se je iz zagreb- {kega sanatorija `e vrnil v Ljubljano in prebival v Marijani{~u. Osem- indvajsetega januarja proti ve~eru so ga ljubljanski policisti v naglici 203 Jutro, 31. 3. 1933, Potreba pospe{ene izvedbe dr`avne decentralizacije. 204 Jutro, 17. 3. 1933, Ministrski predsednik dr. Sr{ki} o aktualnih politi~nih zadevah. Prim. navdu{eni komentar Jutra, 18. 3. 1933, Govor predsednika vlade. 205 Stojkov, Opozicija, str. 223. 206 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, dokument Dr`avnega sveta Kraljevine Jugoslavije, {t. 28781/33, z dne 7. oktobra 1933, o razveljavitvi razveljavitvene sodbe za dr. Antona Koro{ca. 207 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 52/239, Sodba celjskega Upravne- ga sodi{~a z dne 25. 9. 1933. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 178 179 ^AS OPOZICIJE odvedli na vlak in ga za dve leti odpeljali iz Dravske banovine. Najprej so ga konfinirali v sanatoriju Sv. \or|e v Vrnja~ki banji, 208 kjer pa ni dolgo ostal. Iz njemu baje neznanih razlogov so ga kmalu preselili v bosansko Tuzlo, od tam pa iz zdravstvenih razlogov junija 1933 na Hvar, v hotel Palace. Ob tem omenimo, da status konfiniranca 209 ni bil enak statusu zapornika na prestajanju kazni. Koro{cu je sicer svoboda ne- dvomno bila odvzeta, razmere, v katerih je bival, pa so bile vse prej kot »zaporni{ke«. Z izjemo Tuzle je povsod lahko ob~eval z ljudmi, imel kar najbolj »razrahljane« odnose s svojimi nadzornimi agenti, hodil na sprehode, u`ival primerno hrano in hotelsko oskrbo. 210 Konfinacija ~lanov vodstva in samega vodje prepovedane SLS je, razumljivo, naletela na {tevilne reakcije v vrstah opozicije – tako na najni`ji ravni v Dravski banovini kot tudi med voditelji opozicijskega centra v Beogradu. Slednji so kljub vse ve~jim notranjim nesoglasjem oblikovali skupni protest proti ravnanje vlade s politi~nimi nasprot- niki. S tem so na eni strani dokazali, da {e niso prekinili medseboj- nega sodelovanja, po drugi pa so se so~asno solidarizirali s punkta{i »v borbi proti re`imu«. 211 Do najbolj `go~ega odziva na konfinacijo Koro{ca in tovari{ev pa je seveda pri{lo v vrstah nekdanje SLS v Sloveniji. Dovoljeni katoli{ki tisk o tem sicer ni smel pisati, zato pa je bila poplava ilegalnih le- takov toliko ve~ja. Jutro je {tevilne tajne okro`nice, ki so kro`ile po banovini, razglasilo kar za »novo vrsto literature«. 212 V eni od njih, raz- {irjeni v no~eh na 5. in na 8. marec 1933 v okolici Maribora, so for- malno anonimni avtorji obve{~ali Slovence, da se je zgodila »stra{na krivica iz politi~ne strasti in zaslepljenosti«. »Na{ega voditelja« in nje- gove sodelavce so »oropali osebne svobode in iztrgali iz Slovenije«. »Najve~ja sramota« pri tem je bila, da so to povzro~ili »ljudje slovenske 208 Gl.: Dobrivojevi}, Dr`avna represija, str. 235. 209 Proti Koro{cu je Dr`avno sodi{~e za za{~ito dr`ave sicer vodilo preiskavo (Jutro, 14. 3. 1933, Kazenska preiskava proti punkta{em), do kazenskega procesa pa ni pri{lo. Prvak nekda- nje HSS, Ma~ek, je bil kaznovan bistveno stro`je. Sodi{~e za za{~ito dr`ave ga je 29. 4. 1933 obsodilo na tri leta zapora v Sremski Mitrovici. O procesu proti Ma~ku gl. knji`ico: Sudjenje Dr. Vlatka Ma~ka, [tamparija Grafika, Zagreb, s. a. 210 Ah~in, Spomini, str. 87–88, 91–93; Dobrivojevi}, Dr`avna represija, str. 235. 211 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, fasc. 31/151, Protest udru`ene opozicije; Stojkov, Opozicija, str. 229. V protestnem pismu so srbski politiki obsodili tako aretacijo Koro{ca kot tudi Ma~ka in Spahe. Poleg njih je konfinacije obsodila tudi skupina poslancev beograjske skup{~ine, zbranih okrog Nikole Niki}a in Ivana Lon~arevi}a. Februarja 1933 je v »konfina- cijski« interpelaciji na notranjega ministra zapisala, da je v »tej nesre~ni de`eli« raven dr`avljanske svobode ni`ja kot je bila v Avstro-Ogrski. – Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevi- ne Jugoslavije, redovan saziv za 1932/1933 godinu, Prilozi, str. 41–42. 212 Jutro, 12. 3. 1933, Seme in sad. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 179 180 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO krvi /…/, Kajni /in/ Jude`i«: Kramer, Pucelj, Mravlje, Pustoslem{ek, Pe- stotnik, Maru{i~, Pirkmajer in njihovi »pomaga~i«. Toda to kljub vsemu ni bil razlog za sklonjene glave. Avtorji so na koncu namre~ pribili: »/ Zmaga /bo/ na{a« in »/N/ismo osamljeni«. 213 V letaku, izdanem dva meseca pozneje ob godu Antona Koro{ca, so bili {e ostrej{i. Ljudi so pozivali na prisego Koro{cu, katoli{ki skupnosti in programu SLS. Kra- merju in Puclju ter njunim »pritlikavim trabantom v parlamentu« so zagrozili z izgonom z »na{e slovenske zemlje«, kot sokrive zlo~inov pa so prepoznali tudi re`imske gostilni~arje, trgovce in obrtnike. Zo- per njih so celo zahtevali bojkot in upo{tevanje starega gesla iz ~asa nacionalnih bojev: svoji k svojim. Poleg udarca nasprotniku so hkrati zahtevali {e solidarnost z voditelji – odpoved kajenju, pa~ v skladu z na~elom: »Z na{imi voditelji trpimo tudi mi!« 214 Upo{tevajo~ neprekinjeno kampanjo tajnih okro`nic lahko trdimo, da je organizacijska infrastruktura nekdanje SLS kljub aretaciji dela vodstva in ukinitvi prosvetnih zvez {e naprej delovala nadvse u~in- kovito. Ban Maru{i~ je bil brez mo~i, s svojimi policijskimi prijemi je prej spodbujal nasprotno – sovra`no razpolo`enje do re`ima. 213 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, sodno overjen prepis letaka Slovenci! 214 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, letak Slovenskemu narodu! V liberalnih politikih Albertu Kramerju (levo) in Ivanu Puclju (desno) so prista{i nekdanje Slovenske ljudske stranke videli utele{enje unitaristi~no- -centralisti~nega re`ima diktature. (Spominski zbornik Slovenije, 1939) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 180 181 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Ob~inske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 Najve~ji politi~ni falzifikat in {kandal v na{i politi~ni zgodovini sploh. 1 Ivan Ah~in, urednik ~asnika Slovenec Poru{ena bajka. 2 Ivan Pucelj, minister v kraljevi vladi Poletje leta 1933 je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije tako kot politi~no `ivljenje. Dolgo in vro~e. Nekdanja alfa in omega sloven- skega politi~nega `ivljenja – SLS – je bila potisnjena v katakombe. Svoja politi~na stali{~a in svojo mo~ je lahko izra`ala le posredno, pri ~emer je najve~krat uporabljala cerkveni podij. Tako je ravnala `e ob pro- slavljanju Koro{~evega jubileja v Dom`alah, kot tudi 30. julija 1933, ko je izkoristila biserno ma{o upokojenega nad{kofa Jegli~a in s po- mo~jo cerkevne slovesnosti uprizorila »politi~no manifestacijo prvega reda«. 3 Njena politi~na nasprotnica – JRKD – pa se je ob vedno mo~- nej{ih notranjih nesoglasjih navzven {e dolo~neje profilirala in ostala zvesta svojim idejnoprogramskim temeljem. Na kongresu v Beogra- du 20. julija se je preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS). 4 Notranjepoliti~ne napetosti v dr`avi so tako sicer nara{~ale in se pregrevale, a hkrati so ostajale globoko v objemu diktature. Spre- memb navzven ni bilo slutiti, politi~ni ~as je bil vro~ in dolg. 1 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva- na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 204. 2 Jutro, 16. 10. 1933, »Poru{ena bajka«. 3 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 406–407. 4 Jutro, 21. 7. 1933, Konstituiranje Jugoslovenske nacionalne stranke; 23. 7. 1933, Po kongresu JNS. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 181 182 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Dogajanje v poznem poletju 1933 pa je vzbudilo ob~utek, da se le obeta dogodek, ki je pozneje pretresel politi~no prizori{~e takrat- nega ~asa. ^etrtega septembra 1933 se je na prvi seji svojega prvega izrednega zasedanja sestal banski svet Dravske banovine. To zase- danje je bilo sicer posebej pomembno predvsem zato, ker je banski svet kot zgolj banov posvetovalni organ prvi~ posegel na uredbodaj- no podro~je. Na podlagi 51. ~lena novo sprejetega Zakona o ob~inah je imel nalogo sprejeti podrobno uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov ter o glasovalnem postopku pri predvidenih volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini. 5 Pri- ~akovati je bilo torej mogo~e skoraj{nje ob~inske volitve. * Pred vpogledom v razburljivo volilno dogajanje se najprej pomu- dimo pri polo`aju in pristojnostih ob~in v ~asu Aleksandrove diktatu- re. Izvoljene ob~inske uprave v Dravski banovini so bile po {estoja- nuarskem aktu razpu{~ene. Na njihovo mesto so bile imenovane nove, ki pa so jih v glavnem sestavljali isti ljudje. Svoje posle so nato v okviru svojih starih pristojnosti opravljale naprej. Vse do leta 1931 ni prihajalo do ve~jih sprememb v njihovi personalni sestavi, nato pa se je spro`il pravi plaz zamenjav. Med skup{~inskimi volitvami leta 1931 in volit- vami v Senat leta 1932 je ban ob~inske funkcionarje po vrsti razre{eval in na izpraznjena mesta imenoval prista{e re`ima. Tako je bilo pred volitvami Senata leta 1932 od 1056 ob~in v Dravski banovini ve~ kot 1000 v rokah privr`encev tedaj {e sve`e JRKD. 6 Precej{nje {tevilo ob~in v Dravski banovini je predstavljalo svojst- ven in poseben problem, ki je zlasti pri{el do izraza po sprejetju no- vega krovnega Zakona o ob~inah pomladi 1933 (veljati je za~el 13. junija). 7 Naloge samoupravnega in ob~eupravnega delokroga, ki naj bi jih izvr{evale ob~ine, so namre~ od teh zahtevale ustrezno velikost 5 Miroslav Stiplov{ek, Prizadevanje banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje ba- novinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933, Zgodovinski ~asopis 55 (2001), {t. 2, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933), str. 247; isti, Raz{iritev delovanja banskega sveta Dravske banovine na uredbodajno podro~je leta 1933 in njegova stali{~a do ob~inskih volitev, ^asopis za zgodovino in narodopisje 75/40 (2004), {t. 2–3, (dalje: Stiplov{ek, Raz{iritev delovanja banskega sveta), str. 444–445. 6 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman o ponovnoj komasaciji op{tina; prim.: Jo`e @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, ur. V. Raj{p – E. Bruckmüller, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1999, (dalje: @ontar, Ob~ine v Sloveniji), str. 604. 7 Iz novega ob~inskega zakona so bila izvzeta mesta s posebnim statutom (Ljubljana, Ma- ribor, Celje, Ptuj), ki so dobila »svoj« zakon o mestnih ob~inah julija 1934. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 182 183 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST in finan~no krepkost. Skladno s tem stali{~em je zakon omejil {tevilo prebivalstva ob~ine na najmanj 3000, a hkrati dopustil mo`ne izjeme. Ker je kar 71 % ob~in v Dravski banovini {telo manj kot 1000 prebi- valcev, je sledila mno`i~na in zelo ob~utljiva komasacija. 8 Slovo od starih tradicionalnih ob~in je bilo marsikje te`ko, nezadovoljstvo pre- bivalstva veliko. Ko je 12. septembra 1933 kon~no iz{la Uredba o spojitvi ob~in »po na~elih in potrebah sedanje dobe« 9 in zmanj{ala {te- vilo ob~in na 364, 10 je re`imski list Jutro opravi~ujo~e razlagal: Da je bila korenita sprememba v ustroju na{ih ob~in potrebna, tega pa~ ne more nih~e zanikati. Vpra{anje komasacije in z njo okrepit- ve na{ih ob~in je bilo na dnevnem redu `e ves ~as po prevratu. Vse dr`ave, ki ho~ejo po demokrati~nih na~elih ljudstvo res pri- tegniti k sodelovanju pri javnih poslih in mu velik del teh poslov prepustiti v samoupravo, skrbe z vsemi mo~mi za to, da se okre- pijo in razvijejo ob~ine kot osnovne samoupravne in upravne je- dinice. /.../ Stara Avstrija ni hotela in ni pustila, da bi dobilo ljud- stvo pravico in mo~, samo odlo~ati o svoji usodi. /.../ Zato z Dunaja ne le niso podpirali akcij za pove~anje ob~in, temve~ so jih narav- nost sabotirali. /.../ Jugoslavija, na{a narodna dr`ava, pa ni nekaj kar bi bilo izven ali celo proti narodu. ^lanek se kon~a s pomenljivo ugotovitvijo: »Kljub temu je mogo- ~e, da se bodo iz raznih krajev pojavile upravi~ene prito`be /.../. Kjer se bodo nedostatki pojavili, bo treba takoj po volitvah ukreniti vse, da se odstranijo.« 11 Oblast JNS si seveda ni `elela nezadovoljnih volil- cev, {e zlasti pred predstoje~imi volitvami ne, in je zato sku{ala pomir- jati prebivalstvo na dva na~ina: tenko~utno vpra{anje sede`ev novih ob~in je prelo`ila na ~as po volitvah ter poudarjala, da je po ob~in- skem zakonu mogo~e {e tri leta popravljati morebitne napake pri ko- masaciji. 12 Pri tem velja dodati, da ljudsko nezadovoljstvo ni korenini- lo zgolj v starih tradicijah in ranljivem lokalpatriotizmu, temve~ tudi in predvsem v dejstvu, da pri komasaciji niso bili zmeraj upo{tevani 18 Problematiko komasacije je na~el `e program dela beograjskega ministrskega sveta, sprejet 11. decembra 1930, ki je ministru za notranje zadeve poveril pripravo novega ob- ~inskega zakona in izvedbo pregrupacije ob~in. – @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 604–609. 19 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247. 10 [tevilo ob~in v Dravski banovini se je pogosto spreminjalo. Po prvi Uredbi o spojitvi ob~in se je njihovo {tevilo zmanj{alo s 1063 na 364. Po nadaljnjih spremembah se je nato usta- lilo pri {tevilu 377. – Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 612. 11 Jutro, 13. 9. 1933, Komasacija ob~in. 12 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 612. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 183 184 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO argumenti, ki jih je predvidel zakon – gravitacija krajev v prihodnji ob~ini, ekonomska in socialna struktura prebivalstva, prometne zve- ze, `elje prebivalstva. Prav tako so se ustvarjale ob~ine z manj kot 3000 prebivalci. Klju~ni argument pri spajanju ob~in je namre~ bil en sam – strankarskopoliti~ni interes JNS. 13 Z ustanavljanjem novih ob~in so se posledi~no ustanavljali tudi novi volilni okraji za ob~inske voli- tve in s prera~unljivo volilno geometrijo je seveda bilo mogo~e ustva- riti re`imu prijaznej{o Dravsko banovino. Volilni boj se je o~itno za- ~el {e pred uradnim razpisom volitev. Novi Zakon o ob~inah je poleg razvpite dolo~be o najmanj 3000 prebivalcih prinesel tudi novosti, povezane s sestavo ob~inskih odbo- rov 14 kot osrednjih organov ob~ine. Slednji naj bi bili po novem voljeni na podlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice, in sicer za dobo treh let. Mo`nost voliti in biti voljen so torej dobili vsi, tudi mo- rebitni nasprotniki re`ima JNS. Da pa ti le ne bi »zavzeli« preve~ ob- ~in, je zakon predvidel nekaj varovalk – zapovedal je javno glasovanje in oster dr`avni nadzor nad delovanjem ob~ine. Tako je imel ban pra- vico razre{iti ves ob~inski odbor in ga nadomestiti z gerentstvom, ~e je sodil, da prvi svojih poslov ne vr{i v redu. Delokrog ob~ine je {e naprej obsegal samoupravne in dr`avne po- sle. V samoupravni okvir je zakon pri{teval skrb za gospodarski napre- dek ob~ine (predvsem pospe{evanje kmetijstva, turizma, zadru`ni{t- va), skrb za njen kulturni (graditev {ol, ustanavljanje knji`nic, prirejanje te~ajev) in socialni napredek (skrb za uboge, podpiranje brezposelnih, gradnja stanovanj), skrb za javno zdravje (ustanavljanje zdravstvenih zavodov, gradnja kopali{~, vodovodov, kanalizacije) in promet (grad- nja in vzdr`evanje cest) ter gospodarjenje z ob~inskim premo`enjem. Naloge dr`avne oziroma ob~eupravne narave pa so obsegale skrb za krajevno policijo, vodenje najrazli~nej{ih evidenc ter sodelovanje ob~ine z dr`avo pri izvedbi volitev in pri voja{kih, zdravstvenih, gospodar- skih, dav~nih, sodnih, prosvetnih in `elezni{kih zadevah. 15 Pristojnosti 13 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman o ponovnoj komasaciji op{tina; prim.: @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 613–614. 14 Novi zakon je ohranil vse tri organe ob~ine, ki jih je ta imela do tedaj – ob~inski odbor, sestavljen iz 18 do 36 voljenih ~lanov, ter ob~insko upravo in predsednika ob~ine kot izvr{ilna organa. 15 Slu`beni list (SL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 35/1933, Zakon o ob~inah z dne 14. marca 1933; A. [raj, Novi zakon o ob~inah (nadaljevanje), v: Samouprava, 1 (1933), {t. 9, str. 164–167; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 609–610; prim. tudi: F. R., Novi ob~inski zakon, v: Samouprava, 1 (1933), {t. 1, str. 9–11; A. [raj, Novi zakon o ob~inah (nadaljevanje), v: Samouprava, 1 (1933), {t. 8, str. 149–152. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 184 185 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST ob~in so posledi~no bile, predvsem skozi prizmo samoupravnega de- lokroga, relativno {iroke, vendar hkrati docela lokalno-gospodarsko obarvane. Na prvi pogled se tako lahko zdi, da predsedovanje ob~inam ni bilo izrazito politi~na funkcija, ~e ne bi pristojnosti `upanov poleg omenjenega obsegale tudi pravice voliti predstavnike Senata. Majhna, toda bistvena podrobnost! Volilci ob~inskih odborov so bili obenem posredni volilci beograjskega Senata, kar je dajalo ob~inskim volitvam kot prete`no lokalnemu dogodku globlji pomen. 16 * Potem ko je dr`ava kon~no dobila novi in enotni ob~inski zakon (do tedaj so lo~eno veljali stari predjugoslovanski predpisi) ter te- meljito zaorala po polju komasacije, je nastopil ~as za volitve novih ob~inskih uprav. In da bi te res bile ustrezno pripravljene, je moral banski svet skladno z zakonom poprej sprejeti natan~ne odredbe o kandidaturah in volilnem postopku. Ko so se banski svetniki iz Drav- ske banovine tozadevno sestali na izrednem zasedanju septembra 1933, so najprej prisluhnili banu dr. Maru{i~u, ki je poudaril pomen ob~inskih volitev ter oznanil, »da bodo volitve glede na delokrog ob- ~in ’v splo{nem gospodarskega in ne toliko politi~nega zna~aja ...’, ne sme pa se jim povsem odre~i tak{nega pomena«. V nadaljevanju je daljnovidno opozoril volilce: »/P/ri~akovanja ’izvestnih krogov’ (v Slo- veniji zlasti katoli{kega tabora), da bodo volilni izidi pomenili spre- membo tak{ne usmeritve dr`avne politike [mi{ljena je politika na izhodi{~ih {estega januarja 1929, op. J. G.] in vrnitev k prej{njim raz- meram, so ’a priori izklju~ena’.« 17 Po uvodnem Maru{i~evem govoru pa so se stvari v razpravni dvo- rani za~ele zapletati. Na predlog Ivana Tav~arja, predsednika kluba banskih svetnikov, so sejo za nekaj opoldanskih ur prekinili. Glaso- valni stroj JNS se je umaknil na posvetovanje, na katerem je kmalu pri{el do soglasnega sklepa, da se naj volitve in posledi~no sprejem obravnavane volilne uredbe odlo`ijo. Iz argumentacije stali{~a veje o~itna bojazen svetnikov, da bi se v bli`nji prihodnosti izvedene vo- litve ob morebitni udele`bi opozicije iztekle negotovo. Mo`je, ki so 16 »Senatsko« volilno pravico so imeli narodni poslanci, vsi banski svetniki ter vsi pred- sedniki ob~in posamezne banovine. – ^ulinovi}, Dr`avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka, str. 291–292. 17 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247; isti, Raz{iritev delovanja banskega sveta, str. 447. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 185 186 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO sedeli v banskem svetu, so seveda poznali razmere na terenu in zato je z re`imskega vidika njihov predlog povsem razumljiv. Vsekakor je bolj nejasen odgovor bana Maru{i~a. Ta je svetnike opozoril na sklep sestanka ministrov, senatorjev in narodnih poslancev iz Dravske ba- novine s predsednikom vlade dr. Sr{ki}em v Roga{ki Slatini, da je tre- ba takoj kon~ati s komasacijo in izvesti volitve. ^lani banskega sveta so tako bili neformalno prisiljeni od svojega predloga odstopiti. 18 Nji- hove ob~utke ob dogajanju je nazorno povzel dr. Franjo Ro{, ki je dejal: »Mi vsi brez izjeme smo pri{li na to izredno zasedanje banskega sveta z naro~ilom na{ih somi{ljenikov, da povemo gospodu banu, naj ne forsira ob~inski volitev. /.../ Domov bomo {li s sporo~ilom, da se ob~inske volitve morajo izvr{iti do 15. oktobra. Prinesli bomo s seboj samo drago breme, vsa odgovornost se bo zvalila na nas, toda jaz tukaj izjavljam, da mi to odgovornost dedicirano odklanjamo in jo prepu{~a- mo onim, ki so v Roga{ki Slatini {li preko nas.« 19 In ~emu so »oni« v Roga{ki Slatini {li prek banskih svetnikov? Raz- loge lahko i{~emo na zunanjepoliti~nem polju. V zapleteni diplomat- ski stvarnosti tistega ~asa, ki jo je {e dodatno zapletel vzpon Hitlerja v Nem~iji, je bila zlasti v o~eh tradicionalne jugoslovanske zaveznice Francije pomembna notranjepoliti~na (pa tudi sicer{nja) stabilnost Alek- sandrove dr`ave. Konfinacije jugoslovanskih opozicijskih voditeljev v za~etku leta 1933 k temu seveda niso pripomogle. Osupnile so fran- cosko vlado, poleg nje pa se je vznemiril tudi britanski Foreign Of- fice. Francoski zunanji minister Joseph Paul-Boncour je tako 17. mar- ca opozoril Beograd, da je treba izvesti decentralizacijo dr`ave. A jugoslovanska oblast je kmalu zatem prilila {e dodatnega olja na ogenj in obsodila vodjo hrva{ke opozicije Vladka Ma~ka. Poleti 1933 se je politi~na situacija v dr`avi sicer umirila, vendar {e vedno dajala nego- tov vtis. 20 Re`im je moral nujno vsaj navzven pokazati demokrati~ni obraz. In ob~inske volitve, ki bi jih izvedli v vsej dr`avi, so bili ve~ kot primerne za to. Banski svetniki so se o~itno uklonili »vi{jim dr`avnim interesom« in naposled sprejeli predlagano volilno uredbo. [e prej sta v postopku 18 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 248. 19 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 616. S takim stali{~em se nista strinjala Rudolf Golouh in Albin Prepeluh, ki sta se zavzemala za ~imprej{nje volitve. Pri tem je zanimivo, da sta se tudi onadva sklicevala na `elje ljudstva. – Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 248–249; Jutro, 5. 9. 1933, Banovinska uredba o izvedbi ob~inskih volitev. 20 Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver, Jugoslavija i Francuska), str. 242. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 186 187 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST njenega sprejemanja dva svetnika, Josip Re`ek in Fran Lipold, sku{ala kar najbolj omejiti kandidacijske mo`nosti opozicije. S svojima predlo- goma sta `elela re{iti to, kar bi se {e re{iti dalo, in kljub vsemu zago- toviti »jugoslovansko orijentirane« ljudi v ob~inskih upravah. Re`ek je predvidel predhodni pisni pristanek kandidatov, da bodo »~uvali dr`av- no in narodno edinstvo«, Lipold pa je celo predlagal prepoved kandi- diranja tistim posameznikom, ki so v zadnji funkcijski dobi bodisi od- lo`ili mandat bodisi bili razre`eni dol`nosti ob~inskih funkcionarjev. 21 In med slednjimi je seveda bilo mogo~e na{teti {tevilne prista{e nek- danje SLS. Oba »re`imu prijazna« predloga pa je moral banski svet odkloniti. Ban Maru{i~ je namre~ svetnike opozoril, da po besedah notranjega ministra Voje Lazi}a ni mogo~e pristati »na nobene utesnit- ve volilnih pravic, posebno pa ne na take, ki bi izgledale kot poli- cijske ali `andarske. Zato tudi banovinski svet ne more v tem oziru ni~esar ukreniti.« 22 Banski svetniki so predlagano uredbo tako lahko zgolj malenko- stno spremenili. V dokon~no sprejeti ina~ici je ta predpisovala, da se morajo ob~inske volitve vr{iti na podlagi kandidatnih list. Vsaka iz- med list je morala vsebovati toliko imen kandidatov, kolikor je bilo ob~inskih odbornikov v doti~ni ob~ini. Posami~no listo so morali pred- lagati volilni upravi~enci iz ob~ine, potrdilo pa jo je sodi{~e. Na dan volitev so nato volilci volili za posami~no listo. Za nemoten potek volitev je na vsakem voli{~u skrbel volilni odbor, ki ga je postavil predsednik ob~ine (`upan). S to dolo~bo je `e bila dana prva mo`nost volilnih manipulacij, saj je bila tedaj ve~ina `upanov v Dravski bano- vini iz vrst re`imske JNS. Dolo~en nadzor nad delom volilnih odbo- rov je sicer bil omogo~en z dolo~bo, da imajo predstavniki kandidat- nih list pravico prisostvovati delu volilnega odbora. Samo glasovanje je po dikciji uredbe trajalo neprekinjeno od 7. do 18. ure, za kraj{i ~as se je lahko prekinilo le, ~e je pri{lo do nereda. ^lani volilnega odbora med glasovanjem niso smeli vplivati na volilce. Sam glasoval- ni postopek je konkretno potekal tako, da je posamezen volilec sto- pil v sobo, kjer je potekalo glasovanje (stopilo jih je lahko najve~ pet naenkrat), se glasno predstavil in nato imenoval listo, ki ji je namenil svoj glas. Po kon~anem glasovanju je najprej sledilo {tetje glasov, nato pa po svoje zanimiva delitev mandatov. Uredba je namre~ dolo~ala, 21 Arhiv Slovenije (AS) 77, Banski svet, fasc. 6, Stenografski zapisnik 1. seje IV. izrednega zasedanja dne 4. 9. 1933. 22 Prav tam. Gl. tudi: Stiplov{ek, Raz{iritev delovanja banskega sveta, str. 450. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 187 188 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO da dobi tista lista, ki je prejela najve~je {tevilo glasov, dve tretjini odborni{kih mest. V primeru, da sta dve najmo~nej{i listi dobili enako {tevilo glasov, so morali volitve prihodnjo nedeljo ponoviti. Ostanek ob~inskih mandatov so razdelili po d’Hondtovem sistemu. [tevilo gla- sov drugih list (in tudi najmo~nej{e liste, ~e je prejela absolutno ve~ino glasov!) so po vrsti delili z naravnimi {tevili od ena naprej. Dobljene koli~nike z vseh list so potem razvrstili po vrsti od najve~jega do naj- manj{ega in jim od prvega proti zadnjemu pripisovali odborni{ka me- sta, dokler pa~ niso bila zapolnjena. 23 S sprejetjem volilne uredbe je bil izpolnjen {e zadnji formalni pogoj za izvedbo ob~inskih volitev. Ban nato z razpisom ni odla{al. [e isti dan, ko je v Slu`benem listu iz{la uredba o volilnem postopku, je objavil razglas, v katerem je odredil »za vse ob~ine Dravske banovi- ne, razen za mestne ob~ine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, volitve ob~inskih odborov na nedeljo, 15. oktobra 1933«. 24 V demokrati~nih ureditvah bi si tak{en dogodek, kot so volitve ob~inskih odborov, seveda prislu`il ustrezno manj pozornosti kot de- nimo skup{~inske volitve, v diktaturi kralja Aleksandra pa je bilo dru- ga~e. Ob~inske volitve v Dravski banovini oktobra 1933 izstopajo iz sivega volilnega povpre~ja {estojanuarskega re`ima, saj so se jih na- vkljub dejstvu, da so bile izvedene pod okriljem diktature, udele`ili prista{i nekdanje SLS. Slika slovenskega politi~nega prostora se je tako tudi po 6. januarju izrisovala na terenu. * V volilni boj jeseni 1933 sta se podala dva neenaka politi~na ta- bora – re`imska JNS na eni in prista{i nekdanje SLS na drugi strani; mo~na vladna vsedr`avna stranka na eni in formalno neobstoje~a opo- zicijska SLS na drugi strani. Ta je sicer {e zmerom imela svoj ~asnik Slovenec, ki pa je bil pod mo~no oblastno cenzuro. V ob~ilih tistega ~asa posledi~no ne najdemo sledov ostrih besednih spopadov med obema taboroma, ki smo jih vajeni iz razgibanih dvajsetih let (med liberalci in katoliki), temve~ zgolj sledi ostrih besednih napadov organa JNS Jutro. 25 Prista{em opozicije je jutranjo kavo ali `ganje prvi~ za- 23 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~in- skih odborov v Dravski banovini. 24 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Razglas. 25 Poleg Slovenca o politiki in ob~inskih volitvah ni smel pisati tudi katoli{ki list Domo- ljub. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Ob~inske volitve v Dravski banovini. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 188 189 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST grenil Jutrov uvodnik v nedeljo, 17. septembra. Ker tedaj kandidatne liste {e niso bile znane, je uvodni~ar takole analiziral in napovedoval politi~ne razmere: »V vrstah protivnikov jugoslovanske misli se sedaj ob ob~inskih volitvah opa`a velika razdvojenost v mi{ljenju. Eni so za nadaljevanje abstinen~ne politike in so v tem vsaj ostali zvesti sami sebi. Drugi intransingentni punkta{i pa fantazirajo o tem, kako bi bilo potrebno pod raznimi la`nimi zastavami nastopiti pri ob~inskih voli- tvah ter z zlorabo sedanjih te`kih gospodarskih in socialnih razmer prirediti demonstracijo proti re`imu.« V nadaljevanju je za`ugal opo- zicijskim voditeljem: »Sedaj pred volitvami porabljajo in raz{irjajo punkta{ki re`iserji vse druga~ne argumente. Svojim nekdanjim prista- {em pravijo, da bi jim uspeh pri ob~inskih volitvah omogo~il povra- tek na dr`avno oblast in da bodo z ob~inami v svojih rokah mogli zopet obnoviti svoj nekdanji vpliv doma in v Beogradu. To je seveda nepo{tena prevara in grda spekulacija na naivnost ljudi. Ni sredstva, ki bi omogo~ilo obnovo nekdanjega partizanskega re`ima in hudo se bodo opekli oni, ki bi pri tej blazni spekulaciji pomagali.« 26 Zadnja dva tedna pred volitvami so podobni napadi na opozicijo skorajda vsakodnevno polnili Jutrove strani. Neprestana ponavljanja, kako so napori »odstavljenih generalov in korporalov« (voditeljev nek- danje SLS) brezupni, so rezultirala v jasnem sporo~ilu volilcem in opo- ziciji: »Ni povratka v staro versko in plemensko razdvojenost!« 27 Poleg ofenzivne negativne kampanje pa lahko v predvolilni taktiki JNS opa- zimo tudi pozitivne prijeme. Vodstvo stranke je namre~ ob razpisu vo- litev izdalo poseben razglas, v katerem je svojim organizacijam med dru- gim pojasnjevalo, da lahko ob pripravi kandidatnih list pritegnejo k sodelovanju tudi posameznike – ne~lane JNS. Na videz velikodu{na in demokrati~na poteza edine v dr`avi organizirane stranke, ki pa je vse- bovala drobno omejitev. Tisti posamezniki, s katerimi bi se JNS dogo- vorila za kompromisni nastop, bi morali priznavati na~ela nacionalne in dr`avne politike »narodnega edinstva«. 28 Prista{ opozicije, ki bi pod taki- mi pogoji pristal na kandidaturo, seveda ne bi ve~ spadal med opozicijo. Re`imski listi bi zgolj nadel bolj demokrati~no fasado. Privr`enci nek- danje SLS razumljivo niso `eleli sodelovati pri gradnji volilne Potemki- nove vasi in so »ponudbo« zavrnili. Odziv nacionalnega tabora na to 26 Jutro, 17. 9. 1933, Ob~inske volitve. 27 Jutro, 1. 10. 1933, Volilna bitka; 29. 9. 1933, Brezupni napori punkta{ev pri ob~inskih volitvah; 30. 9. 1933, Ob~inske volitve in politika. 28 Jutro, 17. 9. 1933, Na delo za volitve! SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 189 190 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO nikakor ni bil vljuden. Jutro je jezno napisalo, da naj bi se dogovori za skupen sporazumni nastop na volitvah povsod ugodno odvijali; {e ve~, dogovor v ve~ kot polovici ob~in bi naj bil `e dose`en. »Toda vmes so udarili nesre~ni punkta{ki voditelji, ki ne morejo `iveti brez sovra{tva in brez hujskanja, in so oboje zopet zanesli med ljudi.« 29 Nekdanja SLS se je posledi~no odlo~ila za postavitev samostojnih ne- strankarskih kandidatnih list. 30 Nastop na volitvah pa seveda nikakor ni bil logisti~no in organizacijsko preprosto opravilo, {e zlasti ne, ~e se ga je lotila formalno neobstoje~a organizacija – nekdanja politi~na stranka. Te`ki nalogi je lahko bila kos le zato, ker je podtalno {e zmerom obstaja- la. Mre`a strankinih zaupnikov, razpredena po vsej banovini, je tvorila zanesljivo tajno organizacijo, ki se je ponovno (kot leta 1931, ko je ob skup{~inskih volitvah pozivala k neudele`bi na volitvah) oprijela po- liti~nega delovanja. 31 Tako stanje pa ni moglo ostati prikrito njenim politi~nim nasprotnikom iz vrst JNS, ki so ga hitro sku{ali izkoristiti v svoj prid. V javnem razmi{ljanju enajst dni pred volitvami so postregli z zani- mivim etapnim sklepanjem: po uvedbi Aleksandrove diktature so bile vse stranke razpu{~ene; tudi SLS. Nova ustava in nov dru{tveni zakon sta nato ponovno omogo~ila ustanovitev strank, a se je do tedaj na tem te- melju organizirala le JNS. Iz tega je logi~no sledilo, da se privr`enci nek- danje SLS niso mogli udejstvovati pod okriljem svoje politi~ne stranke, saj ta preprosto ni obstajala. Formalno! Dejansko pa je bilo ve~ kot o~itno, »da biv{a SLS, vsaj kar se ti~e njenega vodstva, {e danes deluje in to s polno paro. Edino ime, firmo {e skrivajo, vse drugo, kar tvori funkcijo stranke, je videti {e danes. Pred vsem ima dobro organizirano centralo, iz katere gre sistemati~na in enotna politi~na akcija po smotreno razpore- denem agitatorskem aparatu do zadnje gorske vasi. Ves tisk, ves na~in politi~ne akcije je enoten ter dokazuje pri sedanjih ob~inskih volitvah, da imamo po vseh predelih Slovenije opravka s protizakonito politi~no stranko, ki po svojih eksponentih v ve~ini ob~in sestavlja in vlaga izrazi- to strankarsko-politi~ne kandidatske liste.« 32 Do klju~nega sklepa ni bilo 29 Jutro, 3. 10. 1933, Odpor proti punkta{kemu terorju. 30 Zviti prista{i nekdanje SLS pa so se tudi prilagajali dani politi~ni situaciji v posami~ni ob~ini in po potrebi nastopali kot kompromisna lista ali celo lista JNS. Tako naj bi v ob~ini Velenje pod pretvezo kompromisa sestavili izklju~no svojo listo, v ob~ini Re~ica ob Savinji pa naj bi se nosilec opozicijske liste, Franc Rakun, vpisal v JNS, s ~imer si je zagotovil udobno krinko za nastop na volitvah. – Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, 18, zadevi A 437/33 in A 401/33. 31 Ah~in, Spomini, str. 80. Ah~in v svojem delu napa~no navaja, da je tajna organizacija nekdanje SLS tudi ob ob~inskih volitvah leta 1933 propagirala volilno abstinenco. 32 Jutro, 4. 10. 1933, Punkta{ke liste so protizakonite. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 190 191 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST ve~ dale~. Iz povedanega je namre~ nujno sledilo – ~e je protizakonita mati (stranka), so protizakonite tudi njene liste. 33 Opisan zanimiv poskus nacionalnega tabora pa na njihovo `alost ni `el uspeha, saj so bile kandi- dature nekdanjih SLS-evcev s formalnega vidika korektno vlo`ene. ^e bi jih na podlagi takega sklepanja zavrnili, bi s tem odvzeli pridih de- mokrati~nosti samim volitvam, s ~imer bi najverjetneje izgubile svoj smi- sel. In to ne le v o~eh opozicije, temve~ tudi in predvsem pri klju~nih akterjih v Beogradu. Napadi na punkta{tvo, klerikalizem, pa tudi duhov{~ino niso po- jenjali vse do 16. oktobra. Re`imski propagandni stroj je nepretrgoma brnel in poudarjal, da gre opoziciji tudi tokrat za iste cilje, kot jih je objavila v svojih punktacijah, da sta njeni naju~inkovitej{i »agitacijski tori{~i« spovednica in pri`nica ter ji vrh vsega {e o~ital protinarodni in protislovenski zna~aj. 34 Zlasti »politikujo~a duhov{~ina« je bila marsi- kdaj dele`na upravi~enih kritik Jutra. Toda obi~ajna razmi{ljanja na- cionalnega tabora o primernosti so`itja Cerkve in politike so pred volitvami postajala vse ostrej{a, dokler niso 8. oktobra dosegla vi{ek v svare~em opozorilu: »Kakor morda {e pri nobenih volitvah, je videti pri sedanjih, kak{en mir in kak{na sloga bi bila med na{im ljudstvom, ako ga ne bi pomagala hujskati politikujo~a duhov{~ina. /.../ Nikomur ne hodi pri nas na misel, da bi v politi~nih in upravnih metodah po- snemal klerikalnega diktatorja Dollfussa. Za to tudi ni niti najmanj{e potrebe. Pogre{no pa je pri~akovati, da bo rovarje in teroriste morda kdo {e bo`al. Vsakdo ni rojen pod tako sre~no zvezdo, da bi se za kazen lahko prijetno sprehajal v kakem udobnem letovi{~u.« 35 Udarno volilno kampanjo JNS, po 9. oktobru {e dodatno okrepljeno z izidi volitev v Savski banovini, 36 pa je vmes prekinil droben pripetljaj. 33 Prav tam. 34 Jutro, 5. 10. 1933, Na potu dr`avne politike ni povratka!; 6. 10. 1933, Odgovorite s krepkim odporom!; 6. 10. 1933, Zloraba slovenskega imena. 35 Jutro, 8. 10. 1933, Na{a duhov{~ina in politika. S prispodobo o letovi{~u je bila mi{ljena usoda na~elnika nekdanje SLS, Antona Koro{ca. 36 Ob~inske volitve v Primorski, Drinski, Savski in Donavski banovini so bile `e 8. oktob- ra 1933. V Savski banovini, ki je bila s slovenskega vidika najzanimivej{a, je opozicija pod vodstvom dr. Vladka Ma~ka ponovno razglasila volilno abstinenco. Volilna udele`ba je nato zna{ala 54,6%, kar je bilo dovolj za bombasti~en naslov v Jutru: »Katastrofalen poraz punkta- {ke politike«. – Jutro, 10. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; 10. 10. 1933, ^rn dan za punkta{e; 9. 10. 1933, Nov polom hrvatskih punkta{ev. Kot obrobno zanimivost omenimo, da se je prav na dan volitev v Savski banovini s po- tovanja okrog Balkanskega polotoka v domovino vrnil kralj Aleksander. Z vojno ladjo Dubrov- nik je priplul v Boko Kotorsko in tam ponovno stopil na jugoslovanska tla. Natan~no leto in dan pozneje je prav tako stopil s krova Dubrovnika, a tedaj zadnji~. Stopil je na francoska tla, kjer ga je ~akal atentator Vlada Georgijev. – Jutro, 9. 10. 1933, Povratek Nj. Vel. kralja. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 191 192 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Tisti, ki se je po Jutrovem mne- nju »prijetno sprehajal v udob- nem letovi{~u«, si je – podobno cini~no re~eno – `elel domov. Na odlo~be banske uprave Drav- ske banovine o konfinaciji so se namre~ Koro{ec in tovari{i po- zneje prito`ili pri Upravnem so- di{~u v Celju. To je nato septem- bra 1933 odlo~be razveljavilo kot nezakonite in s tem omogo- ~ilo vrnitev prvakov nekdanje SLS. 37 Manj kot mesec pred volit- vami! Opozicijska propaganda je zanjo veselo vest seveda br` iz- koristila in hitela pripovedovati, kako se bosta Koro{ec in Natla- ~en 16. oktobra vrnila v Slove- nijo ter prevzela oblast. 38 Re`im je moral na nastali polo`aj, razumljivo, hitro ukrepati. Banska uprava v Ljubljani je tako proti razsodbam Uprav- nega sodi{~a v Celju vlo`ila prito`bo na Dr`avni svet, tj. na vrhovno upravno sodi{~e, ki je o vro~i zadevi odlo~ilo `e tri dni po vlo`itvi pri- to`be, 7. oktobra 1933. Sodbe Upravnega sodi{~a v Celju je razveljavilo. ^lani Dr`avnega sveta so v obrazlo`itvi svojega sklepa zavrnili klju~no stali{~e celjskega Upravnega sodi{~a, na katerem so slonele prvosto- penjske razveljavitve – dejstvo, da Kraljevska banska uprava Dravske banovine kot upravna oblast ni bila pristojna izre~i kazni. Poleg tega so {e dodali, da Upravno sodi{~e tudi ne bi smelo ocenjevati okoli{~in, ki so upravno oblast privedle do sprejetja obravnavanih ukrepov. 39 Nacionalni tabor je lahko slavil svoj mali triumf. Opozicija je bila na videz obglavljena, njeni voditelji so bili dale~ od doma. Petnajste- ga oktobra ji bo zgolj treba zadati poslednji udarec, njene programe Marko Natla~en je sodil v najo`je vodstvo Slovenske ljudske stranke. Po njeni vrnitvi na oblast leta 1935 je postal ban Dravske banovine. (Spominski zbornik Slovenije, 1939) 37 Jutro, 10. 10. 1933, Razveljavljena sodba upravnega sodi{~a v Celju. 38 Jutro, 12. 10. 1933, Porabite zadnje dni! 39 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, dokument Dr`avnega sveta Kraljevine Jugoslavije, {t. 28781/33, z dne 7. oktobra 1933, o razveljavitvi razveljavitvene sodbe za dr. Antona Koro{ca. Razveljavitvena sodba celjskega Upravnega sodi{~a za Koro{ca se v Zgodovinskem arhivu Celje, ki hrani gradivo sodi{~a, `al ni ohranila. Gl. tudi: Jutro, 10. 10. 1933, Razveljavljena sodba upravnega sodi{~a v Celju, in Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a – Pi`ona, fasc. 52/239, faksimile sodbe celjskega Upravnega sodi{~a {t. A-157/933-8 z dne 25. 9. 1933, s katero se razveljavlja upravni akt o konfinaciji Ogrizka. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 192 193 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST pa nato shraniti v »muzej politi~nih kuriozitet, kjer jih bodo na{i po- tomci ob~udovali kot plodove dr`avni{ke sposobnosti punkta{kih ge- neralov iz leta 1933«. 40 Medtem ko so v slovenskem delu JNS ~akali na 15. oktober, se v Beogradu niso obirali. Na muhi ministra pravde, Maksimovi}a, so se namre~ zna{li celjski upravni sodniki, ki so si po njegovem mne- nju dovolili preve~. Za kazen je vse tri sodnike, predsednika sodi{~a dr. Ivana Vrta~nika ter sodnika dr. Henrika Stesko in dr. Ivana Likarja, upokojil. Za novega predsednika je imenoval dotedanjega predsed- nika Upravnega sodi{~a v Sarajevu, dr. Ferda Prenja, za sodnika pa tamkaj{njega sodnika dr. Antona Kr`i{nika. 41 O tem nezasli{anem ukre- pu je celo senator in prista{ JNS dr. Vladimir Ravnihar menil, da »go- tovo ni bil umesten, saj posega neposredno v judikaturo in omejuje primerno pravico sodnikovo, da sodi naslanjaje se na zakon po svojem svobodnem prepri~anju«. 42 Upravno sodi{~e pa s »primerom Koro{ec in tovari{i« ni zadnji~ poseglo v ob~inske volitve. Po volitvah se je namre~ zna{lo pred {e te`jo in dolgotrajnej{o nalogo ... * Tiste lepe jesenske nedelje v Dravski banovini, 15. oktobra 1933, so posamezni mo`je `e pred {esto uro zjutraj hiteli po trgih in vaseh. Kot ~lani volilnih odborov so morali po posebej predpisanem po- stopku do sedme ure pripraviti vse potrebno za za~etek glasovanja, saj je kon~no nastopil te`ko pri~akovani dan volitev. 43 Za 369 ob~in se je spopadlo kar 699 list, od tega, poleg nekaj kompromisnih list in list socialistov, 404 liste JNS in 243 opozicijskih list. 44 Ker se nekdanja SLS o~itno sploh ni spopadla za vse ob~ine, lahko sklepamo, da je imela njena tajna organizacija te`ave pri postavljanju kandidatur. Po poro~anju Jutra so pred volitvami `e postavljeni kandidati na njenih listah celo preklicevali svoje kandidature, ~e{ da so jim bile vsiljene in pridobljene z gro`njami. Nekateri kandidati naj bi bili tudi zapeljani, 40 Jutro, 11. 10. 1933, Zgodovinska naloga Slovencev. 41 Jutro, 10. 10. 1933, Spremembe pri upravnem sodi{~u. 42 Vladimir Ravnihar, Mojega `ivljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1997, (dalje: Ravnihar, Mojega `ivljenja pot), str. 208. 43 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~in- skih odborov v Dravski banovini. 44 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 193 194 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO saj naj ne bi vedeli, kak{ne cilje ima opozicija. 45 Morda je kakega ne- sojenega kandidata k preklicu prepri~al radijski govor ministra Puclja, v katerem je poudaril, »da so tudi v Italiji in Nem~iji nekaj ~asa vabili ljudi v nov re`im, potem so pa rekli zapik. Kdor se mu ni pridru`il, je prostovoljno ostal zunaj in zavedati se mora vseh posledic, ki ga bodo doletele.« 46 Dan po naporni nedelji, 16. oktobra, se je na naslovnici Jutra {o- piril naslov: »Katastrofalen poraz punkta{ke politike.« Prvi volilni izidi so namre~ pokazali, da je JNS kljub vsem naporom opozicije osvojila ve~ kot tri ~etrtine ob~in. Minister Pucelj se je ob tem zgolj nasmehnil in dejal: »Poru{ena bajka«, minister Kramer pa je komentiral, da so punkta{i v svojih letakih postavili parolo, da naj bi pri tokratnih volit- vah {lo za plebiscit. Nacionalni tabor je parolo pa~ sprejel, rezultat pa je na dlani: »Jugoslavija je danes dobila veliko bitko.« 47 Podrobnen pregled izida volitev ka`e, da se je volitev udele`ilo 188.017 od 274.282 volilnih upravi~encev, kar zna{a 68,6 %. Za liste JNS je po uradnih podatkih glasovalo 125.663 volilcev (66,8 %), za kompromisne liste 12.024 volilcev (6,4 %), za socialiste 2.037 (1,1 %) in za liste opozicije 48.239 volilcev (25,7 %). Na podlagi `e opisane- ga sistema delitve mandatov je JNS osvojila 296 ob~in, socialisti 2, kandidati kompromisa 16 in opozicija 54 ob~in. V eni ob~ini so bile volitve razveljavljene in so jih morali ponoviti. 48 Nekdanja SLS je tako osvojila zavidljivo in, upo{tevaje njene uspehe v dvajsetih letih, hkra- ti skromno ~etrtino glasov, ki pa je spet pomenila ve~ino le v slabi sedmini ob~in. Mnenje ministra Puclja je bilo tozadevno dovolj zgo- vorno: »Do 15. oktobra so mogli dr. Koro{~evi punkta{i vsaj do neke mere s svojo abstinenco varati nepou~eno javnost, da imajo v narodu {e vedno mo~no zaslombo, pri ob~inskih volitvah pa so se Koro{~evi punkta{i odlo~ili, da otvorijo najostrej{o borbo i potom cerkve i po- tom spovednice, poslu`ujo~ se pri tem tudi vseh cerkvenih organiza- cij. /.../ Vsa njihova teroristi~na sredstva niso ni~ pomagala. Ni~ jih ni 45 Jutro, 13. 10. 1933, Preklicane kandidature na punkta{kih listah; 14. 10. 1933, Prekli- cane kandidature na punkta{kih listah. 46 Jutro, 14. 10. 1933, Odlo~na beseda. 47 Jutro, 16. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; »Poru{ena bajka«; Zahvala ministra dr. Kramerja. 48 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah. Urednik Jutra je objavljene po- drobne volilne izide v svojem poro~ilu popravil, saj se je namre~ pokazalo, da so bile tri do- mnevno kompromisne liste dejansko liste JNS. Predstavljenih odstotkov popravek bistveno ne spremeni. Podrobni izidi po ob~inah so objavljeni v: Jutro, 17. 10. 1933, Podrobni rezultati ob~inskih volitev. Gl. tudi tabelo. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 194 195 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST moglo re{iti pred porazom. /.../ V dravski banovini, pa tudi izven nje, je obstojalo napa~no prepri~anje odnosno bajka, da je politi~ni vpliv dr. Koro{ca na volilce tako mo~an in za vse ve~ne ~ase siguren, da ga ne bo nih~e nikoli mogel izpodriniti. 15. oktober ni samo poru{il te bajke, marve~ je to mnenje s koreninami vred pogazil.« 49 Nekdanja SLS je nedvomno do`ivela hud udarec. Po uradnih podatkih je opozicijska SLS na ob~inskih volitvah 15. oktobra 1933 osvojila 54 ob~in. V pri~ujo~i tabeli so navedeni izidi zdru`eni po posameznih sre- zih. 50 Treba pa je poudariti, da gre za uradne izide, ki ne ustrezajo nujno dejanske- mu politi~nemu stanju. Tako lahko za ob~ine Re~ica, @elimlje in Zadreta z gotovo- stjo trdimo, da so po 15. oktobru dobile opozicijsko vodstvo, ~eprav uradni izdidi volilni uspeh pripisujejo JNS. 51 V omenjenih ob~inah so namre~ prista{i nekdanje SLS nastopili na volitvah kot lista JNS, s ~imer so si zagotovili enakopravnej{i status v ~asu volilnega boja. Dejanski izid oktobrskih volitev tako kljub objavljeni tabeli ostaja prikrit. SREZ JNS OPOZICIJA KOMP. SOCIALISTI LISTE Bre`ice (16) * 5488/15 ** 1015/1 235/0 0/0 Celje (21) 6249/21 2949/0 388/0 417/0 ^rnomelj (7) 1991/6 1043/1 0/0 0/0 Dol. Lendava (12) 3578/12 0/0 3275/0 0/0 Dravograd (11) 2930/5 364/1 1517/4 569/1 Gornji Grad (10) 2167/6 743/3 296/1 0/0 Kamnik (18) 4373/11 3027/6 714/1 0/0 Ko~evje (14) 5808/12 2164/2 0/0 0/0 Konjice (7) 1843/6 583/1 780/0 0/0 Kranj (15) 4335/12 2542/3 398/0 0/0 [kofja Loka (9) 2396/7 2269/2 0/0 0/0 Kr{ko (19) 5916/14 2827/3 875/2 0/0 La{ko (8) 3513/4 3415/3 237/1 0/0 Litija (14) 4019/8 2492/3 1292/3 301/0 Ljubljana (24) 9048/21 3860/3 1809/0 0/0 49 Jutro, 19. 10. 1933, Minister Pucelj o polomu klerikalne politike. 50 Tabela temelji na podatkih iz Jutra, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah. 51 ZAC, fond Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, 18, 19, zadeve A 401/33, A 483/33 in A 493/33. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 195 196 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SREZ JNS OPOZICIJA KOMP. SOCIALISTI LISTE Ljutomer (14) 5169/13 2149/1 0/0 0/0 Logatec (12) 3579/10 1610/2 0/0 0/0 Maribor – desni breg (14) 7350/12 1393/2 523/0 0/0 Maribor – levi breg (18) 6259/17 1474/1 332/0 0/0 Metlika (4) 1476/4 587/0 0/0 0/0 Murska Sobota (19) 10027/18 0/0 427/1 0/0 Novo mesto (16) 5439/14 2343/2 316/0 0/0 Ptuj (28) 7993/21 3334/4 1056/3 0/0 Radovljica (15) 4937/11 2287/3 281/0 599/1 Slovenj Gradec (9) 1936/4 2537/5 0/0 151/0 [marje (14) 4569/12 1286/2 548/0 0/0 SKUPAJ (368) 125663/296 48293/54 12024/16 2037/2 ** [t. ob~in v srezu ** [t. osvojenih glasov/ob~in * Dva dni po volitvah v Dravski banovini je v beograjski Narodni skup{~ini nastopil poslanec »lojalne opozicije« 52 Ivan Lon~arevi}, za njim pa {e vrsta njegovih kolegov. V svojih govorih so se lotili neda- vnih volitev v Savski banovini ter pri tem ostro kritizirali ravnanje oblasti. Zgodile naj bi se {tevilne nezakonitosti, izvajal naj bi se pri- tisk na volilce. Notranji minister, @ika Lazi}, je o~itke ob viharnem pritrjevanju poslancev JNS sicer silovito zavrnil, a senca dvoma nad korektnostjo volitev je vendarle ostala. Tihi dvom se je nato v nadaljevanju seje razgrnil tudi nad Dravsko banovino. Poslanec Svetislav Hod`era je namre~ vlo`il interpelacijo na notranjega ministra, v kateri je obto`eval komandirja oro`ni{ke postaje v Morav~ah protizakonitega postopanja. ^etudi je sama skup- {~ina njegova izvajanja ostro zavrnila in mu je »moral predsednik na- posled odvzeti besedo«, 53 se zdi, da nekdanja SLS svoje tradicionalno 52 Gre za poslance Jugoslovanskega narodnega kluba, ki so pod vodstvom dr. Svetislava Hod`ere 1. maja 1933 ustanovili Jugoslovansko narodno stranko (oblast jo je priznala 14. fe- bruarja 1934). T. i. Hod`erova stranka je bila zagovornica {estojanuarske deklaracije, hkrati pa je predstavljala opozicijo JNS, saj ji je o~itala nedoslednost pri izvajanju smernic Aleksandrove deklaracije. – Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Jugoslovanska narodna stranka v Dravski banovini, v: Zgodovina v {oli 7 (1999), {t. 1, str. 25. 53 Jutro, 19. 10. 1933, Pora`ena opozicija se tola`i z interpelacijami... SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 196 197 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST mo~ne podpore v Sloveniji le ni izgubila na po{tenih volitvah. Nekaj je pri vsej stvari smrdelo. Slika, ki sta jo pred volitvami in po njih vestno risala re`imska dnevnika Jutro in Slovenski narod, je imela tudi svojo temno stran, svojo »opozicijsko resnico«, podrobno opisano v posebnem poro~ilu nekdanje SLS. 54 Minuciozno sestavljen dokument vodstva nekdanje stranke, ohranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor, pikantno in {okant- no prikazuje ~isto druga~no podobo volitev. Z nadrobnim podajanjem primerov politi~nega terorja, neskon~ne nezakonitosti in {tevilnih ne- pravilnosti sname masko re`imu JNS v Dravski banovini. Dokument nedvomno vzdr`i preverbo verodostojnosti, saj njegovi vsebini pri- trjujejo tudi dokumenti iz fonda Milana Stojadinovi}a in fonda Dvora Kraljevine Jugoslavije, ohranjeni v Arhivu Srbije in ^rne gore. 55 Na podlagi poro~ila lahko sklepamo, da so bile vse nepravilnosti vnaprej na~rtovane in sistemati~ne narave. 56 Oblast je za svoje po~etje izkoristila domala vse instrumente in mo`nosti, ki jih je tedaj imela na voljo. Tako naj bi v volilno dogajanje dejavno in na nedopusten na~in posegli sreski na~elniki, oro`niki, dr`avni uradi, ban in celo zasebni podjetniki. Re`im je poleg tega zadnji dan pred volitvami posku{al diskreditirati opozicijo in si omogo~iti alibi za njeno preganjanje tudi s tem, da je med ljudi raz{iril ponarejen letak, ki ga je pripisal nekdanji SLS. Proti zlove{~i vsebini: »Volilci sedaj je ~as, da se odtrgamo od brez- vestnih Srbov! Volimo povsod liste SLS, katerih vodja je na{ dr. Ko- ro{ec! @ivio republika! Predsedstvo SLS« 57 je nekdanja stranka takrat uspela {e pravo~asno in dovolj u~inkovito protestirati. 54 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini; Gl. tudi: PAM, Anton Koro{ec, A. [. 3, spis Op{tinski izbori u Dravskoj banovini. 55 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 8/45, Stvarna istina o op{tinskim izborima u Dravskoj banovini; Op{tinski izbori u Dravskoj banovini 15. oktobra 1933; Nezapam~eni teror upravnih organa, `andarmerije i narodnih poslanika u Dravskoj banovini. Tedaj vpliv- ni ~lan nekdanje radikalne stranke, Milan Stojadinovi}, je prosil slovenskega radikala Milana Koruna, naj mu posreduje kar najbolj stvarno sliko o volitvah. Ohranjeni dokumenti so trije, tako da se zdi, da je imel poleg Koruna {e kak{nega informatorja. Vsebinsko in strukturno sta dve poro~ili v veliki meri podobni tistemu, ki je ohranjeno v Pokrajinskem arhivu Maribor. Domnevamo lahko, da je informacije dobival tudi neposredno od vodstva nekdanje SLS. O nepravilnostih pri volitvah pa je bil prav tako obve{~en kralj Aleksander. – ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 12/23, dopis o volitvah. 56 V zvezi z volilnimi nepravilnostmi v Dravski banovini je poslanec Ivan Lon~arevi} novembra 1933 vlo`il interpelacijo na notranjega ministra, ki vsebinsko v glavnem sledi naved- bam iz omenjenega poro~ila. – Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevine Jugosla- vije, II. redovan saziv za 1933/1934 godinu, 14. red. sastanak, 20. 2. 1934, str. 314–317. 57 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini, A. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 197 198 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Zgolj s protesti pa ni mogla prepre~iti domnevno spornega posto- panja sreskih na~elnikov ob sestavljanju kandidatnih list. Kakor hitro naj bi ti izvedeli, da se je kje pripravljala kaka ne-JNS kandidatna li- sta, so to posku{ali na najrazli~nej{e na~ine prepre~iti. Poro~ilo toza- devno opisuje 18 spornih intervencij. Med sreskimi na~elniki naj bi se posebej »odlikoval« nekdanji Maistrov sodelavec, dr. Ivan Seneko- vi~, na~elnik sreza Maribor – levi breg, ki je baje silno rad izkori{~al dolo~bo zakona o dru{tvih, po kateri je bilo treba vse sestanke in zbiranja predhodno prijaviti. Pod to to~ko zakona je na~elnik uvrstil tudi zbiranje ljudi z namenom podpisovanja kandidatne liste. Ko so se tako 17. in 23. septembra 1933 v Benediktu v Slovenskih goricah se{li podpisniki tamkaj{nje liste, je peterico kaznoval z zaporom in denarno kaznijo. Poleg omenjenega pa naj bi dr. Senekovi~ obvladal tudi bolj zvite – spreobnitvene prijeme. Tretjega oktobra je v Sv. Le- nartu v Slovenskih goricah pozval k sebi nosilca tamkaj{nje opozicijske liste Alojza Bala{kovi~a ter dva kandidata, Ferda An`ela in Ludvika Poljanca. Tudi njim je, podobno kot kandidatom v Benediktu, o~ital, da so imeli neprijavljen sestanek. Toda to pot ni posegel po drasti~nih kaznih, temve~ je domnevno izjavil slede~e: »Stvar radi katere sem vas zasli{al, – je likvidirana pod pogojem, da podpi{ete Vi, kakor tudi vsi kandidati in namestniki ’izjavo’.« Besedilo odre{ujo~e izjave se je gla- silo: »Izjava. Mi podpisani s tem prostovoljno prijavljamo na{ pristop v JNS in priznavamo s tem njen program vsedr`avnega edinstva Kra- ljevine Jugoslavije. Sv. Anton v Slov. goricah dne....oktobra 1933.« 58 Sporno ravnanje sreskih na~elnikov je seveda imelo svoj o~iten vzrok, ki ga je kaplanu Martinu Stari~u prostodu{no priznal podna- ~elnik novome{kega sreza Kraj{ek. Tudi Stari~eva zgodba sodi v te- danjo predvolilno »klasiko«. Ker je zbiral podpise za opozicijsko listo, so oro`niki pri njem najprej opravili neuspe{no hi{no preiskavo, nato pa so ga aretirali in odpeljali v Novo mesto, kjer ga je Kraj{ek kazno- val z globo 300 dinarjev. Na Stari~ev ugovor, »da je po zakonu do- voljeno pobirati podpise za liste je rekel podna~elnik, da je bila na- mera vlade, da se postavijo samo liste JNS. Ker pa so punkta{i za~eli sestavljati svoje liste, je to treba prepre~iti.« 59 Opisani posegi sreskih na~elnikov pa seveda ne bi bili mogo~i brez ustrezne obve{~evalne podpore, brez podatkov o tem, kje naj posre- dujejo. Re`imski scenarij predvolilne borbe je zaupal to pomembno 58 Prav tam, B/a/3. 59 Prav tam, B/a/5–6. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 198 199 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST nalogo privr`encem JNS. Banovinsko tajni{tvo JNS je tako izdalo po- sebno okro`nico, v kateri je pozvalo svoje prista{e: »1. naj vsakega nasprotnega agitatorja takoj prijavijo sreskemu na~. odnosno `andarme- riji; 2. naj pripravijo seznam vseh doma~ih nasprotnih agitatorjev – ob~anov in naj ga takoj po{ljejo na tajni{tvo, da izvr{i potrebne ukrepe zoper te agitatorje; 3. ~e kje opazijo, da se zbirajo ljudje v privatnih hi{ah ali javnih lokalih, naj takoj opozorijo oro`nike. Zlasti naj pazijo na se- stanke po gostilnah, ker bodo takim gostilni~arjem odvzete koncesije.« Komentar opozicije na ta poziv je dovolj zgovoren: »To je ~isto nava- den poziv na denuncijacije.« 60 Domnevamo lahko, da je bil u~inkovit, saj je opozicijskemu poro~ilu prilo`en poimenski seznam {tevilnih spor- nih kaznovanj, aretacij in konfinacij. Svoj dele` k volilni zgodbi sta prispevali tudi `elezni{ka in po{tna direkcija. Prva naj bi `elezni{kim uslu`bencem prepovedala kandida- turo na listah, ki ne bi bile uradne liste JNS, povrhu pa od njih {e zahtevala, naj podpi{ejo izjavo, da bodo volili dr`avno stranko. V na- sprotnem primeru jim je grozila z odpustom. Svoji gro`nji naj bi tudi dodala za demokrati~ne volitve nezasli{ano zahtevo: uslu`benci so po volitvah »morali prinesti potrdilo od volilne komisije, da so res glaso- vali za JNS«. 61 Podobno naj bi ravnala po{tna direkcija. Re`imu v te`kih ~asih gospodarske krize tudi ni bilo te`ko v svoj voz vpre~i zasebnih podjetnikov. V poro~ilu je predstavljen primer Alfreda Lauricha, lastnika tovarne usnja v Konjicah, ki je bil 5. oktob- ra poklican k banu Maru{i~u v Ljubljano. Ta naj bi od njega zahteval, da mora kot voja{ki dobavitelj s svojimi delavci vred glasovati za lis- to JNS. V vro~em predvolilnem obdobju prav tako ni ostalo neopa`eno, da naj bi oro`ni{tvo pogosteje kot sicer uporabljalo »surovo silo«. Iz- med popisanih primerov zlasti izstopa peripetija zre{kega organista in tajnika hranilnice, Alojzija Kri`nika. Petega oktobra opoldne ga je obiskala oro`ni{ka patrulja iz Konjic. Najprej je pri njem izvedla hi{no preiskavo, nato pa ga je odpeljala na oro`ni{ko postajo v Konjice, kjer ga je sprejel oro`nik Marko Pade`anin, ki gotovo ni slovel po svoji ne`nosti. »Brez vsakega nadaljnega zasli{evanja ga [Alojza Kri`nika] je udaril s pestjo po obrazu ter ga sunil z roko dvakrat v prsa in v hrbet ter ga med pretepom psoval: ’ti pape`eva kurba, rimska svinja, ti prasica itd. Tudi arhidiakon in tvoj `upnik bosta isto dobila, kakor ti 60 Prav tam, B/b/6. 61 Prav tam, B/c/9. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 199 200 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO sedaj.’ Nato je patrulja Kri`nika odvedla na sresko na~elstvo, kjer je bil povrhu {e kaznovan z globo 500 dinarjev. Vse to je pripravljen Kri`nik pod prisego potrditi.« 62 Podobni primeri politi~nega terorja, o katerih so poro~ali iz vse banovine, so se vrstili vse do 15. oktobra, ko so se na volilni dan naposled kon~ali in hkrati do`iveli svoj ne~astni vi{ek. Nasilje in ne- zakonitost sta se tisto nedeljo preselila pred volilne lokale in celo v njih. Ta, poslednja faza »volilnega boja« JNS, naj bi bila del skrbno premi{ljenega na~rta vladne stranke, v katerem naj bi ta `e vnaprej dolo~ila, koliko ob~in v posameznem srezu lahko osvoji opozicija. ^e izid volitev v kaki ob~ini kljub vsem predvolilnim naporom JNS ne bi bil skladen z na~rtom, bi ga s pomo~jo volilnih odborov preprosto potvorili. Na tej to~ki pa je na~rtu nacionalnega tabora stala nasproti {e zadnja, a najve~ja te`ava – predstavniki opozicijskih kandidatnih list, ki so na podlagi volilne uredbe banskega sveta smeli prisostvo- vati poteku volitev na prav vsakem voli{~u. Tem je bilo torej treba onemogo~iti delo ali pa jih kar odstraniti z voli{~a. V opozicijskem poro~ilu najdemo {tevilne domnevne primere o tovrstnem po~etju, ki se navadno zaklju~ijo z volilnim izidom v prid JNS. V ponazoritev prakti~ne izvedbe volilne taktike JNS navedimo primer iz ob~ine Lim- bu{ pri Mariboru. Tamkaj{nje voli{~e se je v spremstvu narodnega poslanca Antona Krej~ija pripeljal »kontrolirat« sreski na~elnik Milan Makar. Po pregledu volilne dokumentacije je zgro`en ugotovil, da je do tedaj kandidatna lista opozicijskega kandidata Avgusta Jaunika pre- jela 69 glasov ve~ kot lista kandidata JNS Godca. V navalu jeze je za~el vpiti na ~lane volilnega odbora: »Zakaj niste ni~ delali«, nato pa izja- vil, »da bodo vsi `elezni~arji odpu{~eni, ki so volili listo Jaunik«. Spor- no dogajanje na voli{~u je malo pred 18. uro dobilo {okantne razse`- nosti, ki so na koncu celo botrovale takoj{nji razveljavitvi volitev. V volilni lokal je namre~ vdrla »druhal kakih 30 mladih ljudi« in povsem nemoteno pobrala volilne spise. Mladeni~i so zatem prav tako brez te`av zapustili voli{~e, saj so bili v varstvu sokolov, ki so »delali {pa- lir«. Kandidat JNS Godec je vse skupaj mirno opazoval, »njegova `ena pa je med tem pripravila 10–12 litrov vina, ki ga je poslala s kozarci vred v volilni lokal in je povabila, kakor je rekla, pridne sokole, da se pokrep~ajo po trudapolnem delu«. 63 * 62 Prav tam, B/f/11. 63 Prav tam, B/h/16–17; Jutro, 17. 10. 1933, Podrobni rezultati ob~inskih volitev. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 200 201 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Z vidika opozicije je dobil volilni izid ~isto druga~ne dimenzije. Sedmina ob~in, kolikor jih je osvojila nekdanja SLS, predstavlja dokaj ugoden uspeh, s katerim pa biv{a stranka, upo{tevaje »korektnost« vo- litev, ni mogla biti zadovoljna. Z izidom volitev pa prav tako ni mo- gla biti zadovoljna JNS; sedmina opozicijskih ob~in je bila zanjo odlo~no preve~. Boj se je torej moral nadaljevati. Novo prizori{~e spo- pada med JNS in nekdanjo SLS je postala sodna dvorana. Po zaklju~enih volitvah sta tako oba nezadovoljna tabora zasula Upravno sodi{~e za Dravsko banovino v Celju s skupno kar 143 pri- to`bami, vlo`enimi v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi se zgodile 15. oktobra. Sodi{~e jih je po vrsti obravnavalo vse do pomladi 1934. Pri tem je ugodilo skupno petindvajsetim prito`bam in tako raz- veljavilo izid volitev v 25 ob~inah. Od teh, pozitivno re{enih prito`b je bilo 23 takih, kjer se je prito`ila opozicija, le v dveh primerih pa je sodi{~e verjelo argumentom JNS. 64 In to kljub dejstvu, da je minister pravde oktobra 1933 zamenjal sodnike celjskega Upravnega sodi{~a s »primernej{imi«. S tem je nekdanja SLS prepri~ljivo dokazala, da okto- brske volitve niso potekale povsem korektno. 65 Ob nedvomnem uspehu opozicije pred upravnim sodi{~em pa ni mogo~e prezreti, da je z dvema prito`bama uspela tudi JNS, kar na ~rno-belo sliko volitev, ki sta jo vsak po svoje risala re`imski tisk in nekdanja SLS v svojem poro~ilu, me~e senco. O~itno tudi prepoveda- na SLS ni pristopila k volitvam povsem korektno. V ponazoritev njene- ga volilnega postopanja navedimo dogodke iz Pol{nika, kjer je sodi{~e volitve razveljavilo. Tamkaj{nji volilni lokal je na pod`iganje predstav- nika opozicijske kandidatne liste, Franca Majcna, in `upnika Jerneja Kovi~a ves ~as oblegala ve~ja skupina volilcev, ki je s hrupom, vpit- jem in psovkami komentirala ravnanje volilnega odbora. Volilci so med drugim zahtevali, naj volilni odbor, v nasprotju z zakonom, po- leg Majcna imenuje {e »namestnika predstavnika kandidatne liste«. To novo funkcijo naj bi prevzel Anton Ko{ir, v nasprotnem primeru pa bi pri{lo do {e ve~jih neredov. Volilni odbor je v strahu zahtevi ugo- dil in v nadaljevanju na voli{~u toleriral dva predstavnika ene liste, ki sta se neposredno vme{avala v delo volilnega odbora. Sodi{~e je celo 64 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e. Gl. tudi tabelo. 65 V zvezi s {tevilom pozitivno re{enih prito`b poudarimo, da je lahko bila po 50. ~lenu Zakona o ob~inah razlog za razveljavitev volitev samo nepravilnost pri uradnem volilnem postopku. Tako nepravilnosti in celo kazniva dejanja, storjena med volilnim bojem in agitacijo, niso bili zadosten razlog za razveljavitev. – ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, zadeva A 433/33. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 201 202 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO presodilo, da je volilno poslovanje »takoreko~ pre{lo v roke omenjenih dveh oseb, kar je vsekakor vplivalo na opredeljevanje volilcev«. Svoj oster nastop na voli{~u pa so prista{i SLS {e dodatno za~inili z grozil- nim pismom, ki so ga na dan volitev ob {estih zjutraj poslali ~lanu volilnega odbora, Josipu Ani~i~u. Zaklju~ne vrstice teksta z naslovom »Pol{enski Masolini« {olskega upravitelja Ani~i~a gotovo niso pustile ravnodu{nega, saj so ga posvarile: »Da boste vzeli na znanje, da v Pol{niku ni ve~ mesta za vas in da va{e `ivljenje ni ve~ varno v va{i ko`i pa bi sploh ne hotel biti. To vam dam pa zato na znanje da boste vedeli da pravica {e `ivi in se ho~e tudi nad vami ma{~evati zakaj {e tudi na Pol{niku bodo v kratkem ~asu delovali peklenski stroji in le- tele bombe in takrat bo vas konec to pa vse zahteva in bo izvr{ila ^rna roka.« 66 Upravno sodi{~e za Dravsko banovino v Celju je od jeseni 1933 do pomladi 1934 obravnavalo 143 prito`b, vlo`enih v zvezi z nepravilnostmi pri ob~inskih volitvah 15. oktobra 1933. Sodi{~e jih je iz formalnih razlogov zavrnilo 16, iz vsebinskih pa 102. Petindvajsetim prito`bam je ugodilo in tako razveljavilo izid volitev v 25 ob~inah. 67 V Zgodovinskem arhivu Celje, ki hrani material sodi{~a, je ohranjenih 118 spisov, ki zadevajo problematiko volitev leta 1933. 68 Zadeve, o katerih je sodi{~e odlo~alo, so po abecednem redu ob~in razvr{~ene v naslednji tabeli. Se- znamu je dodan sklep sodi{~a in politi~na skupina, ki ji je pripadal prito`nik (for- malno se je na volilni potek v neki ob~ini prito`ila fizi~na oseba, ki je morala biti vpisana v volilni imenik te ob~ine). Rezultati oktobrskih volitev so pripisani po poro~anju Slovenca. 69 OB^INA ZMAGOVALEC PRITO@NIK SKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA VOLITEV SODIŠ^A V CELJU ZADEVE Arti~e Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 488/33 Bodinci JNS Opozicija Prito`ba umaknjena 528/33 Bogojina Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 435/33 Borovnica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 460/33 Breznica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 447/33 Cerklje pri Kranju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 498/33 Cerkvenjak JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 434/33 Cezanjevci JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 414/33 66 ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, zadeva A 422/33. 67 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e. 68 ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 16–20; gl. tudi: A. [. 1, Indeks A in F spisov 1933. 69 Slovenec, 17. 10 1933, Ob~inski volilni izidi; 18. 10. 1933, Izid ob~inskih volitev. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 202 203 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST OB^INA ZMAGOVALEC PRITO@NIK SKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA VOLITEV SODIŠ^A V CELJU ZADEVE ^ren{ovci Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 525/33 ^re{njevci Opozicijska lista Opozicija Prito`ba umaknjena 412/33 ^rnomelj – okolica Opozicijska lista Opozicija Prito`ba se zavrne 458/33 Dornava JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 416/33 Dovje – Mojstrana JNS JNS Prito`ba vlo`ena po preteku roka 547/33 Dragatu{ JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 478/33 Fara JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 491/33 Gomilsko JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 457/33 Gori{nica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 464/33 Gornji Grad – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 496/33 Gornji Slave~i JNS JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 402/33, 403/33, 533/33 Gradac – Podzemelj Opozicijska lista Opozicija Prito`ba se zavrne 471/33 Gri`e JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 527/33 Ho~e JNS Opozicija Prito`bi se ugodi Spis ni ohranjen Hrastnik – Dol Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 409/33 Hum Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 482/33 Jakobski Dol JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 497/33 Jesenice JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 540/33 Je`ica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 477/33 Jurklo{ter JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 484/33 Jurovski Dol Opozicija JNS Prito`bi se ugodi Spis ni ohranjen Kamnik – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 500/33 Kamni{ka Bistrica Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 499/33 Kog JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 419/33 Komenda Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 421/33 Konjice – okolica JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 548/33 Ko{aki JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 433/33 Kora~ice Opozicijska lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 539/33 Kovor Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 537/33 Kozje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 453/33 Kranj JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 467/33 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 203 204 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO OB^INA ZMAGOVALEC PRITO@NIK SKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA VOLITEV SODIŠ^A V CELJU ZADEVE Kri`evci JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 413/33 Krka JNS JNS Prito`ba se zavrne 538/33 Kr{ko JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 427/33 Kr{ko – okolica JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 526/33 Lesce JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 446/33 Ljubno Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 495/33 Ljutomer – okolica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 411/33 Lukovica Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 490/33 Ma~kovci JNS JNS Prito`ba se zavrne 418/33 Maj{perg JNS JNS Prito`ba se zavrne 406/33 Menge{ Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 451/33 Metlika – okolica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 522/33 Morav~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 544/33 Motnik JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 462/33 Mozirje – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 404/33 Naklo JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 440/33 Oplotnica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 432/33 Ormo` JNS JNS Prito`ba se zavrne 423/33 Oselica JNS Opozicija Prito`ba vlo`ena po preteku roka 536/33 Oslu{evci JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 417/33 Pesnica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 429/33 Pod~etrtek Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 428/33 Polskava JNS JNS Prito`ba se zavrne 436/33 Pol{nik Opozicijska lista JNS Prito`bi se ugodi 422/33 Predoslje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 407/33 Preserje JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 470/33 Ptujska Gora Kompromisna lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 542/33 Ra~e pri Mariboru JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 466/33 Rade~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 485/33 Rajhenburg JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 465/33 Re~ica ob Savinji JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 401/33, 492/33 Ribnica – okolica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 476/33 Roga{ka Slatina JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 431/33 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 204 205 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST OB^INA ZMAGOVALEC PRITO@NIK SKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA VOLITEV SODIŠ^A V CELJU ZADEVE Rovte Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 524/33 Selca JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 441/33 Senarska JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 473/33 Sevnica ob Savi JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 487/33 Slatina – Radenci JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 468/33 Slovenja vas JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 424/33 Smlednik JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 439/33 Sorica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 443/33 Sromlje JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 420/33 Sv. Ana JNS JNS Prito`ba se zavrne 534/33 Sv. Jo{t Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 454/33 Sv. Jurij ob [~avnici JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 472/33 Sv. Jurij pri Celju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 531/33 Sv. Kri` pri Kostanjevici JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 469/33 Sv. Kri` pri Litiji JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 530/33 Sv. Urban JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 481/33 [~avnica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 430/33 [en~ur JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 444/33 [kofja vas JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 452/33 [marje pri Jel{ah Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 529/33 [martno ob Paki Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 474/33 [martno pri Litiji JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 415/33 [martno v Ro`ni dolini JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 438/33 [o{tanj JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 396/33, 397/33 [t. Jernej Opozicijska lista JNS Prito`bi se zavrneta 489/33, 532/33 [t. Jurij pri Grosuplju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 449/33 Trata JNS Opozicija Prito`bi se ugodi Spis ni ohranjen Trbovlje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 450/33 Va~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 456/33 Velenje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 437/33 Ver`ej JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 410/33 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 205 206 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO OB^INA ZMAGOVALEC PRITO@NIK SKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA VOLITEV SODIŠ^A V CELJU ZADEVE Videm JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 448/33 Videm – Dobrepolje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 480/33 Vi{nja Gora Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 463/33, 520/33, 535/33 Vitanje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 459/33 Vodice JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 461/33 Vransko – okolica Opozicijska lista Opozicija Prito`bi se ugodi 455/33 Zadreta JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 493/33 Zagorje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 445/33 Zagradec JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 479/33 Zgornja [i{ka JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 494/33 Zidani most JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 486/33 Zminec JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 442/33 @elimlje JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 483/33 @u`enberk JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 475/33 * Sodna razveljavitev volitev v petindvajsetih ob~inah je skupaj z zaklju~kom komasacije marca 1934, in spremembami ob~inskih oze- melj, napovedala volilno dogajanje tudi v letu 1934. Tedaj so nove ob~inske uprave volili v 67 ob~inah, od tega v dvajsetih zaradi raz- veljavitvenih sklepov upravnega sodi{~a. 70 Opozicija in nacionalni ta- bor sta se tako vnovi~ podala v boj za glasove. Toda gore~nosti in ost- rine, ki sta elektrili ozra~je jeseni 1933, spomladi 1934 ni bilo ve~. Nekdanja SLS je sicer tudi na ponovne volitve osredoto~ila »vse svoje sile«, a jo je Jutro le zadovoljno podu~ilo: »Ako bi sedaj pri vseh teh volitvah zmagali opozicionalci, bi to na kon~nem rezultatu prav ni~ ne spremenilo. [e vedno bi bile {tiri petine slovenskih ob~in v na- cionalnih rokah.« 71 Kon~ni rezultat se res ni bistveno spremenil. Na ponovnih volit- vah 3. junija 1934 je v osemnajstih od dvajsetih ob~in zmagala JNS in tako samo {e potrdila svoj uspeh iz leta 1933. Pri tem je bila na sim- 70 Jutro, 18. 3. 1934, Zaklju~na komasacija slovenskih ob~in; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 617. 71 Jutro, 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 206 207 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST bolni ravni zanjo najslaj{a zmaga v ob~ini Sv. Jurij ob [~avnici, rojstni ob~ini Antona Koro{ca. Tam so se po poro~anju Jutra nekdanji ~lani SLS s posebno vnemo lotili popravila »sramote«. »Tudi mnogo vina se je sto~ilo za ’Koro{~evo zmago’,« a je bilo vse zaman. 72 JNS je pov- sod, razen v dveh gorenjskih ob~inah, triumfirala. Biv{a SLS je v po- novnem volilnem boju osvojila le ob~ini [en~ur in Smlednik. Nedokon~ana komasacija ob~in, posledi~ne ozemeljske spremembe ob~inskih teritorijev in razveljavitev volitev v 25 ob~inah so napovedali volilno dogajanje tudi v letu 1934. Tedaj so bile izvedene volitve v 67 ob~inah, od tega v dvajsetih zaradi odlo~itev Upravnega sodi{~a. 73 V pri~ujo~i tabeli je po abecednem vrstnem redu na{tetih vseh 25 ob~in, kjer je sodi{~e volitve razveljavilo. V treh ob~inah (Gomilsko, [martno v Ro`ni dolini, Vransko – okolica), te sploh niso bile razpisane, v Jurovskem Dolu in ob~ini Roga{ka Slatina – okolica pa ni podatkov o njihovem poteku. Pri ob~inah Pesnica in Preserje je kot formalni razlog za ponovne volitve navedena poznej{a sprememba ob~inskega ozemlja in ne sklep Upravnega sodi{~a. 74 Izidi volitev so pripisani po poro~anju Jutra. 75 OB^INA PONOVNE VOLITVE VZROK PONOVITVE SLU@BENI LIST ZMAGOVALEC Cerkvenjak 22. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS Cezanjevci 25. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS Gomilsko Volitev ni bilo Ho~e 10. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 450/37 1934 JNS Jurovski Dol 29. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 438/35 1934 Ni podatka o poteku Kri`evci 23. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS Metlika – okolica 13. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 399/33 1934 JNS Motnik 18. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 95/9 1934 JNS Pesnica 14. junij 1934 Sprem. ob~in. ozem. Sl. l. 452/37 1934 JNS Pol{nik 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS 72 Jutro, 29. 5. 1934, Druga nacionalna zmaga v Koro{~evi rojstni vasi. 73 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 617. 74 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, leto 1934. Gl. zgoraj navedene zvezke in strani. 75 Jutro, 23. 3. 1934, Zaslu`ena blama`a; 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve; 27. 3. 1934, Zopet tri volitve, zopet tri zmage!; 10. 4. 1934, Nova zmaga pri ob~inskih volitvah; 16. 4. 1934, Trikratna zmaga JNS v litijskem srezu; 14. 5. 1934, Nov uspeh JNS; 24. 5. 1934, Nove ob~inske volitve, nove zmage; 29. 5. 1934, Druga nacionalna zmaga v Koro{~evi rojstni vasi; 31. 5. 1934, Potrjene volitve v [martnem pri Litiji; 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi na {en~ur- skem terenu; 13. 6. 1934, Sijajna zmaga JNS v mariborski okolici; 16. 6. 1934, Ponovne volitve v Pesnici; 9. 7. 1934, Novi uspehi JNS pri ob~inskih volitvah. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 207 208 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO OB^INA PONOVNE VOLITVE VZROK PONOVITVE SLU@BENI LIST ZMAGOVALEC Preserje 8. julij 1934 Sprem. ob~in. ozem. Sl. l. 459/38 1934 JNS Roga{ka Slatina – okolica 1. julij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Ni podatka o poteku Slovenja vas 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS Smlednik 3. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Opozicija Sromlje 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl.l. 144/15 1934 JNS Sv. Jurij ob [~avnici 26. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS Sv. Kri` pri Kostanjevici 8. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 179/19 1934 JNS Sv. Kri` pri Litiji 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS [~avnica 23. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS [en~ur 3. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Opozicija [martno pri Litiji 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS [martno v Ro`ni dolini Volitev ni bilo Trata 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155-156/16 1934 JNS Ver`ej 21. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS Vransko – okolica Volitev ni bilo »@alostni sadovi«, ki so se po mnenju Jutra rodili na Gorenjskem, pa so imeli sila zanimivo ozadje. Volilni uspeh opozicije v omenjenih dveh ob~inah je bil namre~ dose`en s pomo~jo nestrankarske organi- zacije Boj, znotraj katere so se zdru`evali nekdanji vojaki, rezervni ~astniki in vojni invalidi razli~ne politi~ne provenience. 76 ^etudi se je ta organizacija zavzemala za avtoritativni re`im in integralno jugoslo- vanstvo, je v {estojanuarskih razmerah predstavljala nekak{no opozi- cijo ali vsaj politi~no konkurenco JNS, in je tako v prenekaterem srezu Dravske banovine slu`ila kot zato~i{~e prista{em nekdanje SLS, ki so {e zmerom bili brez svoje stranke. 77 Ko so se nekateri ~lani vodstva Boja januarja 1935 zavzeli za zdru- `itev s profa{isti~nim gibanjem Zbor srbskega politika Dimitrija Ljo- ti}a, 78 so znotraj organizacije zanetili silen nemir. Del ~lanstva se se- 76 Jutro, 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi na {en~urskem terenu. 77 Predsednik krajevne organizacije Bojevnikov v Rajhenburgu je 22. januarja 1935 v pis- mu Antonu Koro{cu zatrdil, da tvorijo ~lanstvo Boja »po ve~ini mo`je iz biv{e S.L.S.«. Namero, da bi dru{tvo postalo okvir delovanja prista{ev nekdanje SLS, so med drugim opazili sreski na~elniki v Zagorju, Logatcu, Kranju, kot tudi rezervni oficirji v Konjicah. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5; AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, spisi 13287, 5212/3, 3818 in resolucija rezervnih oficirjev z dne 17. 4. 1934 (fasc. 9001–10500). 78 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, okro`nica Osrednjega izvr{nega odbora Boja z dne 4. 1. 1935. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 208 209 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST veda ni strinjal s tezo, da je treba »pretrgati ’popkovino, s katero so prira{~eni na prej{njo stranko’«. V prizadevanjih podpredsednika Sta- neta Vidmarja so videli nevaren poskus: »potom bojevnikov razbiti politi~ni krog slovenskih ljudi, ki so se zbirali in se {e zbirajo okrog dr. Koro{ca.« 79 Vloga Boja v strukturi nekdanje SLS tako nedvomno ni bila zanemarljiva, pomen organizacije pa je prav zato brez te`av pre- poznal tudi slovenski del JNS. Do spopada s Stanetom Vidmarjem je pri{lo `e februarja 1934 na 5. seji V. zasedanja banskega sveta. Na Vidmarjevo ostro kritiko vladne gospodarske politike je repliciral vi- soki funkcionar slovenskega dela JNS, Franjo Lipold, in ga jasno opo- zoril, da ni mogo~e politizirati »na isti na~in, kot v polpretekli dobi«. Vsaka kritika mora biti namre~ »pozitivna«. Po Lipoldovem govoru se je k besedi znova prijavil Vidmar, a ga je ban v skladu s svojimi pri- stojnostmi zavrnil. S tem dejanjem je tedaj uspel prepre~iti »nadaljnjo zaostritev politi~ne razprave«. 80 Delovanje Boja, »zbirali{~a« prista{ev nekdanje SLS, je nato maja 1934 obsodil Albert Kramer. Po njegovih besedah je »{iroke kroge narodno zavednih Slovencev /.../ s posebnim ogor~enjem /navdajalo dejstvo,/ da so se v mnogih krajih protire`imski punkta{ki elementi polastili bojevni{ke akcije, da pod to krinko sku{ajo formirati svoje `e razbite vrste, ko svoje stare stranke obnoviti ne morejo«. 81 Podobne obsodbe so v naslednjem mesecu nato redno polnile strani Jutra. Ugotovitve, da pod bojevni{ko zastavo »mar{ira klerikalizem«, 82 so se me{ale z razmi{ljanji, kako »vse to ni samo – mimogrede«. 83 Po pisanju liberalnega tiska naj bi na bojevni{kem shodu v Bre`icah tudi od- mevala znana gesla: »Dol z re`imom!«, »@ivio Koro{ec!« in podobna. 84 Kljub navedenemu pa JNS proti Boju ni ukrepala; v maju in v za~etku junija se je zadovoljila z medijsko ofenzivo. Organizacija ji namre~ {e ni povzro~ila dejanske {kode. Po ponovnih ob~inskih volitvah na Gorenjskem, ko je nekdanja SLS v okviru Boja dosegla prve izmerljive rezultate, pa vodstvo sloven- skega dela JNS tak{nega stanja ni moglo ve~ dopu{~ati. @e dan po vo- litvah, 4. junija 1934, je banovinski odbor JNS Dravske banovine spre- jel obsojajo~o resolucijo, ki jo je 16. junija potrdilo tudi predsedstvo 79 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, Delegatom »Boja«. 80 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 215–216. 81 Jutro, 8. 5. 1934, Minister dr. Kramer o aktualnih javnih vpra{anjih. 82 Jutro, 9. 5. 1934, Ob~ni zbor vzorne politi~ne organizacije. 83 Jutro, 2. 6. 1934, Z bojevni{kega shoda v Konjicah. 84 Jutro, 13. 5. 1934, Politika gnilih jajc. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 209 210 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO JNS. 85 V uradnem komunikeju so tedaj pojasnili, da so »povodom raz- nih akcij na terenu, ki pod nepoliti~nim in izvenstrankarskim imenom dejansko razvijajo politi~no delovanje /,sprejeli sklep,/ da ~lani JNS ne morejo v nobenem pogledu sodelovati niti na kaki politi~ni akciji izven okvira JNS, niti ne morejo biti ~lani organizacij, ki izvajajo take akcije«. 86 JNS je Boju dokon~no obrnila hrbet. * Ob zaklju~ku obravnave ob~inskih volitev si lahko zastavimo vpra- {anje, ~emu je nekdanja SLS sploh nastopila na volitvah, saj je nena- zadnje novembra 1931 ob pomembnej{ih skup{~inskih volitvah uspe{- no propagirala abstinenco. 87 Politi~ne razmere v dr`avi izpred slabih dveh let se namre~ niso spremenile na bolje. Strankini voditelji so bili v konfinaciji, {ir{e demokratizacije politi~nega `ivljenja pa v kratkem {e ni bilo pri~akovati. Mo`en vzgib za udele`bo na volitvah lahko i{~emo v dejstvu, da so predsedniki ob~in volili ~lane Senata, kamor si je gotovo `elela tudi nekdanja SLS, 88 in v naporni ter dolgotrajni opozicijski dr`i, ki bi ob nadaljevanju utegnila pomeniti samouni~enje. Pri tehtanju dejanskih politi~nih posledic udele`be nekdanje stranke na volitvah pa zanjo prevladajo negativna dejstva. Kljub vsem napo- rom ni uspela osvojiti dovolj ob~in, da bi lahko izvolila svoje senator- je; z dobrim dose`kom na volitvah pa je hkrati onemogo~ila volitve v ustavno predvideni banovinski svet Dravske banovine, kjer bi lahko njeni predstavniki izra`ali svoja stali{~a. Re`im se je po ob~inskih volitvah preprosto ustra{il uspeha nekdanje SLS in je zato volitve ba- novinskega sveta »odlo`il«. 89 Hrva{ki politik Ante Trumbi} je po volitvah zapisal, da bi se naj vodilni krog nekdanje SLS zaradi nastopa na volitvah pokesal, saj je 85 Nova doba, 18. 6. 1934, Predsedstvo JNS je obsodilo takozvano bojevni{ko akcijo. 86 Jutro, 17. 6. 1934, Uni~ujo~a obsodba bojevni{tva. 87 Pri tem opozorimo na pomembno dejstvo, da se je najmo~nej{a hrva{ka opozicijska stranka pred {estim januarjem, HSS dr. Vladka Ma~ka, tudi ob ob~inskih volitvah 1933 odlo~ila za volilno abstinenco. Svoje prista{e iz Vrba{ke banovine je v letaku pozvala, naj ne odidejo na voli{~a, saj: »Te volitve niso razpisane zaradi tega, da se ljudstvu zares da ob~inska samouprava; ampak zato, da se z navideznim glasovanjem vr`e pesek v o~i in doka`e, da ljudstvo sprejema to stanje in da zaupa v ta re`im. S tem se `eli preslepiti javno mnenje doma in v tujini in ustvariti vtis, kot da ob~ine niso ve~ pod imenovanimi komisarji, ampak so predane pod ljudsko upra- vo.« – Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, Naputak (izbornicima) povodom izbora raspisa- nih za seoske op}ine Vrba{ke banovine 6. kolovoza (avgusta) 1933. godine. 88 Na volitvah Senata februarja 1935 je nekdanja SLS dejansko nastopila s svojo kandidatno listo, kar bomo natan~neje obravnavali v nadaljevanju. 89 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 250–251. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 210 211 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST pri takem izidu s svojo udele`bo zgolj storil uslugo re`imu. V pogo- voru z Josipom Smodlako je »aktivno« politiko v tedanjih razmerah ostro obsodil. Ko mu je Smodlaka kljub vsemu ugovarjal in pripovedoval, kako se je srbska opozicija udele`ila volitev »pod slu`beno firmo JNS« in da je o~itno treba za~eti z »akcijo«, si je zastavil razburjeno retori~no vpra{anje: »Kak{na je ta opozicija? Opozicija srbijanska! To je odgo- vor.« Smodlaka je nadaljeval, da pasivnost o~itno »ni dobra« in da se je treba »organizirati«. Kralj namre~ ne misli popu{~ati. Za aktivno skup- no politiko so po njegovem mnenju bili vsi, tudi Koro{ec, ki naj bi mu dejal, »da on ho~e s Hrvati, da on ~aka, ampak se mu ni~ ne spo- ro~a, da on ~aka ’program’«. Nezaupljivi in pronicljivi Trumbi} je ob tem zgolj pripisal cini~ni »A, ha!«. Koro{ec mu nikakor ni bil simpati~en politik. 90 Smodlaka je ob debati o aktivni in pasivni politiki {e navrgel Trumbi}u, da so se Slovenci (prepovedana SLS) udele`ili ob~inskih volitev, na kar je Trumbi} odgovoril: »Ja, ampak danes se tudi oni kesajo, ko niti predstavnikov list niso spustili v volilni lokal in ko so jim dali take rezultate, ki so jih oni iz Beograda hoteli. Sedaj si Slo- venci grizejo prste, ker so z glasovanjem storili vladi uslugo. Ljudstvo je s tem, ko je glasovalo, pokazalo, da sprejema in ta zakon in to stanje. V ljudstvo so vnesli zmedo in zme{njavo ter se preve~ osramotili. Da- nes pravijo: Prav so imeli Hrvati. ^e spet vidi{ Koro{ca, mu povej, kaj so dokazali on in njegovi. Ko smo `e 11. 6. sklenili, da ne gremo na volitve, saj s tem zakonom to ne gre, je on tako lepo sledil Hrva- tom, da je {el na volitve in s tem desavuiral Hrvate.« Na koncu je {e pribil, kako je »sama sre~a, da je vlada pustila Kramerju onemogo~iti klerikalce«, kajti v nasprotnem primeru – ~e bi vlada slu~ajno `elela dokazati, da nima Kramer za seboj naroda, temve~ Koro{ec, in se odlo~ila »pripeljati klerikalce na oblast, kar bi ti kot la~ni volkovi takoj sprejeli, bi to vneslo veliko zmedo v na{ svet, saj bi lahko kdo mislil, da so to le bile volitve, ki so dale ljudstvu mo`nost, da pride do ob- ~inske uprave«. 91 Zadnja Trumbi}eva ugotovitev o »la~nih volkovih« in vtisu, ki so ga ustvarili, naposled namiguje {e na eno mo`no razlago udele`be nekdanje SLS na volitvah. Morda so njeni prista{i s Koro{cem na ~elu `eleli prav to; pokazati stvarno in jasno `eljo sodelovati z re`imom. 90 Trumbi} je tudi domneval, da je Smodlakino obiskovanje Koro{ca v konfinaciji dogo- vorjeno s pravkom nekdanje SDS, Vilderom. 91 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru z Josipom Smodlako 30. 10. 1933. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 211 212 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Z volilno udele`bo so nenazadnje priznali temelje, na katerih je stal, mu ponudili roko, a hkrati dali vedeti, da so mo~an dejavnik z mo~no podporo v volilnem telesu. Hvarski pogovori Ko je oktobra 1933 eden prvakov nekdanje KDK, Josip Smodlaka, spra{eval Trumbi}a, ~e bi bilo mogo~e priti v stik z zaprtim Ma~kom, je dobil oster odgovor: z vodjo nekdanje HSS `e osem mesecev nih~e ni spregovoril, saj je »hermeti~no zaprt«. V Beogradu naj bi bili mnenja, da se z njim ni mogo~e pogovarjati in sklepati sporazuma. 92 S hrva- {kim »punkta{em« so o~itno opravili nadvse ostro, ostreje kot z ljubljan- skim »punkta{em« Koro{cem. Razmere, v kakr{nih je ta `ivel v konfi- naciji, so bile bistveno druga~ne. Dvor je br`kone menil, da se je z njim kljub punktacijam {e mogo~e pogovarjati. Dejanska potreba po dialogu z opozicijskimi skupinami je takoj po poplavi njihovih resolucij, ki so odlo~no pokazale neuspeh kraljeve- ga osebnega re`ima, spet postala nadvse aktualna. Kakr{nikoli resnej{i premiki seveda niso bili uresni~ljivi brez sodelovanja vsaj dela »pre- povedane« politike. Za sanacijo razmer v Jugoslaviji sta si tedaj {e posebej prizadevali Velika Britanija in Francija. Po mnenju uradnega Londona je Srbija pripeljala Jugoslavijo na rob propada, morebiten razpad dr`ave pa bi privedel do resnih mednarodnih zapletov. Zato si je bilo treba prizadevati za ponovno demokratizacijo in uvedbo federativnega na~ela. Anonimni vir iz pra{kega zunanjega ministrstva je ~lanu nekdanje HSS Juraju Krnjevi}u celo zaupal, kako sta Velika Britanija in Francija dali Beogradu trimese~ni ultimat, da uvede de- mokrati~ni sistem in federalizira dr`avo. 93 Vzporedno z napetostjo v Jugoslaviji je rasel tudi zaplet na mednarodnopoliti~nem podro~ju. Po 92 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru s Smodlako dne 30. 10. 1933. Pozneje, konec februarja ali za~etek marca 1934, je kralj preko [uba{i}a le vzpostavil stik z Ma~kom. – Stojkov, Opozicija, str. 272; ve~ o tem gl. v: Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvatskog pitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb 1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 121–131. 93 V pismu Krnjevi}u pi{e, kako »gre akcija v tej smeri, da se spremembe izvedejo tako, da se ohrani Aleksander. Dr`ava bi naj bila razdeljena na {tiri federativne dr`ave, in sicer 1) Voj- vodina, Srem, Srbija, ^rna gora in Makedonija, 2) Bosna in Hercegovina (po vsej priliki z Ju`no Dalmacijo), 3) Hrva{ka, Slavonija in Dalmacija (brez Ju`ne Dalmacije). 4) Slovenija. Kak{ne kompetence bi naj imele federativne dr`ave, nisem izvedel. Vse to bi izpeljal kralj.« – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, politi~ke bilje{ke iz godine 1933, prepis pisma Pepici (naj- verjetneje Krnjevi}u) z dne 19. 1. 1933. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 212 213 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST vzponu nacistov na oblast v Nem~iji in njihovih prizadevanjih po pri- klju~itvi Avstrije se je jugoslovanska nasprotnica Italija zbli`ala z Alek- sandrovo zaveznico Francijo. 94 Zdru`ilo ju je nasprotovanje politiki Nem~ije, kar nikakor ni ustrezalo jugoslovanskemu kralju. Aleksander se je namre~ {e zmerom bal restavracije Habsbur`anov in mo~nega italijanskega vpliva v Avstriji. Njena priklju~itev Nem~iji bi bila zato zanj povsem elegantna in ugodna re{itev. 95 V Hitlerju je videl do- brodo{lega protirimskega zaveznika, ~igar vzpon in ukrepe, zlasti obra~un z napredno opozicijo, je spremljal z velikimi simpatijami. Po besedah britanskega poslanika v Beogradu, sira Nevilea Hendersona, naj bi bil celo »navdu{en hitlerjanec /in to/ ne glede na svoje ~e{ko- slova{ke prijatelje«. 96 V tako napetih razmerah in pod vtisom ohla- jevanja odnosov s staro zaveznico Francijo je imel {e en razlog ve~, da se posveti notranjepoliti~nim razmeram v svoji dr`avi in jih v inte- resu lastne, pa tudi evropske stabilnosti umiri. 97 * [e preden je Aleksander za~el s svojo akcijo, so s konkretnim po- liti~nim na~rtom nastopili srbski radikali. Na pobudo Laze Markovi}a so stopili v stik z vodstvi nekdanjih SLS in JMO ter jima predstavili idejo o fuziji teh treh nekdanjih strank. Povezavo bi tudi uradno lega- lizirali, s tem priznali temelje {estojanuarskega re`ima in se udele`ili dr`avnih poslov. Velikopotezen na~rt, ki pa je, razumljivo, naletel na ogor~enje pri drugih dveh strankah beograjskega opozicijskega bloka – zemljoradnikih in demokratih. Rahljanje vezi med njimi je {e posebej prizadelo prvaka nekdanjih demokratov Davidovi}a. Aci Stanojevi}u 94 Vlade jugoslovanskih zaveznic, ki so si {e januarja 1933 odlo~no prizadevale za uvedbo demokracije v Aleksandrovi dr`avi, so pod vtisom zunanjepoliti~nih premikov kmalu spreme- nile svoje stali{~e. Po vzponu Hitlerja na oblast je vpra{anje demokracije izgubilo svoj pomen. Po trditvi Svetozarja Pribi}evi}a, zaupani septembra 1933 Hinku Krizmanu, je osrednji pro- blem postalo Podonavje z Avstrijo. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru s Krizmanom 14. 9. 1933. 95 Tovrstni razlogi so tudi botrovali temu, da je po neuspelem nacionalsocialisti~nem pu~u v Avstriji 25. julija 1934 Aleksander tamkaj{njim nacistom ponudil gostoljubje. Ve~ o tem gl. v: Du{an Ne}ak, Avstrijska legija II, Zalo`ba Obzorja Maribor, Maribor 1995. 96 Du{an Biber, Sir Nevile Henderson o politiki kralja Aleksandra do nacisti~ne Nem~ije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20 (1980), str. 25. Po vzponu Hitlerja na oblast so se odnosi med klju~nima zaveznicama male antante, Jugoslavijo in ^e{koslova{ko, dejansko za~eli naglo ohlajati. Ob {tevilnih razlogih tako zunanje kot notranjepoliti~ne narave jih je {e posebej na~enjalo prav stali{~e do avstrijskega problema. – Ladislav Deak, ^ehoslova~ko-ju- goslovenski odnosi 1935–1939, Zbornik Zavoda za povijesne znanosti Istra`iva~kog centra Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Vol. 10, Zagreb 1980, str. 124–127. 97 Stojkov, Opozicija, str. 262–263. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 213 214 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO je zato v za~etku avgusta 1933 poslal pismo, v katerem mu je o~ital, da se je v zadnjem ~asu izogibal dalj{im in stvarnej{im pogovorom o politi~nem polo`aju in o potrebnih korakih. Svoje misli je bil tako pri- siljen formulirati v pisni obliki. V dalj{i utemeljitvi in analizi je pouda- ril potrebo po novi politi~ni skupnosti starih strank, ki bi sodelovale v prehodnem re`imu – pripravile bi svobodne volitve in sestanek usta- vodajne skup{~ine. V tej smeri je sam `e deloval, vendar rezultatov ni bilo. [e ve~, ne le, da ni uspela akcijska zdru`itev vseh starih strank, uspela ni niti vzpostavitev o`jega bloka – radikalov, zemljoradnikov in demokratov. Krivdo za to je pripisal prav Stanojevi}u. O~itno ra- zo~aran je na koncu pisma pribil, da je bil zadnje dni obve{~en {e o nekih dogodkih. Vodja radikalov naj bi za~el z oblikovanjem vlade, v katero bo popeljal tudi »na{e zaveznike« Koro{ca in Spaho. »Obvesti- lo je iz tretje roke, a zaradi tega ni videti ni~ manj zanesljivo. Ponav- ljam, sodbo [o tej zadevi, op. J. G.] odlagam, ampak `e zdaj poudarjam naslednje: ta va{a akcija je pri{la ne samo brez predhodne diskusije o vpra{anjih, ki nas razdvajajo, ampak celo brez pojasnila o razhodu, pa tudi brez golega namigovanja, da greste po drugi poti. Po prejetem obvestilu gre zgolj za pripravo vlade, ~eprav smo mi vedno govorili o na~elni in osnovni spremembi re`ima. ^e ne bi vedno imeli le takih pogovorov, ne bi jaz v njih niti en trenutek sodeloval. Vedno smo vsi ponavljali, da je prva predpostavka na{ega politi~nega sodelovanja to, da ne delamo drug drugemu za hrbtom – pravzaprav, tudi brez izrec- nih izjav, je to predpostavka, brez katere jaz niti ne sedem v neko dru`bo.« 98 Radikali so s svojo akcijo tako dokon~no pretrgali tanke vezi z preostalima ~lanicama o`jega opozicijskega bloka. Po punktacijah nekdanjih SLS in JMO ter po soliranju radikalov sta sodelovanje na- daljevali zgolj {e nekdanji demokratska in zemljoradni~ka stranka. Zaradi razli~nih pogledov znotraj stranke so radikali idejo o trojni zdru`itvi nato opustili in ministrstvu za notranje zadeve avgusta 1933 povsem samostojno prijavili novo stranko – Jugoslovansko narodno radikalno stranko. Njihov poskus, ki se zaradi prvotne izbire politi~nih partnerjev zdi posebej zanimiv, pa je kmalu kon~al odgovor ministra: pro{njo je zavrnil, saj je v novi stranki prepoznal staro NRS. 99 * 98 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, pismo Davidovi}a Stanojevi}u z dne 6. 8. 1933. 99 Stojkov, Opozicija, str. 245–246; AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, prepis letaka Povodom odbijanja prijave za osnivanje radikalne stran- ke, g. Aca M. Stanojevi} sa drugovima, uputio je g. ministru unutra{njih dela slede}i protest. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 214 215 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Neuspeh s prijavo stranke seveda ni omajal nadaljnjega dela ra- dikalov. Tako oni kot {tevilni drugi opozicijski politiki so ob koncu leta 1933 in v za~etku leta 1934 razvili `ivahno politi~no dejavnost, ustvarjali {tevilne politi~ne kombinacije in iskali dogovor s kraljem. Na drugi strani pa tudi sam Aleksander, kakor smo `e omenili, ni zgolj pasivno stal ob strani in sprejemal predlogov. Pozno jeseni 1933 je za~el z lastno politi~no akcijo. O~iten neuspeh re`ima JNS je kralja navdal z mislijo, da je v intere- su stabilizacije dr`ave nujno sodelovanje z opozicijo. Pritegnitev vsaj enega njenega dela je bila pravzaprav edina mo`nost, ki mu je {e osta- la, saj je do tedaj vse stavil le na eno vsedr`avno stranko. V iskanju re{itve se je tako obrnil na ~loveka, ki mu je v stiski zmerom pomagal in ki je z udele`bo na ob~inskih volitvah pokazal pripravljenost na so- delovanje v politi~nem `ivljenju. Obrnil se je na Antona Koro{ca. 100 S posredovanjem Engelberta Besednjaka je s svojim hvarskim konfini- rancem za~el konstruktiven politi~ni dialog. V eni prvih izmenjav misli konec oktobra 1933 mu je Koro{ec najprej predstavil svoje poglede na razmere, nato pa takoj predlagal okvirni model re{itve notranjepoliti~ne Prvak nekdanje srbske Demokratske stranke, Ljuba Davidovi}, (na sredini v dru`bi ~asnikarjev) je ves ~as {estojanuarskega re`ima vztrajal v ostri in na~elni opozicijski dr`i. (Ilustrirani Slovenec, 1928) 100 Aleksandrove stike s Koro{cem omenja tudi Ah~in, Spomini, na str. 96. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 215 216 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO krize. Po njegovem mnenju je tedaj le`alo »najve~je zlo« v politi~ni pa- sivnosti dela prebivalstva, naklonjenega opoziciji, v tem, da je bil del ljudi »izvr`en« iz javnega `ivljenja. Tako stanje je pogumno razglasil za »zaskrbljujo~e«, »{kodljivo za dr`avo«, a hkrati re{ljivo. Re{itev je seve- da videl v »aktiviranju« »neaktivnih«, kar bi bilo mogo~e dose~i na dva na~ina: bodisi z vstopom opozicije v JNS bodisi z ustanovitvijo nove stranke. Vodja nekdanje SLS je prvo mo`nost brez pomislekov zavrnil. V vsedr`avni stranki je videl zgolj »fikcijo«, zdru`bo medsebojno sprtih predstavnikov starih strank. Veliko bolj{a se mu je zdela druga mo`nost – ustanovitev nove politi~ne organizacije iz opozicijskih vrst, ki bi res- ni~no koreninila »v masah«. Svojo misel je zvito podkrepil s tezo, da kralj nenazadnje potrebuje vsaj dve konkuren~ni stranki, ki ju v odvisnosti od razpolo`enja med ljudstvom izmenjuje na oblasti. Ve~ strank se mu je zdelo nepotrebnih, saj bi samo »motile«. 101 S tem je Koro{ec nedvomno »dvoril« kralju, saj se je gotovo predo- bro zavedal, kako je bil tedanji volilni sistem ustvarjen za prav tako podobo dr`ave – za dve mo~ni stranki. Domnevamo lahko, da je v `elji po ponovnem vzponu na oblast govoril to, kar je Aleksander `elel sli{ati. Tudi ob podajanju mo`nih programskih smernic nove stranke je pazljivo navedel zgolj nesporne re~i. Kot izhodi{~no to~ko je brezpogojno priznal {estojanuarske ideje, se zavzel za nacionalno edinstvo in omejeno politi~no svobodo. Zahteve iz ljubljanskih punk- tacij je tako za~asno v celoti porinil na stran. Pribli`al se jim je le v tistem delu, kjer je opredeljeval nacionalno edinstvo. Po njegovem mnenju to ni pomenilo negacije tradicij treh narodov, saj je lahko »do- ber Srb, dober Hrvat in dober Slovenec /.../ isto~asno tudi tako dober Jugoslovan«. Na koncu je {e dodal, da bo organiziral stranko le v so- glasju s kraljem. Zanimivo je, da so kralja poleg Koro{~evega mnenja zanimali tudi nazori vodstva nekdanje SLS. Besednjak je dejal, da ima njen vodja {e vedno zadostno avtoriteto, a hkrati priznal, da bi bilo dobro sli{ati {e mnenje drugega konfiniranca, Frana Kulovca. 102 Nje- gova veljava je medtem o~itno rasla. ^eprav je bil Koro{ec med konfinacijo v rednih stikih s svojimi prista{i in sodelavci doma ter dajal »navodila /.../ za na{e zadr`anje v 101 Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Primorski kr{~anski socialci med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin ^edermac, Nova revija, Ljubljana 2002, Priloga – dokumenti, Arhiv Engelberta Besednjaka, (dalje: Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka), dok. {t. 281, str. 578–587. 102 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 216 217 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Sloveniji«, 103 je njegova odsotnost nedvomno pustila sledi. Tako mu je Besednjak celo svetoval, naj svoje sodelavce dr`i »strogo na uzdi, /~e no~e,/ da prizadenejo v svoji prepro{~ini stranki nepopravljivo {kodo«. Tedaj je {e najbolj brezglavo ravnal Miha Krek, saj je pri notranjem ministru Voji Lazi}u posredoval v korist Natla~ena in Ogrizka. Svojim tovari{em v Ljubljani je zadovoljno dejal, da je v svoji misiji uspel, oba bi morala zgolj podpisati izjavo lojalnosti in bila bi izpu{~ena. [ele ko mu je Besednjak o~ital, da bi izpustitev samo omenjenih dveh in ne vseh {tirih pomenila za oba »naravnost politi~no smrt«, se je vdal. Po Besednjakovem nasvetu je nato takoj `elel o vsem obvestiti Koro{ca, a je znova storil napako. Zadevo je nameraval pojasniti prek navadne po{te, ki so jo seveda prebirali. Naposled se je le odlo~il, da bo {el osebno na Hvar. 104 Zdi se, da so tovrstna »prepro{~ina« Koro{~evih tovari{ev in njegov odmik od na~el ljubljanskih punktacij povzro~ili, da je vodja nekdanje SLS snoval svoj na~rt s kraljem v popolni tajnosti. Vanj je poleg kurirja Besednjaka vklju~il le {e Andreja Gosarja in mu v za~etku decembra 1933 zaupal izdelavo programskih na~el nove stranke. Poleg omenjene trojice je bil vpleten tudi hrva{ki politik Stanko [vrljuga, klju~ni ~lovek Narodnega kluba, ki je bil podobno kot Besednjak zaupnik kralja Alek- sandra. V decembru 1933 je bil prav [vrljuga najbolj dejaven igralec opozicijsko-kraljeve igre. Najprej je Gosarjeve smernice 21. decembra posredoval Aleksandru, nato pa 27. in 28. decembra {e Koro{cu. 105 Z njim je {e razpravljal o eni klju~nih zadev nove stranke, o njeni sestavi. Na silvestrovo je na Bledu v Suvoboru skupaj z `eno znova obiskal kralja in mu zaupal vsebino »kadrovskega« pogovora s Koro{cem. Politi~na kombinatorika tedaj tako ni ve~ dopu{~ala {tevilnih mo`nosti. O zaprtem Ma~ku in nekdanji HSS s Koro{cem sploh nista govorila, prav tako ne o zemljoradnikih, za Davidovi}a pa sta ocenila, da njegov vstop v stranko ni verjeten. Tako so kot mo`ni partnerji ostali nekdanja SLS, nekdanja JMO, radikali in posamezni Hrvati. 106 Upo{tevaje dejstvo, da 103 Ah~in, Spomini, str. 100. Koro{ca sta poleti 1934 obiskala tudi mlada {tudenta Franc Casar in Ciril @ebot ter se z njim pogovarjala o »taktiki na{e borbe na univerzi«. Vodja nekdanje SLS je ob tem spisal »nekaj {ir{ih programskih misli«, ki se jih je prijelo ime hvarske to~ke. Besedilo je idejnopoliti~ne narave in v glavnem poudarja pomen verske obnove, Katoli{ke akcije ter »potenciranja« slovenske narodne zavesti. Obsoja kapitalizem kot tudi totalitarna fa{i- zem in komunizem ter se izreka za korporativno dru`bo. – Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Ce- lovec 1988, str. 72–75. 104 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 281, str. 578–587. 105 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 572, str. 588. 106 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 589–591. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 217 218 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO je pri formiranju stranke sode- loval [vrljuga, je med slednjimi {lo za ~lane Narodnega kluba. V novo stranko bi se v skladu s tem na~rtom tako zlile {tiri politi~ne skupine. Po besedah hvarskega sreskega na~elnika je [vrljuga z Bleda `e naslednji dan znova od- potoval na Hvar ter s Koro{cem spet govoril o sestavi stranke in prihodnje vlade. Baje mu je po- sredoval nasprotni predlog kra- lja, po katerem bi vlado sestavili Narodni klub, nekdanji SLS in JMO ter disidentski radikali – re`imska skupina okrog Bo`e Maksimovi}a, Nikole Uzunovi}a in Dragutina Koji}a. Koro{ec naj bi na predlog odgovoril negativ- no. 107 Povsem razumljivo se zdi, da ni `elel sodelovati s predstav- niki nepriljubljenega re`ima, ve- liko bolj zagonetno je dejstvo, da se je za tako opcijo opredelil kralj. Taka kombinacija namre~ ne bi vodila k zastavljenemu ci- lju, k vzpostavitvi konkuren~ne stranke. Domnevamo lahko, da je Aleksander dejansko ra~unal tudi z druga~no kombinacijo, in ne le s tisto, o kateri je sprva govoril s Koro{cem. 108 Prav v tistem ~asu so obenem znova postale aktualne govorice o krizi Sr{ki}eve vlade. Nesoglasja o splo{ni politi~ni orientaciji in fiasko re`ima JNS sta nepriljubljenega ministrskega predsednika prisilila k odstopu, kar je odprlo pot novim politi~nim kalkulacijam. Ena od njih je tako bila tudi zgoraj omenjena re{itev, ki pa ni do`ivela uresni~itve. Nikola Uzunovi}, prekaljeni jugoslo- vanski politik, je januarja 1934 postal predsednik vlade, sicer pa je v {esto- januarskem re`imu prevzel vodenje vsedr`avne stranke Jugoslovanske radikalne kme~ke demokracije, pozneje preimenovane v Jugoslovan- sko nacionalno stranko. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 107 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z dr. Reber- skim dne 9. 1. 1934. 108 Ko je dober mesec pozneje, 10. februarja 1934, v pogovoru z Besednjakom izvedel, da Koro{ec po{ilja pismo osrednji radikalski avtoriteti, Stanojevi}u, je celo odkrito pokazal svo- jo nejevoljo. – Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 592–596. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 218 219 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Aleksander je na koncu znova in hkrati zadnji~ stavil na »svojo« stranko, na JNS. Po besedah Hinka Krizmana je januarja 1934 mandat poveril njenemu predsedniku, Nikoli Uzunovi}u, 109 da poka`e, kaj {e stranka zmore. 110 V kadrovski sestavi vlade sicer ni bilo ve~jih sprememb, v njej so ostali skoraj vsi Sr{ki}evi ministri. Resor socialne politike in narodnega zdravja je {e naprej vodil Pucelj, Kramer pa je bil minister brez portfelja. 111 * Vzporedno z Aleksandrovim delovanjem so v za~etku leta 1934 svojo akcijo spro`ili tudi nekdanji radikali. Pri tem je {e zlasti pomenlji- vo, da so razmi{ljali o podobni politi~ni kombinaciji kot kralj – o zve- zi nekdanjih SLS in JMO z radikali in parlamentarno opozicijo, zdru- `eno v Narodnem klubu. Kombinacija t. i. ~etvorke je namre~ bila po njihovem mnenju iz ve~ razlogov pozitivna re{itev. Njeno oblikovanje bi dr`avo pognalo iz mrtvega teka in omogo~ilo odstranitev nepriljub- ljene JNS, poleg tega pa ustvarilo vtis, da ima skupina {iroko podpo- ro v vseh delih dr`ave. S tem bi {e hkrati razbili »pre~ansko idejno fronto«, ki je nastala z objavo punktacij, in nevarno obkro`ili ter izoli- rali teren nekdanje KDK. 112 Na~rt ~etvorke in na~rt kralja sta pre{la v najbolj intenzivno obdobje februarja in marca 1934, ko so si pri Koro{cu na Hvaru najvidnej{i opozicijski politiki drug za drugim podajali kljuko. Tako so ga poleg njegovih sodelavcev obiskali Stanko [vrljuga in Petar Gjirli} v imenu Narodnega kluba, Ma{o Behmen v imenu nekdanje JMO ter Kosta Mileti} in Laza Markovi} 113 kot predstavnika radikalskega Glavnega 109 Uzunovi}, ki mu je ~ar{ija pripisovala bolgarsko poreklo in ga zato klicala Uzun, je bil kot prekaljeni jugoslovanski borec uglednej{i od svojega predhodnika, ~eprav tudi njega niso ob{le najrazli~nej{e govorice. Medtem ko je bil Sr{ki} odkrito osovra`en `enskar, ki naj bi v zadnjih treh letih precej obogatel, zapravljal in »lumpal«, je pri Uzunovi}u ljudi najbolj vznemir- jalo njegovo poslovanje z nepremi~ninami. V hi{ah in kmetijskih zemlji{~ih je namre~ imel precej{nje premo`enje, s katerim je v njegovem imenu upravljal finan~nik Andra Petrovi}. Ker je bil Petrovi} za svoje delo tudi ustrezno nagrajen, je po prestolnici kro`ila {ala, da naj tisti, ki `eli udobno `ivljenje, moli slede~o molitev: »Postavi me, Bo`e, za Andru Petrovi}a!« – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), bele`ka o pogovoru s [utejem dne 18. 7. 1932; Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Otokar Ker{ovani, Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt), str. 272. 110 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 111, op. 226 na str. 147. 111 Jutro, 28. 1. 1934, Vlada Nikole Uzunovi}a. 112 Stojkov, Opozicija, str. 266–267. 113 Po Besednjakovih besedah naj Markovi} ne bi imel pooblastila govoriti v imenu ra- dikalov, temve~ le Mileti}. – Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 1), str. 597. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 219 220 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO odbora. Izhodi{~e pogovorov je bil na eni strani Koro{~ev program- ski osnutek, na drugi pa stali{~e radikalov o nesmotrnosti ustanovitve nove stranke. Sami so se ogrevali za nekako koalicijo skupin ~etvor- ke. 114 Ob tem dodajmo, da je celotno dogajanje ves ~as budno sprem- ljal kralj. V takratnem `ivahnem politi~nem vrenju pozno pozimi 1934 je med relevantnimi politi~nimi skupinami nekdanja KDK ostajala izven aktualne kombinacije. K ~etvorki je ni nih~e povabil, sama pa se tudi ni ponujala. Nasprotno, v uresni~itvi na~rta je videla nevarnost za »pre- ~ansko idejno fronto« in s tem za svoje polo`aje. Svoja prizadevanja je zato usmerila v njegovo onemogo~enje. Vodstvo nekdanje KDK je na sestanku v za~etku marca tako sklenilo, da bi bilo najbolje odvrniti Koro{ca od vstopa v kombinacijo. Zahtevno nalogo je zaupalo Bari{i Smoljanu in ga poslalo na Hvar, kjer je vodji nekdanje SLS pojasnil, da bo oblikovanje ~etvorke v Zagrebu razumljeno kot »sovra`no dejanje do Hrvatov«. Koro{ec mu je odgovoril, da se resni~no snuje omenjena kombinacija, vendar jo mora predhodno {e potrditi kralj in da najver- jetneje nima mo`nosti za uspeh. O~itno je govoril le o akciji radika- lov, svoje pogovore s kraljem pa je zamol~al. Po vrnitvi v Zagreb je Smoljan svoje vtise z obiska pri Koro{cu in Spahu, kjer je bil nekaj dni pozneje, strnil v razlo~en stavek: »Koro{ec in Spaho bi letela v vsako kombinacijo, ~e bi bila povabljena, saj sta sita opozicije.« 115 Radikali so medtem vztrajno nadaljevali s pogovori o uresni~itvi svojega na~rta – o ~etvorki, ki bi sestavljala skupno koalicijo. Laza Markovi} je idejo koalicije tako {iril tudi med Koro{~evimi prista{i v Ljubljani, kjer se je najverjetneje sestal s Su{nikom. 116 Na~rt so izpo- polnili do za~etka maja 1934, ko so ga predlo`ili na »najvi{je mesto«, kralju Aleksandru. V imenu radikalov je bil v avdienco sprejet Kosta Mileti}. V svoji razlagi je med drugim dejal, da bo vlada ~etvorke te- meljila na {estojanuarskih osnovah, z vstopom vanjo pa naj bi `e sogla- {ale vse imenovane skupine. Toda o vsem dobro obve{~eni kralj mu je odvrnil, da po njegovih podatkih Koro{ec {e ni dal pristanka, saj ~aka na njegovo (Aleksandrovo) privolitev, po drugi strani pa je tudi poudaril, da bi ideja koalicije pomenila obnovo starih strank, ~esar se- veda ne more sprejeti. S temi besedami je pokopal na~rt radikalov. 117 114 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 592–596; dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 1), str. 597 in Stojkov, Opozicija, str. 267. 115 Stojkov, Opozicija, str. 268–269; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 114–117. 116 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 598–607. 117 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 117. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 220 221 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Kraljeva zavrnitev radikalov je vsaj za~asno pomenila tudi konec njegove kombinacije. Nenazadnje je bila skupina okrog radikalskega Glavnega odbora vseskozi tudi njen »sestavni« del. ^emu je torej Alek- sander spremljal akcijo radikalov do konca, ~eprav je vedel, da ni v skladu z njegovo, saj je nenazadnje res bila usmerjena v obnovo sta- rih strank? Zdi se, da mu je delovanje radikalov ustrezalo, saj je lahko preko njih zlahka zbiral informacije in spremljal razpolo`enje znotraj opozicije ter tako pripravljal lasten na~rt, v katerega je pritegnil Ko- ro{ca. 118 Vodja nekdanje SLS je tako znova igral dvojno vlogo in Alek- sandru pred Mileti}evo avdienco tudi predlagal, naj pusti radikale, »da tol~ejo z glavo v zid«. Po njegovem mnenju jih bo realnost kmalu pre- pri~ala, da njihov na~rt ni izvedljiv in bodo zopet pripravljeni na novo etapo pogovorov. 119 * Naslednje poglavje politi~ne kombinatorike je neposredno po za- vrnitvi na~rta radikalov (morda pa celo `e prej) odprl kralj Aleksan- der. Tokrat ni za~el pri Koro{cu, ki se je izkazal za neproblemati~ni dejavnik, temve~ pri jedru te`av, pri radikalih. Predsedniku vlade Uzunovi}u je zaupal nalogo, da prek nekdanjega finan~nega ministra Milana Stojadinovi}a stopi v stik z opozicijskimi radikali in pripravi sporazum med obema skupinama neko~ najve~je srbske stranke – med prista{i Glavnega odbora in prista{i JNS. Tej zvezi bi se na kraljevo `eljo pozneje pridru`ila {e nekdanja SLS, da bi re`im dobil »{ir{i, ju- goslovanski karakter«. @e na prvem sestanku z Uzunovi}em je Sto- jadinovi} predlagal, da bi bilo iz istih razlogov dobro vklju~iti tudi nekdanjo JMO, vendar Aleksander »ni hotel sli{ati« za Muslimane. 120 V novi politi~ni igri sta se tako zna{li obe skupini sprtih radikalov in Koro{ec. Stojadinovi} se je takoj lotil uresni~evanja svoje misije. @e maja 1934 je na »nevtralnem terenu« organiziral sestanek med Uzunovi}em in Stanojevi}em, kjer je po nalogu kralja tudi sam prisostvoval. V po~as- nem pogovoru, ki ga je {e dodatno ote`evala Stanojevi}eva gluhost, je predsednik vlade pojasnil kraljevo `eljo o »{ir{i, narodni podlagi« re`ima 118 Pri tem ni jasno, ali je kralj imel v mislih ustanovitev konkuren~ne stranke ali zgolj priklju~itev ~etvorke re`imski stranki JNS. 119 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 598–607; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 117–118. 120 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 273; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 118; Stojkov, Opozicija, str. 270. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 221 222 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO s sodelovanjem politi~nih strank, konkretneje s sodelovanjem obeh skupin radikalov in nekdanje SLS. Vodja Glavnega odbora nekdanje NRS je razlago sprejel in v »na~elu« z na~rtom sogla{al, a obenem poudaril, da je treba o tem povpra{ati tudi Koro{ca, on sam pa mora predhodno obvestiti Glavni odbor. Po pogovoru je Stojadinovi} »kratko in opti- misti~no« poro~al kralju. Aleksander je bil zadovoljen. 121 Prva etapa je bila kon~ana, neznanka v njegovi ena~bi je bil le {e Koro{ec. 122 Nadaljnji pogovori o novi kombinaciji so kljub obetavnemu za- ~etku v naslednjih mesecih obstali. Med radikali so se pojavila neso- glasja o proceduri ustanavljanja stranke, glavni pogajalec Stojadinovi} pa je bil tedaj v ZDA. Ko se je sredi julija 1934 vrnil, je ugotovil, da so stvari »na mrtvi to~ki«, potreba po udejanjenju na~rta pa aktualnej{a kot kdaj koli prej. V tistih dneh se je namre~ kralj pripravljal na poto- vanje v {e zmeraj prijateljsko Francijo, kjer bi mu lahko zastavljali neprijetna vpra{anja o konfinaciji opozicijskih politikov in sicer{njih Po odmevnih ljubljanskih punktacijah je bil Anton Koro{ec poslan v konfi- nacijo, ki jo je najprej pre`ivljal v Srbiji in Bosni, nato pa na Hvaru. Na razglednici hvarske luke iz leta 1937 lahko v ozadju na sredini vidimo hotel Palace, kjer je prebival. (Arhiv avtorja) 121 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 274–275; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 118. 122 V tej zvezi je bila najbr` tudi `e omenjena Stojadinovi}eva pro{nja Korunu, naj mu posreduje ob{irno poro~ilo o ob~inskih volitvah v Dravski banovini. Radikale je gotovo zani- malo, kako visoko kotirajo njihovi prihodnji tesni partnerji med svojim volilnim telesom. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 222 223 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST politi~nih razmerah v dr`avi. 123 Stojadinovi} mu je zato predlagal ele- gantno re{itev: naj {e pred za~etkom poti izpusti Koro{ca na svobodo in se tako poka`e kot pravi demokrat. 124 Toda Aleksander o tem ni hotel sli{ati. Po Stojadinovi}evem mnenju ni `elel tvegati morebitne- ga negativnega odgovora vodje nekdanje SLS. 125 Izpustil bi ga {ele, ko bi bil »absolutno gotov«, da bo sprejel vabilo v vlado. 126 Milan Stojadinovi} je tako moral sesti na vlak, se prek Zagreba odpeljati v Split in od tam z ladjo na Hvar, na sre~anje s Koro{cem. Njuno snidenje je potekalo v prijateljskem in spro{~enem, vendar de- lovnem vzdu{ju. Beograjski gost je prvaku nekdanje SLS takoj pojas- nil pravi namen svojega obiska in dodal, »da je na~rt mogo~e reali- zirati samo v primeru, ~e se bo on nedvoumno izrazil za kralja in dinastijo, za enotno Jugoslavijo, kot tudi za oblikovanje koalicijske vlade, katere temelj bi tvorili radikali in Koro{~eva stranka. Pozneje bi se delalo na tem, da se vladna baza raz{iri {e na druge stranke, na prvem mestu na Jugoslovansko muslimansko organizacijo. Z drugimi besedami, Koro{ec se je moral odre~i svojih ’punktacij’ in sprejeti novo ustavo.« 127 Upo{tevaje Koro{~evo politi~no aktivnost in njegove po- govore s kraljem v ~asu konfinacije lahko trdimo, da Stojadinovi}eve zahteve zanj niso predstavljale nobene te`ave. Obiskovalcu je tudi dejansko dejal, da se s predlogom v osnovi strinja, motil ga je zgolj eden, na videz nepomemben detajl – o na~rtu se je moral izre~i jav- no. ^e se je na eni stran kralj bal, da bi lahko Koro{ec v primeru pred~asne izpustitve zavrnil vabilo v vlado, je na drugi strani podob- no razmi{ljal tudi vodja nekdanje SLS. Kralju bi dal bianko podpis, izja- vo lojalnosti, on pa bi ga kljub vsemu lahko pustil v konfinaciji. 128 Po dolgih pogovorih sta se politika uspela dogovoriti za kompro- mis: Koro{ec bo napisal pismo kralju, ki ga bo Stojadinovi} nato izro~il Uzunovi}u, vendar samo v primeru, ~e bo ta jam~il, da bo Koro{ec izpu{~en na prostost. Besedilo pisma naj bi {e isti popoldan sestavil 123 Prim. poglede francoskega poslanika v Beogradu, predstavljene v: Pirjevec, Jugosla- vija, str. 74. 124 Kralj je o tem razmi{ljal `e junija 1934, ko je Jugoslavijo obiskal francoski zunanji minis- ter Barthou. Tedaj bi naj [vrljuga sli{al, da je kralj rekel Francozu, kako bosta Koro{ec in Ma~ek izpu{~ena in nato vstopila v vlado. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Berti}em dne 27. 6. 1934. 125 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 275–276; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 119–120. 126 V primeru Koro{~evega pozitivnega odgovora naj bi Stojadinovi} telegrafsko obvestil kralja med njegovo potjo v Francijo, tako da bi ta lahko vest takoj po prihodu sporo~il novi- narjem. – Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 276. 127 Prav tam, str. 277. 128 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 223 224 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Stojadinovi}. Po ve~erji, ko bi vodja nekdanje SLS moral le {e pod- pisati dogovorjeni tekst, pa se je zapletlo. Kljub {tevilnim ~a{am belega vina je podpis odlagal in odlagal. Kon~no je ob enih pono~i dejal, da `eli stvar prespati, kajti »Die Nacht bringt Rat«. Naslednjega jutra, 8. oktobra 1934, se je naposled odlo~il. Dobro razpolo`en in z nasme- hom na licu se je ponovno sre~al s Stojadinovi}em in mu le predal podpisani dokument. Aleksandrov odposlanec je nemudoma pohitel na ladjo za Split, od tam pa v spalnem vagonu nazaj v Beograd. 129 V pismu, ki je postavilo temelj sodelovanju med nekdanjima NRS in SLS, je Koro{ec podal osnovna politi~na stali{~a nekdanje SLS. Tako je poudaril, da so on in njegovi »prijatelji /.../ vseskozi menili, da so {tirje osnovni principi: enotnost dr`ave, enotnost naroda, monarhija in dinastija Kara|or|evi}ev stvari, ki ne morejo biti predmet vsakodnev- ne politike ali kakih pogajanj med politiki«. »V osnovnih politi~nih vpra{anjih se moji prijatelji in jaz ne razlikujemo od tistih razumevanj, ki jih je bila preteklo leto objavila nekdanja Radikalna stranka, ko je zahtevala odobritev za svojo ponovno vzpostavitev.« V nadaljevanju je ugotovil, kako ni ve~ mogo~e pri~akovati priznanja njegove stranke in se zato retori~no vpra{al: »/K/aj nam je storiti?« In kaj je bilo po Koro{~evih besedah {e mogo~e storiti? Ni~ drugega kot to, kar je Alek- sander od njih zahteval: »/P/ostaviti se na razpolo`enje Nj. Vel. Kralju zaradi sodelovanja pri delu /.../. Jaz verjamem, da sem Kralju v pre- teklosti zvesto in po{teno slu`il, kar bomo moji prijatelji in jaz po~eli tudi v prihodnje.« Ob koncu pisma je {e jasno zapisal, da bi bilo njemu in njegovim prijateljem nadvse prijetno, »~e bi se v skupnem poslu za dobro naroda in dr`ave razen z drugimi sre~ali tudi z g. Acom Sta- nojevi}em in njegovimi prijatelji. Povezave, ki so bile neko~ ustvarje- ne med biv. Radik. stranko in biv. Sl. lj. stranko 130 bi lahko zdaj oja~ali na drug na~in, kar bi nas, verjamem, pripeljalo do polne ureditve na- {ih notranjih razmer.« 131 Stojadinovi} je s Koro{~evim »lojalnim« pismom prispel v prestol- nico 9. oktobra zve~er, ravno v ~asu, ko je odjeknila {okantna vest. Kralja Aleksandra Kara|or|evi}a so v Franciji umorili. 132 129 Prav tam, str. 277–278. 130 Vezi med obema strankama iz preteklosti najbolje konkretizira blejski pakt iz leta 1927, poskus dogovarjanja pa nenazadnje tudi Markov protokol iz leta 1923. 131 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/77, pismo Koro{ca kralju, naslovljeno na predsednika vlade Uzunovi}a. Pismo je datirano 6. oktobra 1934, ~eprav je bilo po Sto- jadinovi}evih besedah napisano 7. oktobra, Koro{ec pa bi ga naj podpisal {ele 8. oktobra zgo- daj zjutraj. 132 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 278. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 224 225 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Atentat in njegove notranjepoliti~ne posledice [estega oktobra 1934 ob 10.30 je jugoslovanski kralj na »ponos- nem« torpednem ru{ilcu Dubrovnik odplul iz zaliva Boka proti Mar- seillu, na obisk zavezni{ke dr`ave. Po naporni plovbi v viharnem in te`kem morju je na cilj prispel tri dni pozneje, 9. oktobra popoldne. Dubrovnik je tistega dne v spremstvu francoskega ladjevja in letalstva, ki je izkazovalo ~ast Aleksandru, zaplul v marsejsko luko in spustil sidro. Ob {tirih se je kralj izkrcal in s francoskim motornim ~olnom podal proti obali, na Quai des Belges, 133 kjer je v dru`bi zunanjega ministra Louisa Barthoua sedel v ~rno limuzino. Mno`ica, zbrana na rivi, mu je klicala, on pa je z dvignjeno roko mahal v pozdrav. Voznik je po~asi odpeljal in zavil na osrednjo mestno prometnico. Toda ko- maj je prevozil kakih sto metrov, je na stopni~ko avtomobila sko~il neznanec, potegnil pi{tolo in izstrelil nekaj nabojev. Oba ~astna pot- nika, Aleksandra in Barthoua, je s svojimi streli usmrtil. 134 Mo`nost tragi~nega konca jugoslovanskega monarha tedaj ni bila povsem neverjetna in nepri~akovana. Protidr`avna in zlo~inska hrva- {ka usta{ka organizacija z Antejem Paveli}em in Gustavom Per~ecem na ~elu je poleg tega, da je izvajala {tevilne teroristi~ne akcije po dr`avi, `e posku{ala z atentatom nanj v Zagrebu decembra 1933, ven- dar ni bila uspe{na. 135 Nadaljnji poskusi so tako bili le {e vpra{anje ~asa. Podatki jugoslovanske obve{~evalne mre`e, ki je budno sprem- ljala njeno dejavnost, so mo`nost novega poskusa dejansko napove- dali `e sredi septembra 1934. Njen vodja, prekaljeni obve{~evalec in poznej{i minister za notranje zadeve in pravosodje v emigrantski lon- donski vladi, Vladeta Mili}evi}, je nekaj ur pred atentatom, 9. oktobra zjutraj, celo izvedel podrobnosti o njegovem poteku. O tem je takoj poro~al kralju na krov Dubrovnika, a je Aleksander zgolj dejal: »Sedaj je za to prepozno. Moramo se dr`ati programa.« 136 Tak{ne kon~nice programa, do katere je nato res pri{lo, najbr` ni imel v mislih. Preiskava ozadja atentata je kljub {tevilnim, a hkrati prikritim pove- zavam kazala v jasno smer. Neposredni organizatorji so bili Paveli}evi usta{i in njihova tesna sodelavka, makedonska teroristi~na organizacija 133 Slovenec, 9. 11. 1934, Pred tridesetimi dnevi ... Poro~ilo o plovbi v Francijo je za Slo- venca spisal mornar Rudolf Markovi~. 134 Vladeta Mili}evi}, Ubistvo kralja u Marselju, Filip Vi{nji}, Beograd 2000, (dalje: Mili- }evi}, Ubistvo kralja), str. 64–65. 135 Ve~ o prvem poskusu gl. v: Mili}evi}, Ubistvo kralja, str. 45–50. 136 Prav tam, str. 11, 62–63. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 225 226 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO VMRO Van~e Mihajlova, naro~niki in botri pa najvi{ji politi~ni krogi iz Budimpe{te, Rima, Berlina, z Dunaja in morda celo iz Moskve ali Londona. 137 Obve{~evalec Mili}evi}, ki je kot poobla{~eni predstav- nik jugoslovanske vlade skupaj s francoskimi organi preiskoval zlo~in, je v svojih spominih zapisal, da so zbrani dokazi vodili do samega Mussolinija. Kljub {tevilnim indicem in dokaznemu gradivu pa dogo- dek ni do`ivel epiloga. @e sojenje morilcem v Franciji je napovedalo, da bo pojasnjevanje okoli{~in 9. oktobra pogojevano predvsem z med- narodno-politi~nimi dejavniki. Na procesu se »po nasvetu« francoske vlade tako ni pojavila kraljica Marija z dokazi proti du~eju, saj Pariz ni `elel tvegati konflikta z Rimom. 138 Podobno klavrno se je za Jugosla- vijo kon~ala tudi obto`ba proti italijanski in mad`arski vladi pred Dru{t- vom narodov. Pod vtisom razmer v Podonavju in ob pere~em proble- mu Avstrije je Francija svoji balkanski zaveznici znova »predlagala« opustitev to`be proti Italiji. Celotna diplomatska akcija Jugoslavije se je 10. decembra 1934 tako kon~ala le s sprejetjem resolucije Dru{tva narodov, v kateri se med drugim obsoja terorizem, s pripravo atenta- ta pa povezuje zgolj mad`arske oblasti. 139 * Aleksandrova smrt je seveda vplivala na politi~na razmerja in raz- mere v dr`avi. Nosilec klju~nih politi~nih idej in konceptov je naenkrat izginil s politi~nega odra, za seboj pa pustil ranljivi idejni steber re- `ima, stranko JNS. V notranjepoliti~nem `ivljenju je bilo tako pri~a- kovati `ivahno in razburljivo dogajanje. Prve odklone od togega Aleksandrovega re`ima je bilo mogo~e opa- ziti `e takoj potem, ko je vest o atentatu dosegla Jugoslavijo. Sreski na~elnik s Hvara je tako dejal Koro{cu, da ga kljub konfinaciji ne bo oviral, ~e bo {el pri~akat kraljevo truplo v Split in se nato odpravil na pogreb v Beograd. 140 Na~elnik nekdanje SLS z odlo~itvijo ni odla{al, {e zlasti zato, ker ga je tudi dogovor s Stojadinovi}em utrjeval v misli, da so napo~ili druga~ni ~asi. Sedel je na ladjo in odplul v Split. Preden je dokon~no od{el z otoka, pa ni pozabil potegniti pragmati~ne poteze, ki ni bila nepomembna – kraljici Mariji in predsedniku vlade Uzunovi}u 137 Pirjevec, Jugoslavija, str. 74. 138 Mili}evi}, Ubistvo kralja, str. 16, 18. 139 Stojkov, Opozicija, str. 275–276. 140 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o sestanku z Jela{i}em, Krizmanom in Vilderom dne 16. 10. 1934. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 226 227 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST je brzojavno izrekel so`alje. 141 V Split je prispel 14. oktobra 1934, prav na dan vplutja Dubrovnika. Med sve~anim sprejemom posmrtnih os- tankov Aleksandra I. 142 je v turobni atmosferi prisotnim ~asnikarjem zau- pal kratko misel: »Ko mrtvega kralja objokuje vsa Jugoslavija, je treba vse pozabiti! Treba je delati in `iveti za Jugoslavijo!« 143 S temi besedami je nedvomno povsem konkretno potegnil ~rto pod kariero politi~nega konfiniranca in »punkta{a« ter dal vedeti, da so njegove usluge, ki so nenazadnje »v interesu dr`ave«, spet na voljo. Po atentatu je spremembe ob~utila tudi preostala trojica konfinira- nih politikov iz vrst nekdanje SLS. Po besedah hrva{kega politika Juraja [uteja so jih obvestili, da je Koro{ec poslal so`alni brzojavki, in jim, enako kot njemu, ponudili mo`nost udele`be na pogrebni slovesnosti. Toda ponudbo je sprejel le Ogrizek, Kulovca in Natla~ena pa v Beo- grad ni bilo. 144 Zdi se, da je zlasti Kulovec s tem iskal {e dodatne sim- patije pri nekdanji HSS. Z dr`o konfiniranega opozicionalca, ki `eli tesno politi~no sodelovanje s Hrvati, je bil pri [uteju tudi dejansko priljubljen. Poleg tega pa naj bi imel {e »velik vpliv v stranki, pred- vsem pri mlaj{ih«. Koro{ec je bil po oceni hrva{kega politika njegovo popolno nasprotje – nepriljubljen mo`, ki bi {el »v vsako vlado, kar mu [[uteju, op. J. G.] je potrdil tudi Ma{o Behmen na povratku iz Beograda«. 145 ^e se je torej Koro{cu in Ogrizku obdobje konfinacije de facto kon~alo z odhodom na pogreb v Beograd, se je njunima po- liti~nima tovari{ema de facto in de iure le nekaj dni pozneje. Pristojne oblasti so namre~ 21. oktobra 1934 izdale odlok, »po katerem se prej- {nji ukrepi prekli~ejo in se g. dr. Koro{cu dopu{~a popolno svobodno kretanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kulovca, dr. Marka Natla~ena in dr. Antona Ogrizka.« Odlo~itev je temeljila na ugotovitvi, da »po- stopanje in manifestacije g. dr. Koro{ca v zadnjem ~asu v sebi impli- cirajo spremembo prej{njega njegovega stali{~a«. 146 Po 9. oktobru je odlo~no »patriotsko« stali{~e zavelo tudi iz pisanja Slovenca. Zgodbo o »kralju-mu~eniku« in »`aloigri v Marseille-u« 147 je 141 Slovenec, 13. 10. 1934, Dr. Anton Koro{ec. 142 Gl.: Slovenec, 16. 10. 1934, Ko je Split sprejel mrtvega kralja ... 143 Ah~in, Spomini, str. 106–107. Prim. tudi Stojadinovi}ev komentar izjave: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 289. 144 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Raji}em dne 27. 10. 1934 in bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934. 145 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934. 146 Jutro, 22. 10. 1934, Dr. Koro{ec izpu{~en. 147 Slovenec, 10. 10. 1934, Kralj – mu~enik; `aloigra v Marseille-u. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 227 228 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO list pospremil z ob~utenimi besedami in dr`avotvornimi komentarji: »Jugoslavija `aluje za svojim velikim kraljem, velika je njena bole~ina; toda klonila ni. Jugoslavija `ivi in bo `ivela! /.../ Danes se {e bolj za- vedamo, kaj nam je dr`ava, kaj nam je na{a priljubljena domovina, kaj nam je skupna mati Jugoslavija!« 148 Politi~na smer, ki sta jo nakazovali Koro{~evi so`alni brzojavki in ~lanki v Slovencu, so v Beogradu nale- teli na ugoden odmev, kar je vodji nekdanje SLS v pismu potrdil tudi Stojadinovi}. Upo{tevaje vse okoli{~ine mu je {e zaupal, kako ute- meljeno upa, »da bo vse tako, kakor sta se nazadnje pogovarjala«. 149 * Medtem ko je vsa dr`ava `alovala in navzven kazala trdno in enot- no voljo ter silno `ivljenjsko mo~, so v Beogradu izbruhnile prve po- 148 Slovenec, 11. 10. 1934, »^uvajte Jugoslavijo!«. 149 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, faksimile pisma Koro{cu z dne 12. 10. 1934. Knez Pavle na Brdu pri Kranju skupaj s sorodstvom (stoji na skrajni desni, ob njem je njegova `ena, kneginja Olga, v sredini vojvoda Kentski, desno ob njem Aleksandrov sin kralj Peter II. z mamo, kraljico Marijo, v prvi vrsti kraljevi~ Tomislav /levo/ in kraljevi~ Andrej /skrajno desno/). Aleksander je v maniri jugoslovanskega kralja poimenoval otroke z imeni vseh jugoslo- vanskih »plemen«. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 228 229 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST liti~ne razprtije. Za~el se je boj za Aleksandrovo dedi{~ino. Dogodki so se odvijali z vrtoglavo naglico in korenito pretresli vrste re`ima. Tako je takoj po atentatu premier Uzunovi} najprej »konstatiral«, da kralj ni zapustil oporoke, in da naj zato vlada imenuje Namestni{tvo. Njeni ~lani so se s tem strinjali in za~eli z razpravo o personalni sestavi potrebnega organa. V trenutku, ko so `e dosegli soglasje o dveh ~la- nih, Nikoli Uzunovi}u in Bo`i Maksimovi}u, o tretjem pa so {e raz- mi{ljali (to bi bil bodisi Juraj Demetrovi} bodisi Albert Kramer), je v vladno pala~o poklical kraljevi pribo~nik Je~meni} in prosil prvega ministra, naj pride na Dedinje. Uzunovi} je pro{njo odklonil, s ~imer je spro`il pravo voja{ko akcijo generala @ivkovi}a. Nekdanji premier je namre~ poslal nekaj vojakov kraljeve garde, oboro`enih s parabe- lumi, v mesto pred vladno pala~o. Zgradbo so obkolili in prisilili njene- ga predsednika, da je le od{el na Dedinje. V kraljevem dvoru mu je Aleksandrov bratranec, knez Pavle, pokazal domnevni testament, a je Uzun podvomil v njegovo veljavo. Dokument naj ne bi bil napisan s kraljevo roko, zgolj podpis naj bi bil njegov, prav tako naj ne bil op- remljen z dr`avnim pe~atom in deponiran pri vladi ipd. [tevilni argu- menti aktualnega premierja pa seveda niso zalegli. Baje so mu celo zagrozili, naj le podpi{e zapisnik o sre~anju in oporoki, saj ga bodo v nasprotnem primeru zaprli. Uzunovi} je naposled podpisal. 150 Se je potemtakem strinjal z vsebino spornega testamenta? Po eni od razlag naj bi kralj napisal dve oporoki in {e tretjo, tisto, ki so jo dejansko odprli po njegovi smrti. Prvi dve naj bi bili dokon~ni, tretja pa le skica. Prvi dve naj bi tudi bili po vseh pravilih shranjeni pri ministru za pravosodje. V prvi naj bi tako za namestnike imenoval kneza Pavla, patriarha Varnavo in Antona Koro{ca, v drugi pa Pavla in neznano koga. Toda oba testamenta naj bi po neuspelem zagreb- {kem atentatu umaknil in na Bledu pred bo`i~em 1933 pripravljal tretjega. Pisal ali pa celo diktiral naj bi ga Radenko Stankovi}. Tam spisani osnutek naj bi nato shranil pri sebi na Dedinju, kje natan~no, pa je baje vedel le upravnik mesta Beograd, Manojla Lazarevi}, ~lo- vek, ki mu je Aleksander najbolj zaupal. Po njegovi smrti naj bi do- kument privlekel na dan prav Lazarevi} in ga predal Pavlu. 151 150 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i- }em dne 10. 11. 1934; bele`ka o pogovoru s Torbarom dne 30. 10. 1934, bele`ka o pogovo- ru z dopisnikom pra{kega Presbiroa Lon~arevi}em dne 31. 10. 1934. Prim.: Stojkov, Opozi- cija, str. 277. 151 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [egvi}em dne 3. 11. 1934. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 229 230 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Devetega oktobra 1934 zve~er so namestni{ko oblast v dr`avi tako prevzeli: oxfordsko izobra`en in umetni{ko navdahnjen bratranec pre- minulega kralja, knez Pavle, 152 senator dr. Radenko Stankovi} in ban Savske banovine Ivo Perovi}. 153 Kmalu se je pokazalo, da je regent postal izklju~no Pavle, »ona dva pa kot da nista«. 154 [e isti ve~er ali pa naslednji dan po dramati~nih dogodkih naj bi Pavle k sebi poklical @ivkovi}a in ga pozval, naj postane za{~itnik dinastije in malega kralja Petra. Aleksandrov zvesti sluga Pera je so- gla{al, a dodal, da potrebuje oporo v vojski, da potrebuje vojno mini- strstvo. Pavle se je s tem strinjal in tako po Trumbi}evem mnenju ustoli~il @ivkovi}a za »Obernamjesnika«. [e ve~, skupaj naj bi izvedla novi dr`avni udar. 155 Aleksandrova beograjska rezidenca na Dedinju je bila po njegovi smrti prizori{~e dramati~nih bojev za nasledstvo. (Ilustrirani Slovenec, 1931) 152 Slovenec, 25. 10. 1934, Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavel. 153 Besedilo oporoke je bilo objavljeno tudi v ~asnikih. Gl.: Slovenec, 10. 10. 1934, Opo- roka blagopokojnega kralja. 154 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s Torbarom dne 30. 10. 1934. 155 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i}em dne 10. 11. 1934. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 230 231 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Po oblikovanju Namestni{tva je Uzunovi} v skladu z ustavo odstopil, in treba je bilo sestavi- ti novo vlado. Pri tem se je ka- kor vselej do tedaj odpiralo ve~ mo`nosti. Prva je bila t. i. kon- centracijska vlada: JNS + stare srbske stranke (o`ji opozicijski blok) + nekdanja SLS + nekdanja JMO + Hrvati (brez Ma~ka), kar je bilo `e na prvi pogled po- vsem nerealno. Druga mo`nost je bila stara ~etvorka, o kateri je razmi{ljal `e Aleksander, a je bila prav tako neverjetna, saj bi se bilo treba nemudoma odre~i JNS in kmalu pritegniti zaprtega Ma~ka. 156 Tretja, `e bolj verjetna mo`nost, je bila Koro{ec-Sto- jadinovi}eva hvarska varianta, ki pa tudi ni uspela. Uzunovi} kot stari premier in novi mandatar je k pogovorom sicer povabil tudi predstavnike radikalskega Glavnega odbora in nekdanje SLS, a so ga oboji zavrnili. Koro{cu naj sploh ne bi mogel ponuditi ministrskega mesta, saj naj bi vodja nekdanje SLS, po- tem ko je izvedel, da Stanojevi} ne bo prevzel ponujenega ministrstva brez portfelja, dejal, da je z njim in s preostalo opozicijo. 157 Zdi se, da so opozicijski radikali slutili, da se bli`a konec re`imu JNS, in zato niso tvegali vstopa v vlado, s ~imer so zape~atili {e odlo~itev svojega za- veznika Antona Koro{ca. 158 Tako je naposled ostala le {e ena realna mo`nost; ponovna vzpostavitev stare Uzunovi}eve vlade, okrepljene s tremi nekdanjimi ministrskimi predsedniki. Navzven je politi~na slika Kraljevine Jugoslavije tako ostala skoraj nespremenjena. Novo vlado je {e naprej vodil predsednik JNS, k videzu njene mo~i pa so dodatno prispevali novi-stari ministri @ivkovi}, Marinkovi} in Sr{ki}. 159 Knez Pavle Kara|or|evi}, bratranec kralja Aleksandra, je po marsejskem atentatu postal prvi in klju~ni mo` sicer tri~lanskega Namestni{tva, ki bi naj vladalo do polnoletnosti Aleksan- drovega prvorojenca Petra II. (Spominski zbornik Slovenije, 1939). 156 Prav tam. 157 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934. 158 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 285. 159 Slovenec, 23. 10. 1934, Nova Uzunovi~eva vlada. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 231 232 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Po 9. oktobru so se na ravni celotne dr`ave oblikovali {tirje politi~ni tabori: skupina P-P (Pavle in Pera), petorka vse bolj odrinjenih re- `imskih politikov (Uzunovi}, Maksimovi}, Kumanudi, Demetrovi} in Kramer, po potrebi pa tudi Sr{ki}) in opozicija (na eni strani beograjski center, na drugi nekdanja KDK). Beograjska opozicijska skupina je baje ra~unala z mo`nostjo, da naveza P-P postopoma »razjuri JNS« in da ji nato zaupa sestavo vlade. Pri tem je bilo {e zlasti pomenljivo dejstvo, da se »Koro{ec, ki je bil pri Pavlu, obna{a, kot da je dobil neki mandat za pripravljanje terena«. 160 * Po ponovnem prihodu v svoje staro beograjsko stanovanje 161 je vodja nekdanje SLS br` za~el z `ivahnim politi~nim delovanjem. Spet je postal eden dejavnej{ih opozicijskih politikov, pri ~emer je po stari navadi deloval na dveh vzporednih tirih. Na eni strani je krepil stike in soodvisnost z radikali, kar se je prvi~ pokazalo ob `e omenjeni Uzunovi}evi ponudbi, po drugi strani pa se je vklju~il v ponovno Bo`a Maksimovi} in Milan Sr{ki}, {estojanuarska ministra, sta predstavljala trdno oporo Aleksandrovega re`ima. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 160 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i}em dne 10. 11. 1934. 161 Ah~in, Spomini, str. 106. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 232 233 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST prebujene pogovore beograjskega opozicijskega centra. Tako je tudi sodeloval na sestanku 31. oktobra 1934, kjer so vodje biv{ih strank sklenili, da bodo Namestni{tvo podprli in nanj naslovili poseben me- morandum. 162 Toda usoda dokumenta je bila enaka usodi ve~ine akcij beograjskega centra. Kljub poprej{njemu na~elnemu soglasju ga na koncu niso vsi podprli. V ~asu nastajanja memoranduma je Koro{ec poskusil {e z enim skupnim projektom – s skupno javno izjavo vodij petih nekdanjih strank, vendar se je tudi ta kon~al neuspe{no. Blok o~itno ni imel zadosti mo~i, da bi na~elno sprejete ideje izpeljal do konca, kar pa njegovih ~lanov ni odvrnilo od nadaljnjih pogovorov. Konzultacije so se namre~ nadaljevale {e v naslednjih mesecih. 163 Medtem ko je sodelovanje znotraj beograjskega centra ohranjalo nadvse ohlapne vezi med ~lani, je separatno prijateljstvo med nek- danjima NRS in SLS postajalo vse tesnej{e. 164 Konec oktobra ali v za- ~etku novembra 1934 165 sta se tako v Knja`evcu sestala Koro{ec in Stanojevi} ter podpisala »knja`evski protokol« o oblikovanju politi~ne skupnosti radikalov in nekdanje SLS. 166 Le malo pozneje, 15. novem- bra 1934 zve~er, pa je vodja nekdanje SLS z vrhom opozicijskih radi- kalov sklenil {e konkretnen dogovor – politi~no pogodbo o skupni platformi. V dokumentu, ki so ga v stanovanju Laze Markovi}a se- stavili Anton Koro{ec, Milan Stojadinovi}, Laza Markovi}, Dragi{a Cvetkovi}, Milutin Jovanovi} in Vlada Teokarevi}, sta se »predsed- nika NRS in SLS« sporazumela o naslednjem: »1/ da njihove stranke oblikujejo politi~no skupnost, ki bo v odnosu do drugih strank in v vseh politi~nih vpra{anjih nastopala kot enotna celota. Ta skupnost naj se v najkraj{em roku, takoj ko bo to mogo~e, tudi formalno pre- oblikuje v stranko; 2/ naj se takoj po{lje poziv g. dr. M. Spahi, da njegova stranka prav tako pristopi tej skupnosti; 3/ vodja te skupno- sti je A. Stanojevi}. On predstavlja skupnost oz. stranko in on je 162 O Koro{~evi prisotnosti v Beogradu, nastajanju memoranduma in njegovi usodi je bil obve{~en tudi Trumbi}. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s Torbarom dne 6. 11. 1934; bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934. 163 Stojkov, Opozicija, str. 283–285. 164 O svojih pogovorih s Koro{cem na Hvaru je Stojadinovi} poro~al tudi knezu namest- niku Pavlu. – Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 295–296. 165 Sodelovanja z radikali Koro{ec ni skrival, saj naj bi v Beogradu dejal, da je »vezan z Aco Stanojevi}em«. Prav tako pa tudi ni bila skrivnost mo`na kombinacija nekdanjih NRS, SLS in JMO. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Me{trovi- }em dne 3. 11. 1934. 166 Stojkov, Opozicija, str. 285–286. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 233 234 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO poobla{~en govoriti v imenu celotne nove skupine; 4/ vpra- {anje o formiranju vodstva nove stranke se bo uredilo naknadno s sporazumom med A. Stanoje- vi}em, dr. Koro{cem in dr. Spa- ho; 5/ o pristopu drugih politi~- nih skupin tej skupnosti se bo odlo~alo naknadno.« 167 Pogodba, ki sicer ni takoj u~inkovala, povsem nazorno poka`e osrednji smisel sodelo- vanja obeh nekdanjih strank – `eljo po vrnitvi na oblast. Do- kument se namre~ nikjer ne dotika programskih vpra{anj, ne obravnava problema dr`avne in politi~ne ureditve in ne gospo- darskih te`av. V uvodu je zgolj na kratko omenjeno, da sta oba prvaka ugotovila »soglasnost po- gledov v osnovnih politi~nih vpra{anjih«. 168 Vlada Bogoljuba Jevti}a »Ko je Uzunovi}, s ponosno rde~o lento Kara|or|eve zvezde na prsih, nekega lepega dne, dva meseca po svojem ponovnem imeno- vanju za predsednika vlade, ni~ hudega slute~ spal na blazini, sta dva njegova ministra naenkrat odstopila. To sta bila dva mlaj{a: Bogoljub Jevti} in Dragutin Koji}.« 169 Premier se zaradi tega ni preve~ vznemi- rjal. Verjel je, da bo nastalo vladno krizo lahko re{il z enostavno rekon- strukcijo kabineta. Toda tok dogodkov se je obrnil v povsem nasprot- no smer. V dr`avi in tujini so `e nekaj ~asa kro`ila ugibanja, da pomeni Aca Stanojevi}, prvak srbskih radikalov, je kljub ~astitljivim letom in gluhosti {e vedno vlekel politi~ne niti v dr`avi. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 167 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/78, prepis pogodbe, ki je bila sestav- ljena 15. 11. zve~er, datirana pa je z naslednjim dnem. 168 Prav tam. 169 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 294. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 234 235 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST njegova vlada le za~asno in prehodno re{itev, dokler se ne bi »izkri- stalizirale nove kombinacije«. Omenjala se je mo`nost opozicijske vla- de, mo`nost sodelovanja re`ima in opozicije ter mo`nost nove vlade iz zgolj re`imskih krogov. Kot potencialna nova mandatarja sta se najve~krat pojavljala @ivkovi} in Jevti}, pri ~emer je zadnji lahko ra- ~unal tudi na podporo dela JNS. 170 Odstop obeh ministrov je tako bila le dobro zaigrana komedija s preprostim ciljem – spodkopati »starega lisjaka« Uzunovi}a. Ko je {el javit spremembe v vladi knezu Pavlu, ga je tam ~akalo neprijetno presene~enje. Namestnik mu je dejal, da sprejema ostavko celotne vlade. Brkati Uzunovi} je sporo~ilo nemudoma dojel. »Od{el je narav- nost v kabinet in za~el prazniti predale ...« Mandat za sestavo vlade je dobil Bogoljub Jevti}. 171 Smer re{evanja zadnje vladne krize je pokazala nekatere nove smernice v jugoslovanskem notranjepoliti~nem razvoju. Beograjske- ga prebivalstva se je v tistih dneh, konec decembra 1934, polastila »precej{nja nervoznost ter se je v velikih gru~ah zbiralo okoli ~asni- karjev in jih spra{evalo, kako se razvijajo dogodki in kdaj bo sestav- ljena nova vlada«. 172 Nadpovpre~no napetost in radovednost je spod- bujal zlasti vtis, ki ga je Jevti} na~rtno pu{~al v javnosti, vtis, da `eli prekiniti z dotedanjim na~inom re`imskega vladanja. Ko je za~el s konzultacijami o sestavi prihodnje vlade, pred javnostjo namre~ ni skrival, da ponuja sodelovanje tudi izvenskup{~inskim opozicijskim skupinam. Toda izbor tistih, ki jih je povabil k pogovorom, ni bil na- klju~en. Nadvse »simptomati~no« je bilo, da se je osredoto~il predvsem na radikale okrog Glavnega odbora, na nekdanjo SLS in na nekdanjo JMO. 173 Najprej se je `e 19. decembra sestal s Stanojevi}em kot pred- stavnikom vseh treh skupin, ga povabil v vlado in mu ponudil skup- no pet ministrstev; tri za opozicijske radikale in po eno za nekdanji SLS in JMO. Na Stanojevi}evo vpra{anje, kak{en program bi imela na~rtovana vlada, je dejal zgolj to, da ima mandat za izvedbo novih volitev, {ele potem pa bi pri{lo na dnevni red vse drugo. Radikalsko vodstvo s tem seveda ni bilo zadovoljno, kot tudi ne z dejstvom, da jim mandatar ni `elel zaupati za`elenega notranjega ministrstva. Sam 170 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 165. 171 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 294–295; Slovenec, 20. 12. 1934, B. Jevti} sestavlja novo vlado. 172 Slovenec, 21. 12. 1934, Tik pred sestavo nove vlade. 173 Stojkov, Opozicija, str. 286. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 235 236 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO potek in vsebina pogovora sta jih sploh utrjevala v misli, da Jevti} niti ni »zelo zagret« za sklenitev dogovora. 174 Mandatarjevi pogoji so s pomisleki navdajali tudi Koro{ca. Na po- nudbo je zato previdno odgovoril, da »osebno ne more vstopiti v vlado, ~e pa Radikalna stranka vstopi, bi njegova Stranka delegirala enega svojega ~lana«. Njegov muslimanski kolega Spaho je bil bolj konkreten. Vabilo je odkrito zavrnil, tako da so radikali naposled dali Jevti}u nega- tiven odgovor v imenu vseh treh skupin. 175 Izvzem{i Milana Stojadi- novi}a, ki je na lastno pest postal finan~ni minister, v novi vladi, obli- kovani 20. decembra, zato ni bilo predstavnikov opozicije. 176 Premier Jevti} je hkrati vodil tudi zunanje ministrstvo, general @ivkovi} ministr- stvo vojske in mornarice, Stojadinovi} resor za finance in Koji} resor za pravosodje. Sicer pa v novem kabinetu ni bilo vidnej{ih politi~nih oseb- nosti. Od Slovencev je sede` ministra za socialno politiko in narodno zdravje zasedel ban Dravske banovine, 177 Drago Maru{i~. 178 Z imenovanjem nove vlade je skupina Uzunovi} – Sr{ki} – Ma- rinkovi}, ki je dotlej usmerjala krmilo dr`ave, izgubila svoj vpliv, na njihovo mesto pa je s Pavlovo podporo stopil Bogoljub Jevti}. V Kra- ljevini Jugoslaviji se je za~el ~as sicer drobne, a ne nepomembne libe- ralizacije politi~nega `ivljenja. 179 Veter sprememb je zavel `e 22. de- cembra 1934, na prvi seji vlade, ko je bil izpu{~en vodja hrva{ke opozicije Ma~ek, 180 mo~neje pa je zapihal 3. januarja 1935. Novi pre- mier je tedaj v skup{~ini prebral izjavo svoje vlade, v kateri je jasno poudaril, da bo vlada »sprejela sodelovanje tudi vseh tistih, ki jih bo vodil isti duh [tj. politika, ki jo je za~rtal pokojni Aleksander, op. J. G.], ne glede na to na kateri strani so bili v na{ih prej{njih politi~nih razprtijah«. Obenem je izrazil vero, »da more samo popolna in od vseh spo{tovana zakonitost biti edino merilo v ob~evanju med dr`avljani in predstavniki oblasti«, ~emur bo vlada posvetila »najve~jo pozornost«. 174 Slovenec, 21. 12. 1934, Tik pred sestavo nove vlade. 175 Koro{ec naj bi bil z razpletom dogodkov sila nezadovoljen. Jovanu Jovanovi}u je tako izjavil, da je sklenil dogovor z radikali v prepri~anju, da mu bo ta kombinacija omogo~ila vstop v vlado, a do tega ni pri{lo. Krivico je pripisoval zlasti Stanojevi}u, ki ni bil »na vi{ini dogajanja«. Hkrati pa je {e dejal, da ima zveza radikali – nekdanja SLS v prihodnje kljub vsemu {e najbolj{e mo`nosti za vzpon na oblast. – Stojkov, Opozicija, str. 288. 176 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 166–167. 177 Novi ban Dravske banovine je 9. februarja 1935 postal dr. Dinko Puc. – Slovenec, 10. 2. 1935, Dr. Dinko Puc novi ban Dravske banovine. 178 Slovenec, 22. 12. 1934, Vlada g. B. Jevti}a. 179 Stojkov, Opozicija, str. 277–279, 289. 180 Slovenec, 23. 12. 1934, Dr. Vladko Ma~ek – prost. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 236 237 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST »Kr{itev zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride s katerekoli strani.« 181 Nekdanja SLS je s tako izjavo seveda sogla{ala. Slovenec je nove- mu predsedniku vlade namenil laskavi uvodnik in v njem presodil, »da so mesta v Jevti}evem programu, ki jih moramo kot lojalni dr`av- ljani odobravati, in glede katerih imamo preje mi pravico, da jih sma- tramo kot sorodne na{emu mi{ljenju, nego kdo drugi [prej{nja vla- dajo~a garnitura, op. J. G.]«. 182 Togi re`im diktature se je po Jevti}evem nastopu o~itno razrahljal in po novem je celo Slovenec spet lahko pisal o notranjepoliti~nih temah. 183 Nadomestne volitve v Senat 3. februarja 1935 Tri tedne po atentatu na Aleksandra, ko se je {e zdelo, da je mini- strski predsednik Uzunovi} trdno v sedlu, se je v Beogradu sestal Senat Kraljevine Jugoslavije. Za sejo naj bi tedaj, 29. oktobra 1934, vladalo »veliko zanimanje« ne le med senatorji, temve~ tudi med po- slanci in {ir{o javnostjo. Razlog za tako {iroko zanimanje je bil nedvo- umen – na sporedu je bilo `rebanje 23 senatorjev, ki bodo pred~asno, po treh letih, ob svoj mandat. 184 Nadvse zanimiv na~in izgube senatorskega mandata je temeljil v Aleksandrovi ustavi, izdani 3. septembra 1931. Kakor je bilo `e ome- njeno, je skladno z njo imelo zakonodajno funkcijo v dr`avi dvodom- no Narodno predstavni{tvo, sestavljeno iz Narodne skup{~ine in Se- nata. Prva je bila v celoti voljeno telo, v drugem pa je imel kralj pravico predlagati toliko senatorjev, kolikor je bilo izvoljenih. Njihov mandat je trajal {est let, s tem da se je na vsaka tri leta zamenjala polovica izvoljenih senatorjev. 185 Prav v tem delu ustave pa se je nahajal o~iten problem. Funkcijska doba senatorjev, ki so se zbrali na prvi seji tega organa v letu 1932, je trajala {est let, po dikciji ustave pa bi se hkrati morala polovici izvoljenim izte~i `e po treh. In ker nih~e od izvoljenih v to polovico ni sodil, jo je bilo treba preprosto iz`rebati. 181 Slovenec, 4. 1. 1935, Izjava vlade g. B. Jevti}a. 182 Slovenec, 5. 1. 1935, Izjava g. Jevti}a. 183 V januarju 1935 je Slovenec med drugim uvedel tudi rubriko Iz notranje politike. 184 Slovenec, 30. 10. 1934, »Ostanem« – »Izpadem«. 185 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Ustava kraljevine Jugosla- vije; Slovenec, 3. 9. 1931, Besedilo nove ustave. Gl. {e: ^ulinovi}, Dr`avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. I XX. vijeka, str. 291–292. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 237 238 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO @rebanje senatorjev je seveda bil politi~ni dogodek par excellen- ce. Devetindvajsetega oktobra ob petih popoldne so bile vse galerije v sejni dvorani nabito polne radovedne`ev, ki so napeto pri~akovali izid. »Med senatorji je bilo opaziti precej nervoznosti in ~im bolj se je bli`al odlo~ilni trenutek, tem bolj je nara{~ala napetost.« 186 Ko je na- po~ila ura odlo~itve, so za~eli senatorji po abecednem vrstnem redu pristopati k veliki `ari, kjer je bilo 46 papirnatih patron. Na polovici listkov je pisalo »Ostanem«, na drugi polovici pa »Preneham«. Na ve- liko veselje {tevilnega ob~instva je bil `reb neodlo~en vse do konca. Ko sta pred `aro ostala samo {e Stanko [vrljuga in Atanasije [ola, sta bila v njej {e dva listka z razli~no vsebino. Prvi je vlekel [vrljuga in potegnil »Ostanem«. Slovenski senatorji pa niso imeli tako sre~ne roke kot njihov hrva- {ki kolega. Izmed {tirih so kar trije potegnili listi~ z nesre~no vsebi- no. Franju Novaku, nekdanjemu ministru za socialno politiko in narod- no zdravje, Vladimirju Ravniharju in Janku Rajarju je mandat prenehal, senator je ostal le Miroslav Ploj. 187 * Slovenska ~etverica v senatu je svoj mandat osvojila na prvih se- natskih volitvah 3. januarja 1932. Takratne volitve, ki so potekale v hudi zimi s sne`nimi zameti, so neposredno sledile volitvam v novo Narodno skup{~ino novembra 1931. Medtem ko so jesenske poteka- le v napetem ozra~ju, polnem politi~ne razgibanosti, januarja 1932 ~esa podobnega ni bilo mo~ zaslediti. Volitve so bile mirne, s stali{~a po- liti~nega zgodovinarja, vajenega obdobja vidovdanskega parlamenta- rizma, celo dolgo~asne. Vzroki za to pa niso temeljili zgolj v vlogi in pomenu Senata, ki je bil bolj reprezentativne narave, temve~ {e bolj v samem senatskem volilnem sistemu. Natan~nej{e dolo~be o volitvah senatorjev in njihovem {tevilu je predpisal poseben zakon s svojimi podzakonskimi akti, ki je dolo~al, da volitve v Senat potekajo po volilnih enotah. Vsaka banovina je predstavljala eno volilno enoto, mesto Beograd s svojim upravnim podro~jem pa {e dodatno, posebno enoto. [tevilo voljenih senatorjev je bilo odvisno od {tevila prebivalcev posamezne banovine – na vsa- kih 300.000 prebivalcev se je volil po en senator. Ker pa koli~nik pri deljenju {tevila prebivalstva s {tevilom 300.000 seveda ni bilo celo 186 Jutro, 30. 10. 1934, Iz`rebani senatorji, ki jim pote~e mandat. 187 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 238 239 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST {tevilo, je zakon predvidel le deljenje do celega {tevila, ostanek pre- bivalstva se je pora~unal druga~e – ~e je bil ta vi{ji od 150.000, se je volilo {e enega senatorja, sicer pa ne. Upo{tevaje to pravilo se je v Dravski banovini z 1.144.194 prebivalci zaradi ostanka pri deljenju, ki je bil ve~ji od 150.000, poleg treh senatorjev volilo {e enega do- datnega. 188 »Senatska« volilna pravica ni bila splo{na in enaka, temve~ precej o`ja; imeli so jo zgolj narodni poslanci, banski svetniki ter vsi predsedniki ob~in posamezne banovine. 189 Prav v tem dejstvu pa lahko i{~emo razloge za manj{o odmevnost volitev v Senat. Glede na sesta- vo tako dolo~enega volilnega telesa so bile te predvidljive in tako se- veda bistveno manj razgibane kot skup{~inske volitve. Na januarskih volitvah leta 1932 v Dravski banovini je tako nasto- pila le ena kandidatna lista z nosilcem dr. Vladimirom Ravniharjem. 190 V te`kih pogojih Aleksandrove diktature, kjer po mnenju opozicijskih Otvoritveno zasedanje prvega jugoslovanskega senata, ki ga je vodil starostni predsednik Ivan Hribar. (Ilustrirani Slovenec, 1932) 188 Savski banovini je pripadlo 9 senatorjev, Vrba{ki 3, Primorski 3, Drinski 5, Zetski 3, Donavski 8, Moravski 5, Vardarski 5 in mestu Beograd 1. V vseh volilnih enotah skupaj se je torej volilo 46 senatorjev. – SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 80/1931, Odred- ba Dr`avnega odbora za volitev senatorjev. 189 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 61/1931, Zakon o volitvi senatorjev. 190 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 81/1931, Volitev senatorjev dne 3. januarja 1932. Kandidatna lista. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 239 240 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO voditeljev ni bilo smotrno, in nenazadnje izvedljivo, nastopiti niti na skup{~inskih volitvah, tak{en razplet dogodkov ni nerazumljiv. [e zlasti ne, ~e si podrobneje ogledamo osebe s senatsko volilno pravico. Med tremi kategorijami volilcev – torej med poslanci, banskimi svetniki in predsedniki ob~in, so bili slednji naj{tevilnej{i in odlo~ujo~ dejavnik, ~esar {estojanuarski re`im seveda ni spregledal. Med skup{~inskimi volitvami leta 1931 in volitvami v Senat leta 1932 je namre~ ban Drav- ske banovine po vrsti razre{eval ob~inske funkcionarje in na izpraz- njena mesta imenoval prista{e re`ima. Pred volitvami Senata je tako bilo od 1056 slovenskih ob~in ve~ kot 1000 v rokah privr`encev te- daj {e sve`e vsedr`avne stranke JRKD. Podobno homogenost je re`im dosegel tudi pri drugem naj{tevil~nej{em volilnem »razredu«, pri ban- skih svetnikih. Serne~evemu odhodu iz vlade je sledila `e omenjena ostavka banskih svetnikov iz vrst nekdanje SLS in imenovanje 18 no- vih banskih svetnikov iz vrst privr`encev re`ima. 191 Na volilno nedeljo 3. januarja 1932 o~itno ni bilo pri~akovati presene~enj. Od 1113 vo- lilnih upravi~encev v Dravski banovini jih je volilo 1051. Izbire ni bilo, s 94 odstotno podporo je zmagala edina kandidatna lista. 192 * ^e v letih 1931 in 1932 misel na volilno kandidaturo za opozicijo ni bila stvarna, je bilo v za~etku leta 1935 bistveno druga~e. Po Jevti- }evem prihodu v vladno pala~o, v opoziciji nedvomno prijaznej{ih po- liti~nih razmerah, je vodstvo nekdanje SLS presodilo, »da bi kazalo po- skusiti z lastno kandidatno listo za one tri senatorje«, 193 ki so izpadli po `rebu oktobra 1934. A ker so bile volitve `e 3. februarja 1935, 194 re- `im JNS pa je v Dravski banovini kljub notranjim razprtijam ostajal trd- no v sedlu, je bilo treba s »poskusom« za~eti hitro in v najve~ji tajnosti. Skladno s tedanjo volilno zakonodajo se je smelo glasovati zgolj za sodno potrjene kandidatne liste, ki jih je vlo`ilo najmanj 50 oseb s senatsko volilno pravico najmanj 15 dni pred volitvami. V primeru drugih volitev v Senat je to pomenilo, da je morala nekdanja SLS svo- jo listo vlo`iti najpozneje 18. januarja. 195 ^asa torej res ni bilo dosti. * 191 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 114. 192 Jutro, 4. 1. 1932, Volitve senatorjev. 193 Ah~in, Spomini, str. 127. 194 Jutro, 6. 1. 1935, Razpis volitev v senat. 195 Prav tam. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 240 241 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Nosilec na~rtovane opozicij- ske kandidatne liste je postal znani {tajerski politik in nekdanji tajnik mariborske SLS, Franjo @e- bot, 196 ki je bil vse od januarja 1922 prizadeven in med volilci priljubljen poslanec beograjske skup{~ine. 197 Ko se mu je 6. ja- nuarja 1929 njegov poslanski mandat nenadoma iztekel, je os- tal s {estimi otroki, starimi od 7 do 18 let, brez vsakr{nega za- slu`ka. Novo slu`bo je naprej iskal pri Slovencu, nato pa se je zanjo dogovoril pri Vzajemni zavarovalnici. V pismu uprav- nemu svetu zavarovalnice je za- pisal: »/L/ahko /se/ za stalno posvetim Va{emu zavodu, ker politika ni posebno vabljiva«. 198 Na podoben na~in je svojo prej- {njo zaposlitev okrcal tudi glav- nemu zastopniku zavarovalnice, Francu Pograjcu, saj je bil pri- pravljen obljubiti, da bi ostal »stalno v slu`bi ’Vzajemne’ in da bi politiko pustil in bi se raje posvetil temu poslu in familiji«. 199 Toda zavezanost Vzajemni in dru`ini o~itno ni vzdr`ala dlje kot {est let. V za~etku leta 1935 je ponovno postal dejaven in za~el z obse`no politi~no akcijo. Kljub ~asovni stiski in budnemu o~esu represivnega re`ima je nek- danja SLS svojo volilno namero, vsaj na za~etku, u~inkovito skrivala. Ko je nekdanji mariborski poslanec iz vrst Slovenske ljudske stranke, Franjo @ebot, januarja 1935 kandidiral na nadomestnih volitvah v Senat, so ga ves ~as budno spremljali re`imski detektivi. (Zbirka drobnih tiskov Univerzitetne knji`nice Maribor) 196 Sodelavec Slovenca Ruda Jur~ec v svojih spominih sicer pi{e, da so v Ljubljani tedaj @ebotu kandidaturo »zamerili«, a so kljub temu storili vse, da bi »uspel in pri{el v senat«. – Ruda Jur~ec, Skozi lu~i in sence 1914–1958. Tretji del (1935–1941), Editorial Baraga, Buenos Aires 1969, (dalje: Jur~ec, Skozi lu~i in sence), str. 69. 197 Ve~ o @ebotovi poslanski dobi gl. v: Mateja Ratej, Franjo @ebot – poslanec v Narod- ni skup{~ini v Beogradu v letih 1922–1929, v: Studia Historica Slovenica 1 (2002), {t. 2, str. 355–382. 198 PAM, Franjo @ebot, pismo upravnemu svetu oziroma ravnateljstvu »Vzajemne zavaro- valnice« z dne 23. 1. 1929. 199 PAM, Franjo @ebot, pismo Francu Pograjcu z dne 23. 1. 1929. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 241 242 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Na~elnik sreza Maribor – levi breg, Ivan Senekovi~, je namre~ {ele dva dni pred dnevom vlo`itve liste dobil »zaupno poro~ilo, da sestav- lja mariborski @ebot Franc, biv{i narodni poslanec razpu{~ene S.L.S. opozicijsko kandidatno listo za nadomestno volitev senatorjev«. Po prejemu obvestila se je takoj podal »na proverjanje« vesti. Dognal je, da sta pri{la 14. januarja k @ebotu dva kranjska poslanca nekdanje SLS in mu ponudila prvo mesto na kandidatni listi. S seboj sta prinesla »ve~je {tevilo in bianco danih podpisov«. @ebot je tedaj kandidaturo o~itno sprejel, saj se je {e isto popoldne skupaj s ~lanom o`jega vod- stva nekdanje SLS Markom Kranjcem podal v Slovenske gorice in Prek- murje »na pobiranje podpisov«. Sreski na~elnik Senekovi~, ki se je pri preganjanju prista{ev katoli{kega politi~nega tabora `e »izkazal« ob ob~inskih volitvah leta 1933, je to pot sumil, »da gre pri tej stvari za tajno pripravljeno opozicijsko /antire`imsko/ kandidatno listo«. Ob tem ga je {e zlasti begalo dejstvo, da nikakor ni mogel dognati, kdo sta preostala dva kandidata na listi. 200 Podatki, ki jih je pridobil Senekovi~, so bili seveda zanj in za re`im alarmantni. Zahtevali so takoj{nje ukrepanje. Sreski na~elnik je za~el nemudoma k sebi klicati vse @ebotu naklonjene `upane in jim grozil »z odstavitvijo in drugimi represalijami«. Ker se je o~itno kljub vsemu bal, da bi @ebot do 18. januarja vlo`il listo, je v sodelovanju z mari- borsko mestno policijo 17. januarja popoldne zastra`il @ebotovo hi{o ob Dravi, na Lo{ki ulici. Sreskim oro`nikom pa je isti dan naro~il, da morajo ustaviti vsak avto in »pregledati, ali se vozi @ebot in morajo voz obrniti ter v spremstvu oro`ni{tva pripeljati @ebota k njemu«. Po- leg {ikaniranja @ebotovih prista{ev si je hkrati prizadeval zbrati pod- pise za re`imsko kandidatno listo. Tako je vabil predsednike ob~in k sebi in jim v podpis molil pole brez imen kandidatov. Po mnenju nosilca opozicijske liste @ebota je za tak{no predvolilno organizacijo stala sama banska uprava oziroma pomo~nik bana, dr. Pirkmajer. 201 Le dan pred skrajnim rokom za vlo`itev liste se je o~itno vznemir- jeni @ebot poto`il Antonu Koro{cu. V zaskrbljenem pismu je pouda- ril, da je Senekovi~ »zopet za~el« in da mu je postavil »detektivsko stra`o okrog hi{e«. Nespornega vodjo svoje politi~ne organizacije je pozval, naj ukrepa, kajti morda jim »ho~ejo opla{iti ravno toliko `upa- nov, kolikor /.../ jih bo manjkalo do zmage«. Ob koncu je vsej skrbi 200 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Senekovi~a Sekretariatu Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. 1. 1935. 201 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo @ebota Koro{cu z dne 22. 1. 1935. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 242 243 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST navkljub {e zapisal, da so »kmetski `upani« veseli in navdu{eni, da se je nekdanja SLS »ojuna~ila«. 202 Koro{ec je na kolegov poziv brez zadr`kov ukrepal. Na ministr- skega predsednika Jevti}a in na notranjega ministra Veljo Popovi}a je naslovil vljudno pismo, v katerem je jasno orisal nepravilnosti v Drav- ski banovini. Posebej je omenil, da naj bi sreski na~elniki dobivali telefonska navodila o svojem ravnanju od podbana Pirkmajerja. ^eprav januarja 1935 na~elnik nekdanje SLS ni bil nosilec nobene politi~ne funkcije v dr`avi, {e ve~, bil je pravkar vrnjen konfiniranec, je s svojo nesporno politi~no avtoriteto lahko tako Jevti}a kot Popovi}a zapro- sil, da »blagoizvoli/…/ prepovedati vsako agitacijo proti @ebotovi li- sti s strani sreskih na~elnikov in `andarmerije ter odstrani/…/ sreske- ga na~elnika dr. Senekovi~a (ki je nasploh slab ~lovek) iz Maribora in prav tako uka/`e/ g. Pirkmajerju, da se vzdr`i vsakega, tudi ustnega vplivanja«. 203 Vsem ve{~im manevrom re`ima navkljub so 18. januarja ob enaj- sti dopoldne na okro`nem sodi{~u v Ljubljani @ebotovi prista{i le uspe- li vlo`iti svojo listo, ki so jo imenovali nevtralno. Na prvem mestu je bil Franc @ebot, na drugem nekdanji poslanec Janez [trcin in na tretjem `upan [martna ob Paki, Martin Steblovnik. 204 Prvi korak nekdanje SLS je bil storjen, kandidatna lista je bila vlo- `ena. Sreski na~elnik Senekovi~ je lahko ob tem le resignirano ugo- tovil, da so bili podpisi o~itno »zbrani v popolni in to zelo ve{~e orga- nizirani tajnosti in dani {e predno je oblastvo za zbiranje istih doznalo. Za namero postaviti @ebotovo kandidatno listo, je znalo jedva par biv- {ih S.L.S. poslancev, {ir{a javnost je bila popolnoma neinformirana.« 205 (Pred)volilnega boja s tem seveda {e ni bilo konec. Do volitev je bilo {e 15 dni, po mnenju re`ima dovolj, da se @ebotova lista onemogo~i. Takoj po vlo`itvi liste na okro`nem sodi{~u v Ljubljani so imena njenih podpisnikov `e »pricurljala« do na~elnika Senekovi~a in drugih funkcionarjev re`ima JNS, in to kljub dejstvu, da bi njena vsebina mo- rala ostati tajna vse do potrditve. Tako naj bi Senekovi~ `e opoldne istega dne, torej le uro po vlo`itvi, po oro`ni{tvu iz Sv. Lenarta pozval k sebi na odgovor `upana Voli~ine, Janeza Mur{aka. Tisto popoldne 202 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, pismo @ebota Koro{cu z dne 17. 1. 1935. 203 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, koncept pisma Koro{ca Jevti}u in Popovi}u. 204 Slovenec, 19. 1. 1935, Dve kandidatni listi za nadomestne senatorske volitve v dravski banovini. 205 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Senekovi~a Sekretariatu Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. 1. 1935. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 243 244 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO naj bi se po posredovanju mariborskega `upana dr. Lipolda grozilo tudi `upanu okoli{ke ob~ine Slovenska Bistrica, Janezu Kosu. Po njego- vem pri~evanju so mu zabrusili, da bosta »Kramer in Pirkmajer dala ~rtati vse kredite za razne ceste v slovenjebistri{kem okraju, ako J. Kos ne prekli~e podpisa na @ebotovi listi«. 206 Potem ko re`imu v prvi fazi ni uspelo onemogo~iti vlo`itve opozicijske oz. nevtralne liste, je v drugi fazi o~itno ciljal na njeno razveljavitev. ^e bi namre~ svoj pod- pis preklicalo zadostno {tevilo predlagateljev, bi lahko sodi{~e listo razveljavilo. 207 @e naslednji dan, 19. januarja, je okro`no sodi{~e v Ljubljani pre- verjalo kandidatno listo, na kateri je ostalo podpisanih vseh 72 `upa- nov. Kljub pri~akovanju, da bo glede na to lista potrjena, je sodi{~e odlo~ilo druga~e. Liste ni potrdilo, svojo odlo~itev pa je podkrepilo s salamonsko utemeljitvijo: na vseh polah kandidatne liste ni bilo izpi- sanih imen kandidatov, ampak le na prvi, v katero so bile v{ite osta- le. Sodi{~e je tako presodilo, da nima »nobenega jamstva za to, da na teh polah podpisani volivni upravi~enci res predlagajo kot kandidate osebe, vpisane na prvi poli«. 208 Jutro je bilo zadovoljno. Nasprotnik je bil pora`en na najelegant- nej{i na~in, {e preden je volilni dan sploh nastopil. Toda za vsak pri- mer je Kramerjev list zabil {e dodaten `ebelj v krsto nekdanje SLS; svojemu bralstvu ni niti omenil, da je sodi{~e @ebotovo listo razvelja- vilo. Nasprotno, njeno vlo`itev je cini~no pokomentiral z besedami: »/Z/ na~elnega in prakti~nega stali{~a /je treba/ pozdraviti, da se tudi oni, ki se do sedaj niso mogli odre~i stare miselnosti, kon~no odlo~ajo za pozitivno politiko in se odrekajo nesmiselni in nesre~ni svoji absti- nen~ni devizi.« 209 Tokratni napad na slovensko opozicijo pa ni ostal brez odmeva. Zahvaljujo~ Jevti}evi politiki odmikanja od JNS je lahko Slovenec ost- ro odgovoril. Jutru je o~ital cinizem, 210 medtem ko je slednje vztrajalo pri na~elnem stali{~u in se spotikalo ob »nevtralno« ime @ebotove liste. 211 Liberalno-katoli{ki javni spopad, ki je z uvedbo diktature kralja 206 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo @ebota Koro{cu z dne 22. 1. 1935. 207 @ebotovo listo je podpisalo 72 `upanov, zakon pa je zahteval najmanj 50 podpisov. Svoj podpis bi tako moralo preklicati kar 22 volilnih upravi~encev. – Slovenec, 19. 1. 1935, Dve kandidatni listi za nadomestne senatorske volitve v dravski banovini. 208 Slovenec, 20. 1. 1935, @ebotove kandidatne liste za senat sodi{~e ni potrdilo. 209 Jutro, 20. 1. 1935, Po vlo`itvi kandidatnih list. 210 Slovenec, 22. 1. 1935, Kako dolgo {e? 211 Jutro, 26. 1. 1935, Klerikalna »nevtralna« kandidatna lista. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 244 245 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST Aleksandra v javnosti postopoma uga{al, je tako januarja 1935 spet vzplamtel. V takem politi~nem vzdu{ju je nekdanja SLS, razumljivo, nadaljeva- la s prizadevanji za svojo kandidatno listo. Po njeni razveljavitvi je eden od treh kandidatov, Janez [trcin, po svojem zastopniku Marku Na- tla~enu, visokem predstavniku nekdanje SLS, vlo`il rekurz na apelacij- sko sodi{~e v Ljubljani. ^eprav bi lahko sklepali, da bo drugostopenj- sko sodi{~e v skladu z »neodvisnostjo« tedanje sodne oblasti odlo~ilo tako kot okro`no, se je zgodil preobrat. Utemeljitev okro`nih sodnikov je bila zavrnjena, @ebotova lista pa potrjena. 212 Po pri~evanju ~lana tajnega vodstva prepovedane SLS, Ivana Ah~ina, naj bi se to zgodilo »{ele na posebno naro~ilo iz Beograda«. 213 Vzporedno s cenzuro se je o~itno rahljala tudi prore`imska striktnost slovenskih sodi{~. * V liberalnej{ih politi~nih razmerah je lahko spet o`ivela ~asopisna volilna kampanja nekdanje SLS, ki se je vse bolj spogledovala s polo- `ajem iz dvajsetih let. Kljub bistveno manj agresivnemu in obto`u- jo~emu tonu kot pred {estim januarjem 1929 lahko v za~etku leta 1935 zaznamo precej ve~jo javno politi~no razgibanost. V Slovencu lahko vnovi~ prebiramo pikre notranjepoliti~ne ~lanke, zlasti na ra~un slo- venskega dela JNS. 214 Za svoj ~asopisni politi~ni napad je imel tedaj Slovenec – poleg posebnega beograjskega dovoljenja – {e izvrstno gradivo, ki mu ga je na svojih sestankih postregla sama JNS. V sloven- skem delu vsedr`avne stranke se namre~ klju~ni politi~ni akterji niso mogli dogovoriti, kdo naj kandidira na februarskih volitvah v Senat. Trojica iz`rebanih senatorjev je odpadla, saj je nekdanja SDS, naj- mo~nej{i del slovenske JNS, mo~no zamerila Franju Novaku, da si je po Kramerjevem in Pucljevem odhodu iz Uzunovi}evega kabineta brez njenega soglasja prizadeval za ministrsko mesto. Skladno s stali{~em »’neka ne bude sam’ in da ne bi na zunaj izgledalo, kakor da so se upo- rabile neke sankcije proti nepokornemu prista{u«, sta bila ob kan- didaturo tudi Ravnihar in Rajer. S tem je bila kandidatna lista odprta. 215 212 Sodniki apelacijskega sodi{~a so bili mnenja, da ni nobenega dokaza zoper dejstvo, »da na polah podpisani volilni upravi~enci res predlagajo kot kandidate osebe, vpisane na prvi poli, pa tudi ni upo{tevano /.../, da sme izpodbijati podpis na kandidatni listi samo oni, ~igar ime je podpisano«. – Slovenec, 25. 1. 1935, Nevtralna lista za senatne volitve – potrjena! 213 Ah~in, Spomini, str. 127. 214 Po Ah~inovih besedah je polemiko Slovenca proti JNS dovolila cenzura »po posebnem dovoljenju iz Belgrada«. – Ah~in, Spomini, str. 127. 215 Ravnihar, Mojega `ivljenja pot, str. 232. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 245 246 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Razlogi za odstranitev nesre~nih iz`rebancev, ki so v manj kot treh mesecih utrpeli `e drugi politi~ni poraz, pa niso temeljili zgolj v znotrajstrankarskih razmerjih mo~i slovenske JNS. Imenovanje Jev- ti}evega kabineta, v katerem je ministrski stol~ek prevzel tudi funk- cionar nekdanje NRS, Milan Stojadinovi}, je vodstvu JNS na Slo- venskem »dalo misliti«. Obetale so se politi~ne spremembe, udobni poslanski mandati so postajali negotovi. Re{ilna bilka, ki je v nasta- lem polo`aju ponujala politi~no in materialno pre`ivetje, je seveda postal Senat Kraljevine Jugoslavije. In zanj se je znotraj stranke vnel ognjevit boj. 216 Na banovinski konferenci JNS za senatorske volitve, ki je bila sklicana 14. januarja v ljubljanski Kazini, sta se jasno oblikovala dva nasprotujo~a si bloka. Prvega je poosebljal generalni tajnik JNS, Al- bert Kramer, drugega pa tedanji minister Drago Maru{i~. Oba bloka sta nato vlo`ila svojo kandidatno listo za prihajajo~e volitve. Na prvi, Kramerjevi, je bil kot minister nosilec Maru{i~, ob njem pa sta kandi- dirala {e Kramer in Pucelj, 217 na drugi, za katero se je zavzel Maru{i~, pa sta se poleg njega za Senat potegovala {e Ivan Jan`ekovi~ in Dinko Puc. 218 Za JNS gotovo nevsakdanji pat polo`aj, ki so ga nameravali razre{iti z glasovanjem. Izid je bil za Kramerjev tabor poguben. Njegov predlog je prejel 37 glasov, Maru{i~ev pa 43. Za Kramerjevo listo je glasovala ve~ina slovenskih poslancev in predstavnikov sreskih organizacij, za Ma- ru{i~evo pa ve~ina navzo~ih banskih svetnikov. Ti so tedaj nedvom- no imeli pomembno vlogo in prevesili tehtnico na stran svojega nek- danjega bana. 219 Dogajanje v Kazini, ki je pokazalo na vse mo~nej{i razkol v slovenskem delu JNS, je Slovenec privo{~ljivo ocenil: »Na vsak na~in vro~a juha, te senatorske volitve, tudi za utrjene `e- lodce!« 220 Kljub dejstvu, da je dobila Maru{i~eva lista ve~ino, se je v javnosti pri~akovalo, da bo predsedstvo glavnega odbora JNS potrdilo obe, saj sta nenazadnje tako prva kot druga predstavljali JNS. O prihodnjih senatorjih iz Dravske banovine bi potem odlo~ili slovenski volilni upravi~enci. Toda vodstvo stranke ni `elelo poglabljati spora v lastnih 216 Prav tam. 217 Za namestnike prve trojice kandidatov so bili predlagani Jan`ekovi~, Kalan in Go- ri{ek. 218 Za namestnike kandidatov Maru{i~eve liste so bili predlagani Pucelj, Re`ek in Jereb. 219 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 236. 220 Slovenec, 16. 1. 1935, Razkol v slovenski JNS? SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 246 247 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST vrstah. Na svojo pest je sestavilo novo listo Maru{i~-Kramer-Pucelj, ki sta se ji nato uklonila tudi oba slovenska tekmeca. 221 Ob zapletih s sestavo kandidatne liste JNS pa si je Slovenec pri- vo{~il objavo zvite dezinformacije v starem pred{estojanuarskem slo- gu. Po beograjski seji predsedstva JNS je namre~ zapisal, da naj bi Kramer sprva obljubil, da bo osrednjemu odboru JNS predlo`il tisto listo, ki bo dobila v Ljubljani ve~ino. Sam je nato na glasovanju pogo- rel, zato naj bi »menjal svojo obljubo« in Beogradu predlo`il obe li- sti. 222 A glavni tajnik JNS po lastnih besedah ni ni~esar obljubil in torej ni mogel ni~esar menjati. @e v naslednji redni {tevilki Slovenca je navedbo ostro zavrnil. Tudi katoli{ki list je njegov odmev tudi ko- rektno objavil, a {koda je `e bila storjena, in namen ~lanka – o~rniti v katoli{kih vrstah silno osovra`enega Alberta Kramerja – dose`en. 223 * Po sodni potrditvi obeh kandidatnih list, @ebotove in Kramer-Ma- ru{i~eve, sta bila oba volilna bloka v Dravski banovini tudi uradno formirana. Boj za glasove, ki je `e nekaj ~asa trajal, se je tedaj {e siloviteje razvnel, volilna agitacija je dobila {e {ir{e razse`nosti. Franjo @ebot je marljivo »zbiral« glasove na terenu. Pet dni pred volilno nede- ljo je prepri~eval `upane na [tajerskem in v Prekmurju. In to o~itno precej bolj uspe{no kot njegovi kranjski kolegi, saj je do tedaj prido- bil 75 zanesljivih glasov in si obenem za`elel, »da bi Krajnci dobili vsaj 40«! 224 Organizacija volilne udele`be nekdanje SLS pa seveda ni slonela zgolj na ple~ih trojice kandidatov. Vanjo je dejavno posegel ves ustroj nekdanje stranke, na ~elu s predsednikom in najo`jim vodstvom. »Kle- rikalni generalni {tab«, kakor ga je slab{alno imenovalo Jutro, je delo- val kot dobro naoljen stroj. 225 Nekdanji glavni tajnik stranke Franc 221 Beograjska lista se je od Kramerjeve razlikovala le v predlaganih namestnikih. Ti so po novem postali Gori{ek, Jan`ekovi~ in Puc. – Slovenec, 18. 1. 1935, Te`ave okrog volitev drav- skih senatorjev; 20. 1. 1935, Kako je nastala enotna JNS lista za volitev dravskih senatorjev; Jutro, 15. 1. 1935, Banovinska konferenca JNS za senatorske volitve; 18. 1. 1935, Oficielna kandidatna lista JNS za senatske volitve. 222 Slovenec, 20. 1. 1935, Kako je nastala enotna JNS lista za volitev dravskih senatorjev. 223 Slovenec, 22. 1. 1935, odmev Alberta Kramerja na ~lanek Kako je nastala enotna JNS lista za volitev dravskih senatorjev. 224 Poleg podpore `upanov si je @ebot prizadeval tudi za glas poslanca Pavli~a, ki je bil sicer izvoljen na listi JNS, a je v svojih govorih v skup{~ini kriti~no napadal re`im. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, pismo @ebota Koro{cu z dne 28. 1. 1935. 225 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 247 248 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Gabrov{ek je vodil korespondenco s terenskimi zaupniki in jim dajal navodila, odvetnik Natla~en je ukrepal ob prvotni razveljavitvi liste, nekdanji predsednik Koro{ec pa je na `upane naslovil lastnoro~no agitacijsko pismo s pomenljivo vsebino: »Gospod `upan! Prosim Vas, da glasujete pri nadomestnih volitvah v senat, dne 3. febr. t. l., za nevtralno listo gospoda @ebota. Zagotavljam vam, da Vas radi tega nih~e ne bo smel klicati na odgovor, pa~ pa bomo v bodo~e mi o tem vodili ra~un – ne v Va{o {kodo! Lepo pozdravljeni! Ljubljana, 31. 1. 1935, Dr. Anton Koro{ec.« 226 S Koro{~evim pismom in s kopico dru- gih letakov, 227 sestavljenih v ljubljanski centrali, je nekdanja SLS »bom- bardirala« `upane Dravske banovine. 228 Hkrati s terensko agitacijo prista{ev nekdanje SLS se je stopnjeval medijski pritisk na JNS. Slovenec je v zadnjih dneh pred volitvami redno obra~unaval s tradicionalnimi nasprotniki in drzno napovedo- val politi~ne spremembe. Volitve v Senat naj bi bile »predznak bolj{ih ~asov in lepe medsebojne urejenosti, ko bo med Slovenci nosilec narodne in dr`avne politike namesto nekaterih samozvancev postalo zopet slovensko ljudstvo«! Dan, ko se bo to zgodilo, pa ni mogel biti dale~, saj naj bi `e bilo jasno, »da danes zida na pesek, kdor {e zida na JNS«. 229 Vsedr`avni stranki je Slovenec napovedal skoraj{nji konec in ob tem v nepomirljivem slogu opozoril `upane, naj le pazijo, kako bodo volili. 230 Napadom katoli{kega lista se seveda niso mogli izmakniti kandi- dati JNS, {e zlasti ne Pucelj in Kramer. Pri prvem se je Slovencu zdelo najbolj sporno, celo nezasli{ano dejstvo, da bo v primeru njegove iz- volitve v Senat postal poslanec Narodne skup{~ine njegov namestnik Hans Arko, ko~evski Nemec, 231 medtem ko je bil Kramer, »velemoj- ster na politi~ni {ahovnici«, dele`en pikrih vpra{anj o svojih motivih za nastop na volitvah. ^asnik se je poigraval z mislijo, da `eli Kramer 226 Besedilo pisma je objavljeno v: Ah~in, Spomini, str. 127, faksimile Koro{~evega roko- pisa pa v: Jutro, 5. 2. 1935, »Ne bo v Va{o {kodo...«. 227 Na `upane je posebno pismo naslovil tudi kandidat Janez [trcin. V njem je svoje more- bitne volilce predvsem pozival k zanesljivi udele`bi na volitvah in jim s pomo~jo la`i odvra~al morebitne strahove. Tako je med drugim zapisal, da je v kratkem pri~akovati nove ob~inske uprave z novimi mo`mi, kar seveda ni bilo res, saj so bile ob~inske volitve nedolgo pred tem, jeseni 1933. V letu 1935 je bilo sicer stvarno ra~unati z volitvami v mestne ob~ine, a je [trcin to pomembno podrobnost zamol~al. – Besedilo pisma je objavljeno v: Jutro, 1. 2. 1935, Stare klerikalne metode. 228 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva. 229 Slovenec, 27. 1. 1935, Volitve v senat. 230 Slovenec, 2. 2. 1935, Kakr{ni ste, tako boste volili. 231 Slovenec, 1. 2. 1935, Volitve v senat in jugoslovanska ideja. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 248 249 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST z vstopom v Senat na lagoden na~in pripeljati do poslanskega mandata svojega namestnika Ivana Tav~arja, a se je obenem {aljivo vpra{al, ~e ob skoraj{njih skup{~inskih volitvah gospodu Tav~arju to sploh kori- sti. Za tako kratko dobo bi namre~ imel le nepotrebne izdatke, saj bi si moral zaradi potovanj z orient ekspresom v Beograd »nabaviti /…/ pi`amo, spalno ku~mo in spalne copate, brez katerih te ne pustijo v spalni voz«. 232 Slovenski del JNS ob tem seveda ni mogel sedeti kri`em rok. Na opozicijsko akcijo se je ostro odzval in v Jutru brezkompromisno na- padel prista{e nekdanje SLS. V svojih komentarjih je razkrival taktiko in metode njihovega volilnega boja, se vedno znova obregnil ob »ne- vtralnost« @ebotove liste in jim, kot je imel to v navadi, o~ital, da so »zakrknjeni nasprotniki jugoslovanske linije v na{i dr`avni politiki«. 233 »Povampirjeno SLS«, ki se je spet pojavila na politi~nem prizori{~u, je obto`il, da je znova za{la na »stara polja politi~nega boja«. 234 Pri tem je posebej poudaril neprimernost Koro{~evega agitacijskega pisma, kjer je prvak nekdanje SLS v sicer zmernem tonu grozil `upanom, da bodo v prihodnje o njihovem ravnanju »vodili ra~un«. 235 Na tem mestu do- dajmo, da se je Ivan Ah~in v svojih spominih ~udil »izredni umirje- nosti in stvarnosti tega [Koro{~evega, op. J. G.] poziva«. 236 To lahko pripi{emo dolgotrajni in utrujajo~i opozicijski dr`i nekdanje SLS, ki je nato ob otoplitvi politi~nih razmer `elela nastopiti na vso mo~. Upo- {tevaje obe oceni, opozicijsko in re`imsko, pa se zdi, da je omenjena vrstica v Koro{~evem pismu s stali{~a politi~ne morale le preve~ sporna – v kolikor lahko v politiki sploh omenjamo moralo. V sklopu svojih predvolilnih ~lankov je Jutro razkrinkalo zanimiv agitacijski konstrukt nekdanje SLS. Tridesetega januarja je namre~ Slo- venec objavil vest, da je prispel v Maribor generalni in{pektor no- tranjega ministrstva Kuzmanovi} in »povabil na dalj{i sestanek g. Fra- nja @ebota«. 237 Na pogovorih, ki se jih je pozneje udele`il {e nekda- nji minister Vesenjak, se je in{pektor v ministrovem imenu zavzel za svobodne volitve. 238 Navzven nadvse korektno pisanje, ki pa ga je Jutro hitro spregledalo. Svojim bralcem je nemudoma pojasnilo pravo 232 Slovenec, 20. 1. 1935, Uganka visoke politike. 233 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva. 234 Jutro, 2. 2. 1935, Nekaj potrebnih ugotovitev. 235 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva. 236 Ah~in, Spomini, str. 127. 237 Slovenec, 30. 1. 1935, Generalni inspektor notranjega ministrstva v Mariboru. 238 Slovenec, 31. 1. 1935, Generalni inspektor notranjega ministrstva v Mariboru. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 249 250 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO naravo Kuzmanovi}evega obis- ka. Spri~o `e znanih ravnanj mariborskega sreskega na~el- nika Senekovi~a, ki jih je Jutro seveda zamol~alo, je @ebot sled- njega ovadil notranjemu ministr- stvu. Od tam so nato v Maribor poslali in{pektorja, »da pogleda, kaj je na stvari«. Ta je v svojih poizvedovanjih zasli{al tudi @e- bota in Vesenjaka ter spoznal, da je ovadba nosilca opozicijske liste brez podlage. Slovenec je torej izpustil bistvene prvine zgodbe. Namen, ki ga je videlo tudi Jutro, je bil jasen: »/L/judje naj bi dobili vtis, kakor da je @e- bot `e z eno nogo v vladi, in naj bi se ga zato bali ter ga se- veda volili«. 239 * V vse bolj napetem politi~nem ozra~ju je Dravska banovina kon~no do~akala volilno nedeljo. Tretjega februarja 1935 so na edino voli{~e v banovini, na ljubljanski magistrat, ob osmi uri zjutraj za~eli pristopa- ti prvi volilci. Na takratnih volitvah jih je bilo precej manj kot na se- natskih volitvah januarja 1932, saj se je bistveno zmanj{alo {tevilo `upanov. Po obse`ni komasaciji ob~in jeseni 1933 jih je bilo le {e 377. Skupaj z banskimi svetniki in narodnimi poslanci je bilo tako vseh volilnih upravi~encev, ki bi tisto nedeljo lahko oddali svoj glas, 428. 240 Majhno {tevilo razmeroma predvidljivih glasov. Nekdanja SLS je lahko z gotovostjo ra~unala le na glasove `u- panov, imenovani banski svetniki (z izjemo ~lana Boja Staneta Vid- marja) in poslanci JNS (z izjemo Alojzija Pavli~a) ji seveda niso bili Nekdanji mariborski poslanec in minister Ivan Vesenjak, v ~asu dikta- ture kralja Aleksandra vidnej{i politi~ni akter iz vrst prepovedane Slovenske ljudske stranke. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 239 Jutro, 1. 2. 1935, Stare klerikalne metode. 240 Se{tevek vseh `upanov, banskih svetnikov in narodnih poslancev je sicer zna{al 448, a ker po zakonu nih~e ni smel voliti dvakrat – denimo oseba, ki je hkrati opravljala funkcijo banskega svetnika in `upana –, je bilo volilcev 19 manj, torej 429. Poleg tega pa je v dneh po razpisu volitev umrl `upan ko~evske okoli{ke ob~ine, kar je {tevilo volilcev zmanj{alo {e za eno osebo, na 428. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 250 251 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST naklonjeni. Toda tudi {tevilo tistih `upanov, ki bi utegnili glasovati zanjo, ni bilo veliko. Na ob~inskih volitvah oktobra 1933 je nekdanja SLS osvojila le 54 ob~in, po ponovitvah v nekaterih ob~inah pa {e dve dodatni, torej skupaj 56. Z u~inkovito volilno agitacijo je strankin aparat sicer pregovoril {e nekaj `upanov, ki pa niso mogli biti zago- tovilo uspeha; @ebot bi namre~ za vstop v Senat potreboval vsaj ~etr- tino glasov – 107. 241 ^e bi nekdanji SLS uspel preboj v Senat, bi ji uspel za las. @ebotovi prista{i niso obupali do zadnjega. Vztrajno in neutrudno so agitirali tudi na sam volilni dan. Po pisanju Jutra so obkolili vsako- gar, ki je za{el v bli`ino magistrata, in ga v svoji zavzetosti pregovarjali in vlekli na voli{~e. V njihovih rokah naj bi se tako na{el tudi »posta- ran, malo naglu{en o~anec«, ki se je namenil na »gla`ek vinca« Pod skalco. »Bili so prepri~ani, da imajo v rokah kakega hribovskega `upa- na, ki jim bo gladko nasedel.« A mo`akar seveda ni bil `upan. Ko se je zna{el pred volilno komisijo, naj bi pre{erno odgovoril, da so ga »kar noter porinili« in da ni `upan, pa tudi svetnik ne, ker da je »pre- velik gre{nik«. 242 Ob osmih zve~er so se vrata volilnega lokala zaprla. Volitev je bilo dokon~no konec. Kmalu zatem je predsednik volilne komisije razgla- sil izide, ki niso presenetili. Nekdanji SLS kljub vsem prizadevanjem ni uspelo. Ob visoki volilni udele`bi – glasovalo je 407 volilcev –, je opozicijska lista prejela 86 glasov, lista JNS pa 321. 243 @ebotu je torej zmanjkalo 16 oziroma 21 glasov. 244 Je bil to poraz ali zmaga? Po interpretacijah nekdanje SLS lahko domnevamo, da je bila stranka »zadovoljna«. V uvodniku, ki ga je Ah~in objavil v Slovencu 6. februarja in ga nato povzel v svojih spominih, je pisalo, kako volil- nega uspeha dejansko niso pri~akovali. ^e bi @ebotova lista prodrla, bi se zgodil »pravi ~ude`«. Osrednji namen vodstva nekdanje SLS zato seveda ni bil osvojiti senatorsko mesto, temve~ vnovi~na »politi~na razgibanost v lastnih vrstah«. Ta namen naj bi po Ah~inu tudi doseglo in s tem pokazalo »svojo polno pripravljenost, da slovensko ljudstvo, 241 Mandati pri senatskih volitvah so se delili po d’Hondtovem sistemu. Ob predpostavki, da bi se volitev udele`ili vsi volilni upravi~enci, bi @ebot potreboval omenjeno {tevilo glasov, s ~imer bi se izena~il s tretjeuvr{~enim kandidatom liste JNS. V tem primeru bi @ebotova lista prejela 107 glasov, lista JNS pa 321. Koli~nik pri deljenju s tri bi tako bil to~no 107. 242 Jutro, 4. 2. 1935, Poraz zadnjih ostankov klerikalne vojske. 243 Prav tam. 244 Pri udele`bi 407 volilcev bi @ebot potreboval 102 glasova za izvolitev, 16 ve~, kot jih je prejela njegova lista. Toda ~e domnevamo, da bi za JNS v vsakem primeru glasovalo 321 volilcev, bi @ebot potreboval glasove vseh 21 volilcev, ki niso pri{li volit. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 251 252 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO ki je po veliki ve~ini slejkoprej politi~no eno z biv{o ljudsko stranko, odslej zopet aktivno sodeluje pri dr`avni politiki«. 245 Koro{ec je 3. februarja 1935 nedvomno dokazal, da njegova orga- nizacija {e `ivi, da je trdna in u~inkovita in hkrati pripravljena na so- delovanje v druga~ni dr`avni politiki, ki se je tedaj kazala v ravnanjih, {e bolj pa v besedah Bogoljuba Jevti}a. Podobno kot ob ob~inskih volitvah oktobra 1933 je znova prebudil in razgibal lastne vrste ter jim vlil upanja na te`ko pri~akovane politi~ne spremembe. Lahko se to- rej strinjamo, da so bili njegovi prista{i in on sam dejansko »zadovolj- ni«. Toda 3. februarja 1935 je tudi slovenski del JNS dokazal, da ima {e vedno, kljub notranjim razprtijam in o~itkom nekdanje SLS, vajeti Dravske banovine v svojih rokah. Volitve v Narodno skup{~ino 5. maja 1935 Neposredno po nadomestnih volitvah v Senat, ko se razgrete po- liti~ne strasti {e niso uspele ohladiti, je »kot blisk« po~ila vest, da je Namestni{tvo razpustilo Narodno skup{~ino, izvoljeno 8. novembra 1931. Po poro~anju Slovenca se je novica »kot po`ar« raz{irila po vsej prestolnici, dr`avi in tudi tujini. V Beogradu naj bi ljudje drveli iz ka- varn in hi{ na ulice ter izra`ali svoje zadovoljstvo. Med njimi se je baje na{el tudi marsikateri narodni poslanec, ki je na novico gledal s pozi- tivne plati. »’E, kaj ho~e{, {tiri leta pa smo le bili ...’ so se {alili ... ’in zaslu`ili po 7500 Din na mesec ...’ so drugi odgovarjali.« Katoli{ki list je »zasluge« za dejanje pripisal Jevti}evi vladi in njenemu »zasledovanju politike {ir{ih obzorij in vzajemnega sodelovanja vseh Jugoslovanov«. Njene »krepke kretnje« je navdu{eno pozdravil ter v njih optimisti~no videl konec »more«. 246 V celostranskem ~lanku, objavljenem 7. fe- bruarja na naslovnici, je v starem slogu s strastjo in slastjo podrobno opisal dogajanje in privo{~ljivo komentiral zbeganost in presene~e- nje poslancev. Pred~asna razpustitev skup{~ine in napoved novih volitev za 5. maj 1935 pa kljub domnevni »zgubljenosti« narodnih poslancev ni bila naklju~na in nepri~akovana. Razumevanje notranjepoliti~nih razmerij, ki ga je pokazala Jevti}eva vlada, je `e nekaj ~asa dajalo vedeti, da nova vlada ne `eli sodelovati z aktualno Narodno skup{~ino. Nena- 245 Slovenec, 6. 2. 1935, Mi smo zadovoljni; Ah~in, Spomini, str. 127–128. 246 Slovenec, 7. 2. 1935, Skup{~ina razpu{~ena. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 252 253 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST zadnje je o njenih ~lanih v javnosti vladalo prepri~anje, da so »bolj postavljeni kot od naroda izvoljeni« in zato nadvse nepriljubljeni. 247 Odkrito slovo od JNS februarja 1935 je tako celovito spremenilo politi~ne razmere v dr`avi in {e posebej v Dravski banovini. Trdimo lahko, da je v jugoslovanskem politi~nem razvoju nastopil nov ~as. ^as, ki je ozna~eval konec poti JNS in nakazoval novo smer. Kakor se je pokazalo pozneje, si je Jevti} kr~evito prizadeval, da bi bila nova doba resni~no »njegova«, a naposled ni bila. Po volitvah se je njegov ~as na stol~ku prvega ministra iztekel in ga zato lahko ozna~imo le kot prehodnega premierja, kot pomladnega znanilca sprememb. Spremenjeno situacijo je bilo v tistih dneh ~utiti povsod. Slovenec si je skoraj dnevno privo{~il ostre komentarje in napade na JNS, ki si jih {e nekaj mesecev prej ni bilo mogo~e predstavljati. Stranki je de- nimo o~ital, da si je »prisvojila monopol na patriotizem«, 248 ~eprav je okrog sebe zbrala »vso slovensko nem{kutarijo, ki je svoje dni prebi- rala tistega vzornega ’[tajerca’ in se je sedaj vsa naro~ila na nacional- ne liste« ter jo zato razglasil za »breznacionalno«. 249 Po svojem bistvu naj ne bi bila ni~ drugega kot »delni{ka dru`ba za izkori{~anje Slove- nije«, 250 ki je kvarno vplivala na razvoj »zdravega in tvornega `ivljenja« v dr`avi in bi jo bilo {e najbolj pametno razpustiti. 251 Na tako odkrite napade je liberalni tabor Slovencu seveda odgovoril, a je v svojem odzivu uporabil podoben diskvalifikacijski besednjak. V tistih dneh se je kakor neko~ znova razvnela ~asopisna polemika z neprikrito poli- ti~no-oblastno naravo. Jutro je Slovencu o~italo »kanibalsko gonjo« proti JNS, »pome{ano z ognjem in `veplom slepega sovra{tva«. Pri tem je posebej poudarilo, da stoji za tem nekdanja stranka, »ki se je dr`ala po razpadu Avstrije na svojem polo`aju v Jugoslaviji samo po naklju~ju povojnih politi~nih prilik v na{i dr`avi in na ra~un politi~ne lahko- vernosti in {pekulativnega ra~unarstva gotovih pred{estojanuarskih grup, ki so se borile v mejah predvojne Srbije za nadoblast«. Na tej podlagi je nato zadovoljno pribilo, da je bila po 6. januarju nekdanja SLS »kot nesodoben in v jugoslovanske prilike prav ni~ spadajo~i po- liti~en element za vedno eliminirana ter progla{ena za enega onih pojavov na{ega politi~nega `ivljenja, ki so umetno zavirali normalni 247 Stojkov, Opozicija, str. 290. 248 Slovenec, 13. 2. 1935, La`ni patriotizem. 249 Slovenec, 8. 2. 1935, Breznacionalnost Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). 250 Slovenec, 10. 2. 1935, Kaj si bodo Slovenci zapomnili. Iz dobe samovlade Jugoslovan- ske nacionalne stranke (JNS). 251 Slovenec, 12. 2. 1935, Jugoslovansko nacionalno stranko je treba razpustiti. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 253 254 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO potek konsolidacije notranjepoliti~nih prilik v Jugoslaviji«. 252 Slovenec je na Jutrovo pisanje odgovoril `e naslednji dan in v starem slogu vrnil udarec. Politiko JNS je razglasil za »fatamorgansko«, saj naj bi njenim ~lanom pred o~mi »lebdela konsolidacija dr`ave, pod njihovimi spret- nimi rokami pa se je izpraznila v fatamorgano, ~arobno mesto v ro`na- tih oblakih, ki je po~asi izginjalo v nara{~ajo~em politi~nem omrtvenju in gospodarskem kaosu«. 253 [e dan pozneje pa je v novem Sloven- ~evem uvodniku hitel zabijati `ebelj v krsto JNS tudi Ivan Ah~in, eden stebrov nekdanje SLS. O JNS je razmi{ljal kot o organizaciji, »kateri je na tem, da zbira okrog sebe ljudi brez karakterja, ali ki jih sili k izdaj- stvu njihovih na~el in jih za to izdajstvo celo nagrajuje, tak{na orga- nizirana zdru`ba pa bo obstala le dotlej, dokler bo svojim pripadnikom nudila polno skledo.« 254 V vse bolj razgibanem politi~nem vsakdanu je za~el Slovenec objavljati celo karikature na ra~un JNS iz drugih ~a- sopisov. V eni od njih z naslovom Generali brez armade tako prina{a v napoleonske uniforme odete srbske politike iz vrst JNS – Deme- trovi}a, Marinkovi}a, Uzunovi}a, Maksimovi}a in Sr{ki}a. Uzunovi} na 252 Jutro, 14. 2. 1935, Klerikalno besnenje na nacionalno fronto. 253 Slovenec, 15. 2. 1935, Stare sence in nov ~as. 254 Slovenec, 16. 2. 1935, Doma~e stvari. Leta 1935 se je v Slovencu po dalj{em ~asu spet pojavila politi~na karikatura. (Slovenec, 1935) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 254 255 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST konju, v vlogi »Nikoleona«, zre na be`e~o mno`ico prista{ev JNS in pravi: »^e bi bil Napoleon svojo armado pravo~asno razpustil, bi nikoli ne bil premagan ...« 255 Poleg razdiralnih medijskih napadov je vsedr`avno stranko zade- lo tudi konkretno dejanje predsednika vlade. Le nekaj dni po razpu- stitvi skup{~ine je namre~ Jevti} objavil, da bo na skoraj{njih volitvah sam nosilec vladne kandidatne liste in ne strankarske liste JNS, s ~i- mer se je kot ~lan stranke odkrito oddaljil od njenega nepriljubljene- ga vodstva. 256 V taki politi~ni situaciji so se na mizah vodstev opozicijskih sku- pin zna{la pomembna vpra{anja: Kako ravnati 5. maja? Ali se volitev udele`iti ali ne? Ali se jih udele`iti na vladni listi ali oblikovati samo- stojno listo? Iskanje najbolj{ega odgovora je znotraj heterogene opo- zicije ponovno pokazalo njeno temeljno ~lenitev na tri skupine, ki se je za~ela kristalizirati po marsejskem atentatu. Ena izmed njih je bila nekdanja KDK, druga nekdanji zemljoradniki in demokrati, tretja pa zveza nekdanjih SLS in NRS, ob kateri je zadr`ano stala {e nekdanja JMO. Glede omenjenih vpra{anj sta se najprej opredelili vodstvi zem- ljoradnikov in demokratov. [e pred formalno razpustitvijo skup{~ine sta ocenili, da so bile razmere tedaj bistveno druga~ne kot jeseni 1931 in da abstinenca zato ne bi bila razumna. Za~eli sta s predvolilno akcijo, katere cilj je bilo sodelovanje z nekdanjo KDK in postavitev skupne liste. Pri tem je {e posebej pomenljivo, da se o pogovorih nista po- svetovali z preostalo trojko iz beograjskega opozicijskega centra, mar- ve~ sta jo po uspe{nem zaklju~ku le postavili pred golo dejstvo. Opo- zicijski volilni blok je bil oblikovan, 257 Koro{ec, Stanojevi}, Spaho in tovari{i so se bili prisiljeni opredeliti – za pristop ali proti njemu. Zdi se, da je bil tak zaplet »revan{« radikalom za njihovo ravnanje ob obli- kovanju Jevti}eve vlade in hkratni zemljoradni{ko-demokratski pre- vzem vloge zastavono{e srbske opozicije. 258 V tistih dneh, v za~etku februarja 1935, je tako nastala nova politi~na grupacija, ki je hitro dobila ime Zdru`ena opozicija. 259 255 Slovenec, 22. 2. 1935, Generali brez armade. 256 Po drugi strani pa velja dodati, da je na svojo listo brez zadr`kov sprejemal tudi ekspo- nirane pripadnike JNS. – Stojkov, Opozicija, str. 291. 257 Slovenec, 9. 2. 1935, Odmev na{ih volitev v Franciji. 258 Stojkov, Opozicija, str. 293–297. 259 Ve~ o Zdru`eni opoziciji, njenem nadaljnjem razvoju in naravi gl. v: Mira Radojevi}, Udru`ena opozicija 1935–1939, Institut za savremenu istoriju, Beograd 1994. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 255 256 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Skupina se je {e isti mesec za~ela dogovarjati z preostalo opozi- cijsko trojico o morebitnem sodelovanju in raz{iritvi liste. Nekdanjo SLS je zastopal Koro{ec, ki je podobno kot Spaho kazal »naklonjenost« do pristopa k Zdru`eni opoziciji. Toda njegovo na~elno stali{~e ni bilo povsem brezpogojno in brez zadr`kov. S pristopom se je strinjal le v primeru, ~e bi se za ta korak odlo~ili tudi njegovi zavezniki radikali. Svojo »naklonjenost« je zato vezal na paketni sporazum in odlo~itev povsem prepustil Stanojevi}evi skupini, ki pa na nad pristopom ni bila navdu{ena. Nasprotno. Stanojevi} je obema srbskima opozicijskima voditeljema naravnost dejal, da je sporazum z Ma~kom napa~na in prenagljena poteza. Pogovori se tako niso iz{li, nekdanji SLS in NRS sta ostali izven bloka Zdru`ene opozicije. Za udele`bo na volitvah znotraj opozicijske skupine se je zaradi vzdu{ja med volilnim telesom v Bosni in Hercegovini pozneje odlo~ila le nekdanja JMO. 260 Vzporedno s pogajanji z Davidovi}em in Jovanovi}em so hkrati potekala tudi dogovarjanja nekdanjih NRS, SLS in JMO s predsednikom vlade o sodelovanju na njegovi listi. Jevti} je na eni strani `elel okre- piti svoje polo`aje in prepre~iti nadaljnje povezovanje opozicije, opo- zicijska vodstva pa na drugi strani niso `elela zamuditi volilne pri- lo`nosti. 261 Toda pogajanja tudi tedaj, podobno kot pri oblikovanju vlade, niso bila uspe{na. Jevti} na ve~je kompromise ni bil priprav- ljen. 262 Vodstvo radikalov je v nastali situaciji nato predlagalo {e zad- njo mo`nost, ki bi opozicijski trojki, v politi~nih krogih imenovani Narodna zajednica, omogo~ila aktivno udele`bo na volitvah – obliko- vanje samostojne liste nekdanjih NRS, JMO in SLS. 263 A ideja ni nale- tela na razumevanje ne pri Koro{cu ne pri Spahu. Oba sta ocenila, da bi bilo to preve~ »{kodljivo in nevarno« za njun lastnen politi~ni ugled. Raje sta predlagala sporazum o abstinenci vseh pred{estojanuarskih strank. 264 Ko tudi ta ni bil sklenjen, nadaljnjega manevrskega prostora za Koro{ca ve~ ni bilo. 265 Prvega marca 1935 je tako zapisal, da je s 260 Stojkov, Opozicija, str. 298–299. 261 Prim. Stojkov, Opozicija, str. 299. 262 Prim. Slovenec, 12. 2. 1935, Gosp. Jevti} bo nosilec vladne vsedr`avne liste. Koro{ec naj ne bi verjel v uspeh pogajanj z Jevti}em in naj bi k njim pristopil zgolj na pritisk ljubljanske- ga vodstva. – Ah~in, Spomini, str. 134. 263 O pogajanjih so ob{irno poro~ali beograjski listi. Njihovo pisanje je povzelo Jutro, 12. 2. 1935, Uvodna volilna kampanja je v polnem teku. 264 Stojkov, Opozicija, str. 299. 265 V predvolilnem ~asu se je po Ah~inovem pri~evanju znotraj slovenske JNS porodila ideja o sodelovanju z nekdanjo SLS »v gospodarskih stvareh«, nad katero pa Koro{ec ni bil navdu{en. Dejal naj bi, da je stvar »politi~na in nima smisla, da se kompromitiramo z gine~o JNS. Politika se bo razvijala v drugo smer, kakor `eli JNS.« – Ah~in, Spomini, str. 132–133. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 256 257 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST prijatelji »podvzel /.../ ponovno vse korake, kako bi se nam moglo na ~asten na~in omogo~iti sodelovanje z vlado g. Jevti~a. ^eprav smo bili do skrajnosti popustljivi, se nam to ni posre~ilo. Radi tega ne misli- mo, ne jaz ne moji o`ji prijatelji kandidirati in to ne na vladni pa tudi ne na kaki drugi listi. V volivnem boju bomo ostali korektni in lojalni napram dr`avi, volivne borbe same se pa ne udele`imo.« 266 Odlo~itev vrha nekdanje SLS o volilni abstinenci pa tedaj ni bila sprejeta enoglasno in brez te`av. Vodstvo nekdanje stranke se je ob tem vpra{anju zapletlo v ostre spore, ki so odlo~no razjedali njeno enotnost. Kljub Koro{~evi nesporni avtoriteti sta se mu po robu po- stavili dve struji. Na eni strani skupina okrog Andreja Gosarja in Ivana Vesenjaka, na drugi pa skupina okrog Marka Natla~ena in Frana Ku- lovca. 267 Obe sta `eleli izkoristiti politi~ni trenutek in se udele`iti vo- litev, prva »po sigurnej{i poti«, na listi predsednika vlade Jevti}a, dru- gi pa po ostri in na~elni opozicijski poti, na listi Vladka Ma~ka. Jutro je razprtije v katoli{kih krogih privo{~ljivo komentiralo, da »klerikalci ne vedo kam« in da »nasprotstva med klerikalnimi voditelji in njihova pogajanja na vse strani seveda prina{ajo seboj opasnost, da eni in drugi obsedijo med dvema oziroma ve~ stoli. ’Politika’ poudarja, da klerikalni prista{i nikakor ne vzdr`ijo ve~ v abstinenci in pritiskajo na svoje prva- ke, da se odlo~ijo za pozitivno pot.« 268 Slovenski liberalci so ob sprem- ljanju dogajanja med svojimi doma~imi politi~nimi nasprotniki {e opa- zili, da ima t. i. linija »treznih politikov« nekdanje SLS zelo te`avno delo, saj poseduje »nepomirljiva struja {e vedno skoraj ves organiza- cijski in agitacijski aparat v svojih rokah in gospodari tudi v klerikal- nem ~asopisju«. 269 V takem polo`aju, v senci Koro{~eve »nepomirljive« struje, se je Gosar-Vesenjakova skupina za~ela lo~eno in na lastno pest dogovar- jati o volilnem nastopu na vladni listi. Njena osrednja ~lana sta se 2. in 3. marca ve~krat sestala z Jevti}evima poobla{~encema – ministrom Maru{i~em 270 in senatorjem Pucljem –, vendar tedaj {e niso dosegli 266 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, koncept pisma z dne 1. 3. 1935. 267 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei? 268 Jutro, 20. 2. 1935, Postavljanje kandidatov je v polnem teku. 269 Jutro, 23. 2. 1935, V Ljubljani 18.500 volilcev. 270 Minister Maru{i~, prvi Jevti}ev ~lovek v Dravski banovini, je v govoru na izredni skup{~ini sreske organizacije JNS za srez Ljubljana – okolica javno ugotavljal, da je bilo vse polno ljudi, »ki so bili nezadovoljni s politiko abstinence nekdanjih mogo~nikov v Sloveniji. Koro{ec in njegovi prijatelji so sami uvideli, da jih ta politika vodi v gospodarsko propast, a sedaj ne vedo kam bi. Zato moramo pri teh volitvah pridobiti vse tiste ljudi, ki so voljni so- delovati na vladinem programu /.../ Vabim vse brez izjeme, da stopijo z nami v kolo.« – Jutro, 3. 3. 1935, Minister dr. Maru{i~ o volilni situaciji. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 257 258 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO kon~nega dogovora. O~itno naj bi bilo le to, da `eli Vesenjakova 271 »{tajerska oportunisti~na skupina /.../ za vsako ceno na Jevti}evo listo in smatra, da je treba vsa politi~na vpra{anja odgoditi na kasnej{i ~as«. 272 Pogajanja so se nadaljevala in teden pozneje `e dobila jasnej{e obri- se. Skupina se je uspela na~elno dogovoriti za osem mandatov v Drav- ski banovini, k ~emur pa ni mo~ {teti Vesenjaka, ki je vodil neko »po- sebno akcijo«. 273 Zdi se, da je svojo akcijo pozneje zdru`il z Gosarjevo skupino, saj je bilo po podatkih srbskega lista Vreme {e en teden pozneje Gosarju in Vesenjaku obljubljenih devet mest. 274 Lo~ena pogajanja dela nekdanjih ~lanov SLS z Jevti}em so pri Ko- ro{cu in njegovih somi{ljenikih seveda naletela na nerazumevanje in povzro~ila »razo~aranje«. Nekdanji stranki je nenazadnje grozilo nevar- no krhanje. Koro{ec je moral nujno ukrepati in »disciplinirati« 275 svoje vrste. Tako Gosarju kot Vesenjaku je poslal pismo, v katerem ju je ostro grajal in jima zagrozil z izklju~itvijo. Po mnenju dopisnika gra{kega lista Tagespost se je tedaj zdelo, da obstaja resna nevarnost cepitve stran- ke. 276 Razmere so bile {e toliko bolj zapletene zaradi `e omenjenih dejanj Natla~ena in Kulovca, ki sta se v Zagrebu pogajala o kandida- turi na Ma~kovi listi. Njuno delovanje naj bi celo potekalo v soglasju z »ostalimi klerikalci«, nezadovoljnimi s Koro{~evo taktiko. 277 Nedvom- no napeti in razburkani odnosi v nekdanji SLS, ki so `e oznanjali raz- kol, 278 pa so se tedaj kljub vsemu otoplili. Zdi se, da znotrajstrankarska opozicija ni `elela tvegati preve~ in razbiti organizacije. Pogledi so se znova poenotili, Koro{~ev vpliv je prevladal. Ve~ina ~lanov vod- 271 Eden izmed stebrov mariborske SLS, Franjo @ebot, je kandidaturo v Mariboru ponujal tudi aktualnemu finan~nemu ministru Stojadinovi}u, a jo je ta vljudno zavrnil. – ASCG 37, Zbir- ka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, prepis pisma Stojadinovi}a @ebotu z dne 2. 3. 1935. 272 Jutro, 5. 3. 1935, Najnovej{e kandidature v Dravski banovini. 273 Jutro, 9. 3. 1935, Zahteve po stanovskih poslanskih kandidaturah. Ruda Jur~ec podaja v svojih spominih druga~no razlago Vesenjakove akcije. Celotno zgodbo z mariborsko kombinacijo naj bi si zamislil in prek urednika Slovenskega gospodarja Janu{a Golca tudi izpeljal sam Koro{ec. Z njo naj bi hotel Jevti}u vrniti `alitev, ki jo je utrpel sam ob neuspelih pogajanjih z njim, hkrati pa je tudi pokazal, kdo je gospodar v Sloveniji. – Jur~ec, Skozi lu~i in sence, str. 69–75. 274 Jutro, 15. 3. 1935, Volilno gibanje; 16. 3. 1935, Dr`avnih list bo pet. 275 Jutro, 12. 3. 1935, Novi kandidatski predlogi v Dravski banovini. 276 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei. 277 Tagespost, 13. 2. 1935, Die Taktik der Slowenisch-klerikalen. 278 Po pisanju novonastalega Maru{i~evega ~asopisa Glas naroda so znotraj nekdanje SLS obstajale {tiri struje – prva, ki je zagovarjala sodelovanje v politi~nem `ivljenju, a na temelju »starega {tevil~nega stanja biv{ih strank«, druga, ki je bila za vzpostavitev stanja pred 6. januarjem 1929, tretja, ki je sploh nasprotovala posebni katoli{ki stranki, in ~etrta, ki je bila za vsako so- delovanje. Tej naj bi pripadal tudi Koro{ec. Taka shema nekoliko poenostavlja prave razmere, hkrati pa je deloma tudi napa~na. Uvr{~anje Koro{ca v »pozitivno« strujo je najbr` bilo izraz zavedanja pomena nekdanje SLS in (v lu~i spora Maru{i~-Kramer) tudi poskus politi~nega zbli`anja. – Glas naroda, 27. 4. 1935, Dr. Anton Koro{ec in abstinenca. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 258 259 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST stva se je opredelila za njegovo abstinen~no politiko, zaradi ~esar sta od svoje pobude odstopila tudi Natla~en in Kulovec. 279 Prav tako se je svojim na~rtom odpovedal Gosar, 280 svojo kandidaturo pa je napo- sled umaknil {e Vesenjak. 281 Nekdanja SLS je abstinirala, ~eprav velja dodati, da se je kljub vsem naporom vodstva nekaj njenih nekdanjih ~lanov le odlo~ilo za udele`bo na volitvah. 282 * Na vedro nedeljo, 5. maja 1935, so se v vsej dr`avi na voli{~ih po- merile {tiri liste – lista predsednika vlade Jevti}a, Ma~ek-Davidovi}eva lista Zdru`ene opozicije, Ljoti}eva lista in lista nekdanjega prvega minist- ra Maksimovi}a. Nekdanja SLS je abstinirala, k ~emur je s »ploho leta- kov« 283 pozvala tudi svoje somi{ljenike. Legitimitete nekdanje stranke v volilnem telesu tako ponovno, kakor vselej v tridesetih letih, ne more- mo natan~no izmeriti. 284 Njena podpora se je vnovi~ skrivala v tistem od- stotku volilnih upravi~encev, ki ni pri{el v volilne lokale. Toda kljub omenjenemu dejstvu in kljub temu, da je vlada ponaredila volilne izide, 285 je bil sam izid v Dravski banovini nadvse poveden. Volilna udele`ba je bila najni`ja v celotni dr`avi in ni dosegla 50 %. 286 Po Ah~inovih besedah je »po splo{ni sodbi« dejansko bila celo manj{a kot ~etrtinska. 287 279 Stojkov, Opozicija, str. 300. 280 Prim.: Ah~in, Spomini, str. 134, 136. 281 Slovenec, 5. 4. 1935, Iz doma~e politike. Vesenjak je Koro{cu v pismu pojasnil, da je »psihoza takozvane aktivnosti zajela vso biv{o na{o [tajersko in velik del Kranjske«. V takih razmerah je bilo treba nekaj storiti, zaradi ~esar se je odlo~il za kandidaturo. Pri tem pa je poudaril, da kljub vsemu brezpogojno priznava avtoriteto vodje nekdanje SLS. Hkrati s pismom mu je poslal tudi preklicno izjavo, za vsak primer, ~e bi bil Koro{ec prepri~an, da je mandat »felonija nad Vami in nad na{o stvarjo«. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, pismo Vesenjaka Koro{cu. 282 Prista{i nekdanjih SLS in slovenske NRS, ki so kandidirali na Jevti}evi listi, so bili: Veble, Klar, Koce, [emrov, Kersnik, Gaj{ek, Bren~i~ in Pevc. – Domoljub, 20. 10. 1937, O na{ih sloven- skih poslancih. Ko so Miho Bren~i~a prepri~evali, naj le ne kandidira, je zgolj neomajno ponavljal, da »ljudje ho~ejo, treba okraju pomagati, da Vi [Koro{ec, op. J. G.] niste dovolj informirani, da ga je stranka izigrala«. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, pismo Koro{cu z dne 2. 3. 1935. 283 Jutro, 4. 5. 1935, Zadnji dan volilne borbe. 284 Tudi v drugi polovici tridesetih let, ko je bila nekdanja SLS na oblasti, volilni izid ne podaja natan~ne podpore, ki jo je ta imela v volilnem telesu. Tedaj je namre~ povsem obvlado- vala Dravsko banovino in zato zlahka zlorabljala uzakonjeno javno glasovanje v svoj prid. 285 Stojkov, Opozicija, str. 311. 286 Poslanec iz vrst JNS Re`ek je na podlagi volilne statistike na zanimiv na~in izra~unal stvarno podporo nekdanje SLS. Dejal je, da je bila na volitvah leta 1927 volilna abstinenca 35-odstotna in da torej tedaj, leta 1935, vseh, ki niso pri{li na voli{~a, ni mogo~e {teti za prista{e nekdanje SLS. Po njegovem sklepanju je Koro{~evo stranko podpiralo zgolj toliko volilcev, kolikor je zna{ala razlika med abstinenco leta 1927 in leta 1935 (51 % – 35 % = 16 %). Re`ek je sicer dejal, da ima nekdanja stranka 18-odstotno podporo, a se je najbr` zmotil v ra~unu, razlika je namre~ le 16 odstotnih to~k. – Jutro, 15. 6. 1935, Na~elna razprava. 287 Ah~in, Spomini, str. 141. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 259 260 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Zmagovalna lista seveda ni bila presene~enje. Po uradnih podat- kih je velika ve~ina mo`, ki so pri{li na voli{~a Dravske banovine, oddala glas za Jevti}a. Ljoti}eva in {e zlasti Maksimovi}eva lista nista dosegli vidnej{ega rezultata, nasprotno pa je lista Zdru`ene opozicije dosegla razmeroma soliden uspeh. Slovenski volilci so ji od skupno 29 mandatov namenili dva. V dr`avnem merilu, kjer je bila zaradi volilne udele`be {tevilnega dela izvenparlamentarne opozicije absti- nenca le 26 %, je z 61 % glasov prav tako triumfiral Jevti}, ~eprav je Zdru`ena opozicija prejela 37 %. 288 Volilni zakon, ki je bil leta 1933 le v manj{i meri noveliran, 289 je namre~ {e vedno favoriziral zmago- valca volitev. Jevti}u so od 370 poslanskih mest tako pripadla 303, Ma~ku in tovari{em pa le 67. Rezultati volitev v Narodno skup{~ino 5. maja 1935, zbrani kumulativno po srezih. Poudariti je treba, da pri~ujo~i podatki podajajo le pribli`no sliko o volilnem izidu. Tedaj objavljene {tevilke se namre~ v majhni in nebistveni meri razhajajo (gl.: Ju- tro, 7. 5. 1935, Dravska banovina; Slovenec, 7. 5. 1935, Uradni izidi nedeljskih volitev). ^eprav tabela temelji na podatkih dr`avne agencije Avala (objavljenih v zgoraj citiranem Slovencu), tako ne odra`a povsem to~nega stanja, temve~ ga le ilustrira (zaradi tega se tudi se{tevki glasov ne ujemajo). Po uradnih sumarnih po- datkih Banske uprave Dravske banovine je bilo vseh volilnih upravi~encev 318.472, oddanih glasov pa 151.846. Jevti}eva lista je prejela 125.178 glasov, Ma~ek-Davidovi}eva 22.510, Ljoti}eva 2.513 in Maksimovi}eva 44. Neveljaven je bil 1.601 glas (Slovenec, 8. 5. 1935, Po volitvah). V uradni objavi izida volitev v Slu`benem listu Dravske banovine je podan le zbirni rezultat za vso dr`avo in seznam izvoljenih poslancev iz Dravske banovine (Slu`beni list Kraljevske ban- ske uprave Dravske banovine, 45/6 1935, Izid volitev). 288 Stojkov, Opozicija, str. 311. 289 Gl.: Stojkov, Opozicija, str. 290. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 260 261 KORAKI K VRNITVI NA OBLAST MARIBORSKO [TEVILO [TEVILO KANDIDATNA LISTA VOLILNO OKRO@JE VOLILNIH ODDANIH SREZ UPRAVI- GLASOV JEVTI] MA^EK- LJOTI] MAKSIMO- ^ENCEV -DAVIDOVI] VI] Bre`ice 9.893 5.372 2.936 1.515 921 0 Celje 17.797 7.991 5.507 2.451 13 0 Dolnja Lendava 10.859 5.853 4.527 1.133 3 0 Gornji Grad 4.940 2.004 1.694 310 0 0 Konjice 5.485 2.825 2.649 165 11 0 La{ko 11.030 4.099 3.024 981 94 0 Ljutomer 10.379 4.867 4.436 429 2 0 Maribor – desni breg 14.489 6.101 5.963 134 4 0 Maribor – levi breg 23.208 15.771 15.397 278 96 0 Murska Sobota 15.919 9.226 6.327 2.448 3 0 Prevalje 8.681 3.230 2.997 231 2 0 Ptuj 19.340 8.059 7.239 734 84 2 Slovenj Gradec 7.602 3.726 2.896 784 46 0 [marje 11.677 5.665 2.683 2.981 1 0 LJUBLJANSKO [TEVILO [TEVILO KANDIDATNA LISTA VOLILNO OKRO@JE VOLILNIH ODDANIH SREZ UPRAVI- GLASOV JEVTI] MA^EK- LJOTI] MAKSIMO- ^ENCEV -DAVIDOVI] VI] ^rnomelj 4.069 2.952 1.487 1.465 1 1 Kamnik 10.267 5.344 5.226 209 0 0 Ko~evje 11.141 5.248 4.831 414 1 1 Kranj 15.658 3.722 3.679 27 16 0 Kr{ko 14.175 6.862 5.201 1.564 96 1 Litija 10.577 4.121 3.387 196 537 1 Logatec 7.706 3.394 3.011 344 40 0 Ljubljana – okolica 20.729 8.757 8.315 109 232 21 Metlika 2.754 1.867 1.338 530 7 0 Novo mesto 13.085 6.972 4.451 2.541 31 0 Radovljica 10.459 4.329 4.193 9 127 0 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 261 262 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO LJUBLJANSKO [TEVILO [TEVILO KANDIDATNA LISTA VOLILNO OKRO@JE VOLILNIH ODDANIH SREZ UPRAVI- GLASOV JEVTI] MA^EK- LJOTI] MAKSIMO- ^ENCEV -DAVIDOVI] VI] Ljubljana – mesto 18.992 12.864 12.489 198 169 17 SKUPAJ V DRAVSKI BANOVINI 310.911 151.221 125.883 22.180 2.537 44 SKUPAJ V % OD [T. VOLIL. UPRAVI^. V DRAVSKI BANOVINI 100 % 49 % 40 % 7 % 1 % – SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 262 263 VRNITEV NA OBLAST VRNITEV NA OBLAST Jevti}ev padec in oblikovanje vlade Stojadinovi}-Koro{ec-Spaho Po 5. maju 1935 je postalo dokon~no jasno, da vlada Bogoljuba Jevti}a, »velika zmagovalka« pravkar izvedenih volitev, kljub vsemu ne u`iva podpore volilnega telesa. Spravno lepore~je ministrskega predsednika iz decembra 1934 se je namre~ kmalu sprevrglo v nepo- mirljiva oblastni{ka dejanja. Nasilje ob volitvah, ponarejanje izidov, policijske metode vladanja in blatenje opozicije so »najodgovornej{im dr`avnim faktorjem« dajali vedeti, da Jevti} ni pravi ~lovek na pravem mestu. [e zlasti ne zato, ker je v predvolilni kampanji skupaj s svoji- mi kandidati ozna~eval Ma~ka in njegove prista{e kot separatiste in celo pomo~nike Aleksandrovih atentatorjev. 1 Taka politika seveda ni vodila v smer nujnega in potrebnega sporazuma, zaradi ~esar so se njenim protagonistom za~ela »izmikati tla pod nogami«. 2 Poleg tega pa je tedaj tudi obstajala realna »nevarnost«, da Jevti} s svojimi somi{lje- niki ustanovi lastno stranko. Rezultanta vseh omenjenih razlogov je kazala v jasno smer – Jevti}a je bilo treba odstraniti. 3 Osrednjo vlogo pri oblikovanju najvi{je dr`avne uprave so tedaj imeli knez Pavle, general Petar @ivkovi} in Milan Stojadinovi}. Ti so se takoj lotili organiziranja zarote ter za~eli iskati mo`nost in trenutek, ko bi lahko izzvali krizo Jevti}evega kabineta. Obenem so razmi{ljali tudi o alternativi zanj, o novem ministrskem predsedniku in novi vladni kombinaciji. Pri tem je bilo `e spo~etka jasno, da na Ma~ka in Zdru`eno opozicijo niso `eleli in niti mogli ra~unati. Zanje je bila njena politika 1 Stojkov, Opozicija, str. 318. 2 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva- na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 142. 3 Todor Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a (1935–1937), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a), str. 13. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 263 264 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO veliko »premehka« in tradicionalno profrancoska. Po drugi strani pa na hiter dogovor tudi Ma~ek sam ne bi bil pripravljen, saj bi vztrajal na predhodnem sporazumu o notranjem preoblikovanju dr`ave. V sote- ski med dvema nasprotujo~ima taboroma, Jevti}em in Zdru`eno opo- zicijo, je tako postala najbolj realna in sprejemljiva mo`nost, ki je bila v ozadju prisotna `e dalj ~asa – oblikovanje vlade nekdanjih NRS in SLS s sodelovanjem nekdanje JMO. 4 Na pogovorih o udejanjenju te povezave, ki so potekali med kne- zom Pavletom, @ivkovi}em in Stojadinovi}em, naj bi knez namestnik `e takoj na za~etku ponudil mandat Stojadinovi}u, vendar se je ta po lastnih besedah vljudno in previdno umaknil @ivkovi}u. V tem je vi- del »prehodno re{itev«, saj je bil prepri~an, da se bo generalu »zagnu- sila borba s civili in politiki, kot `e prej, in bo nato on sam prepustil mestu« njemu. Toda spletkarski @ivkovi} se s tem ni strinjal. Predlagal je Stojadinovi}a, pri ~emer je nato ostalo. Na istem sestanku so se {e dogovorili o tehniki ru{enja Jevti}a. Stojadinovi} bi naj kot finan~ni minister odstopil, k temu nagovoril {e dva ali tri druge ministre in po- sledi~no izzval delno krizo vlade, katero bi nato preoblikovali v krizo celotnega kabineta. 5 Vzporedno z zakulisnimi zarotni{kimi igrami Pavleta, @ivkovi}a in Stojadinovi}a so potekala tudi Jevti}eva skrajna prizadevanja za ohrani- tev polo`aja. Nekaj mesecev pozneje sta jih poleg drugega jugoslo- vanskega ~asopisja 6 razkrila tako Slovenec kot Jutro in v neko~ up zbujajo~em politiku ter njegovem slovenskem sodelavcu Dragu Ma- ru{i~u prepoznala organizatorja »fa{isti~nega pokreta«, celo snovalca jugoslovanske razli~ice SS. 7 Jevti} je namre~ po volitvah »ukazal se- staviti spisek njemu neljubih politi~nih oseb, ki naj bi se internirale v nekem koncentracijskem taboru na jugu,« 8 hkrati pa organiziral lastne uniformirane borbene oddelke po zgledu hitlerjevskih enot, imenova- ne Domoljubna mladinska fronta (Patriotski Omladinski Front – POF). 9 4 Stojkov, Opozicija, str. 318–319; isti, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 14–15. 5 Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Otokar Ker{ovani, Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt), str. 303–305. 6 Gl.: Slovenec, 4. 7. 1935, Biv{i re`im je nameraval internirati nad 100 politikov. 7 Slovenec, 9. 7. 1935, »Pof« udarne ~ete. 8 Slovenec, 7. 7. 1935, Konfinacijski ukaz biv{ega re`ima in – »Glas naroda«. Besedilo ukaza je objavil Slovenec, 10. 7. 1935, Tajne petorke, pa tudi Ah~in v svojih spominih na str. 142. 9 Slovenec, 9. 7. 1935, »Pof« udarne ~ete; Jutro, 15. 7. 1935, »Pof« obstoja!; Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 3, Patriotski omladinski front; Ah~in, Spomini, str. 145. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 264 265 VRNITEV NA OBLAST Na listi njegovih nasprotnikov in morebitnih tabori{~nikov iz Dravske banovine so se zna{li zlasti prista{i nekdanje SLS, ob njih pa tudi dru- gi nasprotniki Jevti}a in Maru{i~a, denimo dr. Kramer. 10 Nadaljnji razvoj dogodkov je navkljub Jevti}evim akcijam potekal povsem v skladu s Pavletovim in Stojadinovi}evim na~rtom. Na seji vlade 20. junija 1935 je Stojadinovi} dru`no z ministroma Milanom Vrbani}em in Markom Ko`uljem odstopil. 11 Nastala je vladna kriza, ki se je iztekla v odstop celotnega kabineta. Novi premier in zunanji mi- nister je postal Stojadinovi}, klju~ni osebi nove vladne kombinacije pa {e Koro{ec in Spaho. [tiriindvajsetega junija ob petih popoldne je nova vlada sve~ano prisegla 12 in tako formalno za~ela novo etapo v jugoslovanskem po- liti~nem `ivljenju. 13 Re`im JNS je padel, nastopil je ~as dotedanje opo- zicije. Koro{ec se je zavihtel na polo`aj notranjega ministra, Spaho je postal minister za promet, nepogre{ljivi @ivkovi} pa je prevzel resor vojske in mornarice. 14 Dan po imenovanju vlade, 25. junija 1935, je ~e{koslova{ki konzul v Splitu in Koro{~ev prijatelj iz »hvarskih dni« Vlado Smol~i} poslal vodji nekdanje SLS pismo, v katerem mu je ~esti- tal »za mojstrsko izveden arrangement in dognano izvedeno spre- membo. Da se veselimo, to veste tudi sami, da pa je tudi opozicija uvidela, da ste mojster in da ste imeli prav, je pojav, ki me zelo zado- voljuje. Pokazalo se je, da je bila Va{a politika to~no prognozirana in pravilna.« 15 Ponovna vrnitev nekdanje SLS na oblast je, razumljivo, pomenila pomemben premik znotraj njenih vrst. Ah~in se je v Slovencu evfo- ri~no razpisal o navdu{enju in radosti, o velikih nalogah, ki jih je pre- vzela nase nova vlada, »da zabri{e zle brazde, ki so jih orala nad njimi 10 Slovenec, 10. 7. 1935, Tajne petorke. Po poro~anju Jutra je bilo v Ljubljani v prvi seriji dolo~enih 31 »politi~nih ferialcev«. – Jutro, 10. 7. 1935, Pif, paf, pof! 11 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 306. 12 Slovenec, 25. 6. 1935, Vlada narodnega zaupanja. 13 Pri tem jo je podpirala skup{~ina, izvoljena na petomajskih volitvah, v glavnem na Jevti}evi listi. O za~etnem odnosu vlada – skup{~ina gl.: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 45–46. 14 Koro{ec je bil sprva tudi edini predstavnik nekdanje SLS v vladi. Ostala ministrstva so prevzeli: Svetozar Stankovi} (kmetijstvo), Nikola Preko (socialno politiko in narodno zdravje), Ljudevit Auer (pravosodje), Milo{ Bobi} (gradbeni{tvo), Milan Vrbani} (trgovino in industrijo), Du{an Letica (finance), Dobrivoje Sto{evi} (prosveto), Ignjat Stefanovi} (gozdove in rudnike) in Mirko Komnenovi} (telesno vzgojo). [efkija Behmen in Ðuro Jankovi} sta postala ministra brez portfelja. – Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc.1/4, Ukaz o imenovanju nove vlade. 15 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Smol~i}a Koro{cu z dne 25. 6. 1935. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 265 266 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Po smrti kralja Aleksandra leta 1934 in padcu re`ima vsedr`avne Jugoslo- vanske nacionalne stranke leta 1935 je klju~ne politi~ne niti v dr`avi vlekla naslednja trojica: knez Pavle, Anton Koro{ec (desno ob njem) in Milan Stojadinovi} (v ozadju na levi). (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 266 267 VRNITEV NA OBLAST zadnja leta«. 16 Natla~en je avgusta v Komendi celo rekel: »/S/en kres- ne no~i /se je/ izpolnil, odtod na{e spro{~enje, da spet svobodno diha- mo.« 17 Toda na tako opevano veselje, ki so ga izra`ali veljaki nekda- nje SLS, je velikokrat legla senca ostrega o~itka, dvom, da je »najbolj slovenska stranka« zatajila slovenstvo 18 in podlegla jugoslovanstvu. Vstop v vlado, ki je temeljila na Aleksandrovi septembrski ustavi, je dejansko pomenil odklon od programskih smernic nekdanje SLS, za~rtanih na silvestrovo 1932. Javna izvijanja in pojasnjevanja, kako temu le ni povsem tako, so s pomo~jo »raznih znanstveno in prav- no nevzdr`nih skovank« le potrjevala »zadrego« prista{ev stranke, 19 o Vlada Milana Stojadinovi}a. Na sredini stoji njen predsednik, srbski radikal Stojadinovi}, levo sedi prvak nekdanje Slovenske ljudske stranke, Anton Koro{ec, desno pa prvak nekdanje Jugoslovanske muslimanske organiza- cije, Mehmed Spaho. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) 16 Slovenec, 25. 6. 1935, Veselje v Sloveniji; 26. 6. 1935, V znamenju pomirjenja duhov; Ah~in, Spomini, str. 151. 17 Slovenec, 12. 8. 1935, Kako pojmujemo jugoslovanski narod in jugoslovansko edinstvo. 18 Prav tam. 19 Janko Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dr`avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega po- sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 140. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM 267 268 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO kateri je na predve~er oblikovanja Stojadinovi}eve vlade govoril sam Koro{ec. [e preden je postal minister, je v naglici sklical nekaj ~lanov vodstva nekdanje SLS v Marijani{~e in jim predstavil mo`no vladno kombinacijo. Pri tem naj bi jasno poudaril, da »ta vlada ne pomenja izpolnjenja na{ih 16 letnih zahtev po slovenski samoupravi«. Kraljevi namestniki so bili namre~ odlo~eni vztrajati pri trenutno veljavni usta- vi, saj so `eleli izro~iti dr`avo novemu vladarju v tak{nem stanju, v kakr{nem so jo sprejeli. Zato je bilo povsem nesporno, da »Slovenci avtonomije do kraljeve polnoletnosti torej ne bomo dosegli«. Po Ko- ro{~evem prepri~anju je {lo tedaj za to, da bodisi »ostanemo v opozi- ciji z vsem politi~nim rizikom, s katerim mora opozicija ra~unati, ali pa da gremo v vlado z gotovostjo, da svojega celostnega programa sicer ne bomo mogli uresni~iti, pa~ pa nam bo dana mo`nost, da v vladi marsikaj neljubega in {kodljivega prepre~imo«. Med podajanjem svojih misli je prostodu{no priznal, da bi vstop v vlado pomenil za- ~asno odlo~itev za »oportunisti~no politiko«. »Ali dana bo verjetno mo`- nost, da bomo iz vladnih klopi uspe{neje pripravljali izpolnjenje na{ega slovenskega narodnega programa, kakor pa bi mogli to storiti v opo- ziciji.« Ve~ina prisotnih se je z gornjimi pogledi strinjala in sogla{ala, da »tak{ne prilike priti v vlado ne ka`e zametati«. 20 Omenjene takti~ne vzgibe za vstop v vlado nazorno potrjuje tudi vsebina Krekovega govora, ki ga je ta imel dobro leto pozneje v Novem mestu. Ob pri- merjanju Ma~kove in Koro{~eve politike je dejal: »/Z/a nas pomeni Belgrad politi~no boji{~e, na katerem se edino morejo izvojevati zma- ge. In ~e ho~emo izvojevati kak{no zmago, moramo iti tja. Ra~unamo z gotovim dejstvom in zato hodimo v Belgrad, da od tam branimo slo- venske interese.« 21 Nujna posledica oblikovanja vlade troj~ka je bilo tako delovanje, ki je temeljilo na oktroirani ustavi. Misel na slovensko avtonomijo te- daj ni bila stvarna, kakor tudi ni bila realna misel na ponovno formal- no vzpostavitev SLS. Ustavne dolo~be so bile jasne. Pot k legalizaciji »terenskega« politi~nega dela nove kombinacije je bila le ena – usta- novitev nove vsedr`avne stranke, sestavljene iz treh »konstitutivnih« delov, nekdanje NRS, nekdanje SLS in nekdanje JMO. Ideja o tem seveda ni bila nova, Slovenec jo je nenazadnje objavil `e dva dni po zaprisegi ministrov. Po njegovem poro~anju bi se naj mnogo razprav- 20 Ah~in, Spomini, str. 150. 21 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina Jugoslovanske radikalne zajednice (MJRZ) v Drav- ski banovini, Prispevki za novej{o zgodovino 32 (1992), {t. 1–2, str. 20. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 268 269 VRNITEV NA OBLAST ljalo o »novi politi~ni grupaciji, ki bi se imela v najkraj{em ~asu poja- viti v na{em politi~nem `ivljenju«. 22 K organizaciji stranke so njeni pro- tagonisti dejansko takoj pristopili in 19. avgusta svojemu prihodnjemu ~lanu, notranjemu ministru Koro{cu, predlo`ili uradno prijavo za usta- novitev Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ). 23 Program stranke, s katerim se je posledi~no poistovetila tudi nek- danja SLS, je zaradi `e omenjenih razlogov izhajal iz temeljev {estoja- nuarske politike. JRZ je tako prisegala na narodno in dr`avno edin- stvo, ~eprav je hkrati »imela v vidu, da so teritoriji, iz katerih je na{a dr`ava sestavljena, `iveli v preteklosti svoje posebno `ivljenje ter so v teku dolgih dob pridobili posebne navade: administrativne, politi~ne in druge«. Toda to »plemensko« dolo~ilo, kakor tudi zagotovila o za{~iti spo{tovanja treh imen naroda, njihovih ver, tradicij in pismenk, pa zavzemanje za »samoupravo {irokih obsegov«, kon~no niso zanikali dejstva, da je novi igralec v jugoslovanskem politi~nem `ivljenju imel centralisti~no-unitaristi~no naravo. 24 * Ob prijavi nove vsedr`avne stranke je predsednik vlade Stojadi- novi} dejal, da je »vodstvo politike Jugoslovanske radikalne zajednice /.../ v Sloveniji izklju~no poverjeno dr. Ant. Koro{cu«. 25 S temi bese- dami, izre~enimi na Bledu, je odkrito priznal, da je politi~no `ivljenje v Dravski banovini znova postalo primat nekdanje SLS. 26 Njeno vod- stvo se je nemudoma lotilo sistemati~nega prevzema oblasti. Franjo @ebot je o tem zapisal, kako »zahteva na{ presti`, da se tako na bano- vini kot pri sreskih na~elnikih izvr{ijo potrebne spremembe«. 27 Notranji minister Koro{ec je tako `e 15. julija razveljavil odlo~bo o razpustitvi prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru in ju ponovno o`ivil. V for- malni obrazlo`itvi se je skliceval na nezadostno ugotovljeno »~inje- ni~no stanje« ob razpustitvi. 28 Septembra 1935 je poskrbel, da je novi ban Dravske banovine postal Marko Natla~en, 29 pomo~nik bana pa 22 Slovenec, 26. 6. 1935, Novo politi~no zdru`enje. 23 Od visokih funkcionarjev nekdanje SLS so prijavo med drugimi podpisali Koro{ec, Ku- lovec, Natla~en, Leskovar, Krek. – Slovenec, 20. 8. 1935, Radikalna zajednica prijavljena. 24 Slovenec, 20. 8. 1935, Radikalna zajednica prijavljena. 25 Slovenec, 23. 8. 1935, Slovenijo predstavlja dr. Koro{ec. 26 Prim.: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 77. 27 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, pismo @ebota Stojadinovi}u z dne 15. 8. 1935. 28 Slovenec, 20. 7. 1935, Na{a prosveta – o`ivljena. 29 Slovenec, 12. 9. 1935, Dr. Marko Natla~en – na{ novi ban. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 269 270 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO njegov nekdanji sekretar Stanko Majcen. 30 S pospe{eno dinamiko se je odvijal tudi naskok na druge uradni{ke funkcije in sreska na~elstva, vzporedno s tem pa so vneto pripravljali organizacijo nove stranke, formalno odobrene 27. avgusta. 31 @ivahno javno strankarsko-politi~no delo za nekdanjo SLS ni pred- stavljalo nikakr{ne te`ave. Po poro~anju Slovenca je bila do 10. oktob- ra 1935 organizacija JRZ v Sloveniji »popolnoma izvedena«, 32 in le upati je bilo, »da tudi ostali kraji ne bodo mnogo zaostali za Slove- nijo«. 33 Temelj hitrega in uspe{nega dela je seveda temeljil v znanem dejstvu, ki ga je Miha Krek ponosno priznal 12. oktobra na zboro- vanju v Tr`i~u: »Slovenski del JRZ je `e od svojih davnih ~asov orga- niziran.« 34 Nekdanja SLS je tako poleti 1935 zgolj dekonspirirala, for- malizirala in raz{irila `e obstoje~o organizacijsko mre`o. Temu sta uradno pritrdila tudi oba organizacijska tajnika slovenske JRZ Na- tla~en in Kranjc. Na prvi seji banovinskega odbora JRZ Dravske ba- novine 35 sta v svojih poro~ilih podala skoraj pravlji~no sliko, iz katere naj bi bila razvidna »vsa zavednost prista{ev biv{e SLS, ki so razumeli novo nastali polo`aj in strnjeno pristopili v novo politi~no organiza- cijo, ki odgovarja sedanjim zakonom. Ta mo~na politi~na zavest iz prej{nje dobe, ki je brez {kode prebolela najhuj{a leta, je omogo~ila, da je organizacija JRZ `e po nekaj mesecih izpeljana po vseh krajih, ob~inah in okrajih v banovini. Odziv s strani prebivalstva je bil pov- sod nepri~akovano velik, v nekaterih ob~inah stoodstoten. Na{ ~lo- vek ni prenesel, da bi bil kljub svoji pridnosti in po{tenosti tako poti- snjen v ozadje, zato se je takoj poslu`il prilike in pri{el zopet na plan tak, kakor je, kakr{nega pa prej leta in leta krivi~ni oblastniki niso marali videti.« 36 Vzporedno z organizacijskim razvojem slovenskega dela JRZ pa v tem ~asu seveda ni izostalo delo na izgradnji drugih organizacijskih stebrov nekdanje SLS. Z »mno`i~no mobilizacijo kmetov« je za~ela obnovljena Kme~ka zveza, poleg nje pa so spet o`ivele ali na novo 30 Slovenec, 24. 9. 1935, Podban dr. Majcen. 31 Slovenec, 28. 8. 1935, JRZ odobrena. 32 ^lanek iz Slovenca, poln nekriti~ne samohvale, je treba jemati z rezervo. JRZ v Dravski banovini je bila tedaj najbr` prete`no in ne popolnoma organizirana. Svojo mre`o je morda imela zgrajeno na okrajnem nivoju, ne pa {e na vseh ob~inskih in krajevnih nivojih. 33 Slovenec, 11. 10. 1935, JRZ. 34 Slovenec, 14. 10. 1935, Slovenci v taboru dr. Koro{ca. 35 Na seji so med drugim izvolili izvr{ni banovinski odbor stranke v sestavi: Anton Koro{ec, predsednik; Miha Krek, podpredsednik; Fran Kulovec, tajnik in Josip Leskovar, blagajnik. 36 Slovenec, 25. 11. 1935, 1. seja banovinskega odbora JRZ. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 270 271 VRNITEV NA OBLAST nastale {tevilne druge katoli{ke nepoliti~ne organizacije, zlasti mla- dinske. 37 Nekdanja SLS je brez dvoma v polnem obsegu izgrajevala svojo strukturo in svojo »nepoliti~no« mo~ odlo~no kazala tudi na- vzven. Evharisti~ni kongres, ki je potekal junija 1935 v Ljubljani, namre~ podobno kot evharisti~ni kongres v Mariboru septembra 1934 ni bil zgolj verska slovesnost, temve~ je imel {e svoj politi~ni naboj. 38 Stopanje nekdanje SLS po novi politi~ni poti je bilo tako hitro in u~inkovito, ~eprav vsaj v za~etku ni potekalo v popolnem znotraj- strankarskem soglasju. Nad oportunisti~no stopitvijo v loncu JRZ vsi njeni prista{i niso bili navdu{eni, saj so `eleli ohraniti svojo samostoj- no strankarsko organizacijo. Med Koro{~evimi nasprotniki sta se tedaj znova pojavila trda opozicionalca Kulovec 39 in Natla~en, ob njiju pa tudi {tajerska skupina, ki se »razen o`jega kroga znanih oportunistov« nikakor ni ogrevala za »radikalsko tezo«. V vodilnih mariborskih kro- gih so bili mnenja, da je kombinacija zgre{ena, ljudstvu nesimpati~na, in so nanjo gledali kot na »neko ’kranjsko zadevo’«. 40 Vodja nekdanje SLS se je tako spet soo~il z o~itno vse bolj pogostimi notranjimi na- sprotji, a jih je s svojo avtoriteto {e enkrat uspe{no zgladil. [tajerci niso povzro~ali problemov, Kulovcu in Natla~enu pa je v zameno za nju- no soglasje namenil »va`no vlogo«. 41 Kakor smo `e omenili, je prvi postal tajnik slovenskega dela stranke, drugi pa novi ban Dravske banovine. Slovenija je v tistih mesecih postala izklju~na domena Koro{~evih tovari{ev. Nova politi~na organizacija se je vr{ila »preko obnovljenih politi~nih edinic biv{e SLS« 42 in pod njenim okriljem, pomembne po- lo`aje so zasedali zgolj njeni ljudje. 43 Na pogovore in delitev oblasti s 37 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Sloven- skem 1935–1941, Borec 42 (1990), {t. 1, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gi- banje), str. 84; ista, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in deja- vnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljublja- na 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom), str. 41. 38 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 72. 39 O Kulov~evem profilu gl. tudi poro~ilo nem{kega poslanika v Beogradu: Du{an Biber, Britanski, nem{ki in ameri{ki diplomati o Slovencih in dr. Antonu Koro{cu, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 141. 40 Jutro, 15. 8. 1935, Nezadovoljstvo v vrstah {tajerskih prista{ev biv{e SLS. 41 Jutro, 28. 7. 1935, Obnova radikalne stranke; prim.: Stojkov, Vlada Milana Stojadino- vi}a, str. 53. 42 Jutro, 7. 8. 1935, Okrog Radikalne zajednice. 43 Ob tem dodajmo, da se je v JRZ `elel vklju~iti tudi Maru{i~ev krog okrog Glasa naroda, a ga je vodstvo biv{e SLS odlo~no zavrnilo. – Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje, str. 83. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 271 272 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Poslopje v Beogradu na Ulici kralja Milana, v katerem je imel Anton Koro{ec od leta 1935 svoj kabinet, ki je {e danes ohranjen. (Foto Jure Ga{pari~) svojimi sicer malo{tevilnimi, a vendar uradnimi »koalicijskimi« part- nerji, slovenskimi radikali, njeno vodstvo ni bilo pripravljeno. ^lani nekdanje NRS iz Slovenije so ostali praznih rok. V svojem razo~aranju so o tem ob{irno pisali Stojadinovi}u in poudarjali, da se »vseh drugih SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 272 273 VRNITEV NA OBLAST ljudi ne upo{teva«. 44 Posebej dejaven je bil mariborski odvetnik Ru- dolf Ravnik, ki je ponavljal: »/P/rista{i biv{e SLS nas radikale povsem ignorirajo«, 45 saj so zasedli vsa vidna mesta v Sloveniji. Imajo dva ~lana vlade, 46 bana in podbana, vse sreske na~elnike ter vse predsednike mestnih in va{kih ob~in razen mariborskega. 47 »^lani S.L.S. z vseh nivojev ustvarjajo s svojim obna{anjem in govori pri ~lanih na{e stran- ke vtis, da je Gl. odbor rad. stranke v Beogradu, oz. vlada, dala celo Slovenijo skupaj z njenimi ~lani radikalne stranke v eksploatacijo S.L.S.« 48 Odvetnik Fero Miler, prav tako iz Maribora, je dve leti pozne- je ugotovil, da je {lo o~itno vse politi~no delo nekdanje SLS »v tej smeri, da sebi – in ne J.R.Z. – zagotovi oblast«. 49 Kljub stalnemu posredovanju v Beogradu pa so razmere v Dravski banovini ostale nespremenjene. Vladimir Ravnihar je v svojih spominih resignirano zapisal, da je slovenske radikale »tudi tokrat NRS pustila na cedilu«. 50 Predsednik vlade tedaj ni imel tiste politi~ne mo~i, ki bi mu omo- go~ila poseg v slovenske razmere. Za ohranitev svojega lastnega polo`aja je nujno potreboval sodelovanje Antona Koro{ca, zaradi ~e- sar se je pa~ moral sprijazniti z njegovim politi~nim monopolom v Dravski banovini. 51 Za~etek novega vzpona ali za~etek konca? V poletnih mesecih leta 1935 se je tako z dr`avnopoliti~nega kot strankarsko-politi~nega vidika nekdanje SLS kon~alo eno obdobje in obenem za~elo novo. Koro{ec je s svojimi politi~nimi somi{lje- niki »zavzel« Dravsko banovino, v Beogradu pa postal drugi ~lovek 44 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, pismo Stojadinovi}u z dne 26. 8. 1935. 45 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, pismo Ravnika Stojadinovi}u z dne 1. 11. 1935. 46 Poleg Koro{ca je ~lan vlade kmalu postal {e dr. Miha Krek. 47 Prevzem oblasti je sicer potekal bolj postopoma, kot pi{e Ravnik. Nekdanja SLS je zased- la ob~ine »{ele« po ob~inskih volitvah v letih 1935–1936. Poleg tega je postavila izklju~no svoje ljudi {e v bansko gozdno upravo in v upravo ljubljanskega radia. 48 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 13/84, pismo Ravnika Stojadinovi}u z dne 24. 9. 1935. 49 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, pismo Milerja Stojadinovi}u z dne 29. 6. 1937. 50 Vladimir Ravnihar, Mojega `ivljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1997, str. 239. 51 Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 77–78. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 273 274 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO jugoslovanske politike. Dosegel je vrhunec svoje nedvomno uspe{ne politi~ne kariere, ki jo je posebej zaznamovalo obdobje diktature kralja Aleksandra. Nekdanjo SLS in njega osebno je v prvi polovici tride- setih let postavilo pred novo, do tedaj {e nedo`iveto izku{njo. For- malna ukinitev stranke in mnogih katoli{kih nepoliti~nih organizacij je za Koro{~eve prista{e pomenila mo~an udarec, a njenega nadalj- njega delovanja le ni zavrla. Kot politi~na skupina in opcija je obstaja- la {e naprej. Prva takti~no-politi~na poteza nekdanje SLS po 6. januarju je odsevala previdnost in oportunisti~no preudarnost. Vodja in klju~- ni oblikovalec politike prepovedane stranke Anton Koro{ec je vsto- pil v vlado in skoraj dve leti ribaril v kalnih vodah beograjske poli- tike. U~inek kljub vsem kritikam znotraj stranke ni povsem izostal. Nekdanja SLS je svoja dr`avno-politi~na in avtonomisti~na prizade- vanja, predvsem z ustanovitvijo Dravske banovine, uspe{no zavila v celofan centralisti~no-unitaristi~nih izhodi{~ Aleksandrovega re`ima. Leta 1930 je vendarle odstopil, s ~imer je posredno in za~asno pri- znal poraz svojega koncepta pragmati~ne in oportunisti~ne politike. Z zamenjavo z Du{anom Sernecem je delno {e naprej vztrajal pri svoji politi~ni taktiki, a se je najbr` zavedal njene nadaljnje {kodljivosti za politi~ni ugled nekdanje SLS. Radikalna opozicija, volilna abstinen- ca in punktacije, ki so sledili, so tako odraz predruga~enega pri- stopa k politi~ni stvarnosti, zraslega iz politi~nih razmer na »terenu«. Predvsem v punktacijah se – ne glede na njihovo nere{eno genezo – vidi temeljni zasuk k avtonomizmu, k preizku{eni politiki branje- nja slovenstva. Ob tem velja dodati, da se je Koro{ec kljub svoji ve~krat o~itno nena~elni in »dvojni« dr`i pravzaprav obna{al kot dr`avnik. Na mini- strskem mestu ni vztrajal po nepotrebnem, pripravljen se je bil soo~iti s trdo linija re`ima. Hkrati je tudi znal prisluhniti sodelavcem iz lastnih vrst, ~eprav se je velikokrat zdelo, da vodi politiko nekdanje SLS po- vsem samostojno in neodvisno. Svojo politi~no modrost je {e najbolj pokazal v letu 1932, ko je bil dejansko klju~ni opozicijski politik, ki je iskal politi~ni dogovor o spremembi re`ima. Medtem ko je ljubljan- ska skupina s Kulovcem na ~elu zagovarjala ostro opozicijo in zbli`a- nje s Hrvati, je sam vztrajno jadral med beograjsko opozicijo, kraljem in Ma~kom in si prizadeval za ponovni vzpon na oblast. V tedanjih razmerah je razumsko ocenil, da bi dolgotrajna opozicija ogrozila po- lo`aj njegove stranke. V jugoslovanskem politi~nem kotlu je tako go- SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 274 275 VRNITEV NA OBLAST tovo bil eden bolj{ih politikov, nena~elen 52 in zahrbten intrigant 53 z zmeraj odprtimi vrati 54 in jasnim ciljem – pove~ati politi~ni kapital stranke, ki ji omogo~a doseganje politi~nih ciljev. Kon~ni cilj politike nekdanje SLS, kamor so se stekle vse njene idejne, dr`avnopravne in zlasti strankarsko-politi~ne opredelitve, je bilo popolno obvladovanje Dravske banovine, ~im {ir{e kompetence njenega upravnega aparata, ustrezno zavarovane v urejeni in stabilni Kraljevini Jugoslaviji. Del tega stremljenja je najbr` temeljil v kul- turnem boju, v tradicionalnem nasprotju s slovenskimi liberalci, del pa najbr` tudi v mi{ljenju, ki se je vse bolj jasno kazalo po razkolu s kr{~anskimi socialisti leta 1932. Biv{a stranka se je za~ela utapljati v lastnem ideolo{kem ekskluzivizmu in v nazorih Katoli{ke akcije, ka- tere bistvo je bila cerkvena volja do mo~i. Ta tedaj ni temeljila zgolj »v uporabi (zlorabi) vere v politi~ne namene, marve~ ima svojo te- meljno potezo prav v volji po nadzorovanju in obvladovanju vseh ravni, od posameznika in dru`ine do dr`ave in dru`be«. 55 Pomen na~el in vloge Katoli{ke akcije je nenazadnje poudarjal tudi Koro- {ec in jih v ~asu bivanja na Hvaru kratko formuliral v t. i. hvarskih to~kah. 56 Takti~ne preudarke, pa tudi te`nje nekdanje SLS pred letom 1935 {e najbolje pojasnjuje dogajanje v drugi polovici tridesetih let. Tedaj 52 Kljub temu da so punktacije podajale zahtevo po politi~ni in kulturni svobodi, je Koro{ec v ~asu konfinacije na Hvaru Aleksandrovemu odposlancu dejal, da ne misli, da bi v dr`avi potrebovali neomejeno in nebrzdano svobodo, saj bi to vodilo v ~as prej{nje demagogije. Prav tako je podal jasno mnenje svoje politi~ne skupine, da v nobenem primeru ne bi spo{tovali demokrati~ne odlo~itve ljudstva za komunizem, ~etudi bi ta bila 90-odstotna. – Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Primorski kr{~anski socialci med Va- tikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Ka- plan Martin ^edermac, Nova revija, Ljubljana 2002, Priloga – dokumenti, Arhiv Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 602; dok. {t. 281, str. 581. O Koro{~evem stali{~u do komunizma gl.: Jurij Perov{ek, Koro{ec in temeljna vpra{anja jugoslovanske dr`ave, ^a- sopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 97–98. 53 Tako je denimo konec leta 1931 Koro{ec opisoval Trumbi}u svoj pogovor z Ma~kom, ki bi naj potekal pred nekaj dnevi in zadeval pomembne politi~ne spremembe. Ko je Trumbi} o tem povpra{al Ma~ka, mu je ta zatrdil, da je s Koro{cem nazadnje govoril pred ve~ kot me- secem, pa {e to le o deklaraciji opozicije ob volitvah. – Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru z Lujeti}em dne 9. 12. 1931 in pripis z dne 10. 12. 1931. 54 Feliks J. Bister, ^lovek in politik Anton Koro{ec, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 9–10. 55 Spomenka Hribar, Katoli{ka akcija, Nova revija, april 1994 ({t. 144), str. 126. 56 Gl: Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988, str. 73–74; Janko Prunk, Anton Koro- {ec v opoziciji 1930–1934, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 89–90. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 275 276 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO je dosegla to, za kar si je prej kr~evito prizadevala in kar je slikovito opisal hrva{ki politik [utej: »Koro{ec bi bil gospodar v Sloveniji, v Beogradu pa trajno v vladi, kjer bi molzel svoj del skupne krave, ki se imenuje dr`ava. Torej vso ’de`elo’ in nekaj procentov ’dr`ave’.« 57 Za~ela je udejanjati tisto politiko, ki jo je napredna opozicija ozna~ila kot »politiko gospodarskega izkori{~anja Slovenije«. Odgovornost zanjo je pripisala »izklju~no« slovenskemu vodstvu JRZ, ki je »svoje prista{e prevaralo tako glede politi~nega programa JRZ, kakor tudi glede bi- stva izvajanja politike po predstavnikih JRZ«. 58 Edvard Kocbek je v nosilcih oblasti posledi~no videl tip »duhovnega me{~ana«. »Tako du- hovno me{~anstvo namre~ ni le vezanje verske in posvetne oblasti, tudi ni le izrabljanje najrazli~nej{ih sredstev v dosego socialnega u~in- ka, ampak je metafizi~no hlepenje po mo~i in oblasti. Duhovni me{- ~an je torej zato negativnej{i od liberalnega me{~ana, ker v sebi spretno zdru`uje me{~anstvo in metafizi~no strast, zato tip duhovnega me{~ana ni naraven, ampak demoni~en tip.« 59 Razo~aranje nad vlogo nekdanje SLS tedaj ni ostajalo omejeno le na kritike izven njenih vrst. Jeseni 1937 je tudi skupina somi{ljenikov nekdanje stranke dokon~no ugotovila, da so ob ustanovitvi JRZ »v Sloveniji sve~ano zagotavljali in obljubljali, da je to samo zunanja oblika, v kateri se bo znova po`ivila SLS in strumno organizirana zo- pet nastopila za stari slovenski politi~ni vzor, za samostojnost in sa- movlado zdru`ene Slovenije v smislu slovenske deklaracije od 1. jan. 1933«. A stvarnost je bila skozi njihove o~i povsem druga~na. Vladna deklaracija Stojadinovi}eve vlade kot tudi program JRZ sta kot vo- dilno na~elo postavila narodno enotnost, v dr`avi se je poostril go- spodarski, kulturni in prosvetni centralizem, kot pika na i pa je iz- zvenelo dejstvo, da je vlada JRZ nastopila proti dr`avnopravnemu na~rtu zdru`enih izvenparlamentarnih opozicijskih strank. Po njem bi Slovenci »dosegli svoj sedanji politi~ni cilj: splo{no samostojnost Slo- venije«. Na tej podlagi so zato pozvali prista{e nekdanje SLS, da iz- stopijo iz JRZ. 60 Ideolo{ka podstat nekdanje SLS je tedaj `e povsem pre{la v domeno nazadnja{ke katoli{ke desnice in se lepo harmoni- 57 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Li~ne bilje{ke 1935, bele`ka o pogovoru s [utejem dne 15. 7. 1935. 58 Slovenska politika, 23. 11. 1939, Notranja politika. 59 Edvard Kocbek, Odlo~iti se je treba, Dejanje 3 (1940), {t. 9, str. 333. 60 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/77, letak Vsem somi{ljenikom SLS in zavednim Slovencem! Pod njega so se podpisali Anton Brecelj, Jo`e Gostin~ar, Jakob Mohori~ in Ivan Stanovnik. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 276 277 VRNITEV NA OBLAST zirala z oblastno nepomirljivostjo in aroganco. Klena opozicionalca in avtonomista Kulovec ter Natla~en pa sta se tudi podredila strankarski disciplini. 61 * Sklenemo lahko, da je biv{a SLS kljub te`avam in razhajanjem pre- stala politi~no preizku{njo prve polovice tridesetih let. V leto 1929 je stopila z velikim politi~nim kapitalom, ki ga je uspela vsaj ohraniti, ~e ne celo pove~ati. S svojo politi~no taktiko je sicer ve~krat ru{ila lastno programsko integriteto, kar pa je tako s stali{~a njenih volilcev kot s stali{~a tedaj veljavne politi~ne teorije ni postavljalo na rob po- liti~nega prostora. Albin Ogris je namre~ v svojem standardnem delu o politi~nih strankah iz leta 1926 zapisal, da se taktika stranke ne more vedno »strinjati s ciljem«. Nasprotno, »te`nja po vladnem mo~anskem polo`aju veli strankam, potreti vse, kar bi se temu cilju utegnilo po- staviti v pot«. 62 Politika nekdanje SLS se je tako odvrtela v legitimnem iskanju pra- vih odgovorov in najbolj{ih mo`nosti za zagotovitev lastne politi~ne premo~i. Sprva, takoj po uvedbi diktature januarja 1929, jih je na{la v sodelovanju z re`imom. V negotove ~ase brez skup{~ine je stopila pre- vidno in varno obenem, saj je njen nesporno prvi mo` Koro{ec postal minister v kraljevi vladi. Svojo organizacijsko strukturo pa je deloma preselila v »podzemlje«, deloma pod okrilje nepoliti~nih organizacij – in tako kljub formalni prepovedi delovala naprej. Koro{~eva pragma- ti~na podpora kraljevemu re`imu je v tistem obdobju, razumljivo, zahte- vala dolo~ene koncesije v mejah mo`nega. Teh je bila nekdanja SLS nedvomno dele`na, ~eprav je hkrati utrpela tudi nekaj politi~nih udar- cev. Taktika sodelovanja v vladi je zato postajala vse bolj vpra{ljiva in protislovna. Naposled je Koro{ec kot minister odstopil, a ob tem po- liti~no preudarno pustil priprta vrata, ki so vodila h kralju. Slednje se je 61 Ob tem je sicer treba opozoriti, da avtonomisti~na prizadevanja nekdanje SLS v drugi polovici tridesetih let niso povsem zamrla. Poudarjala jih je zlasti v kadrovsko prevetrenem banskem svetu. Po vzpostavitvi Banovine Hrva{ke avgusta 1939 se je na~elno zavzemala za vzpostavitev Banovine Slovenije, a do tega »zaradi splo{nih dr`avnih problemov« nato ni pri{lo. – Miroslav Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Prizadevanja banskega sve- ta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za raz{iritev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006, str. 291–316; isti, Anton Koro{ec in prizadevanja Slovenske ljudske stranke za uresni~enje narodne avtonomije, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 134–136; Jurij Pe- rov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, v: Slovenska trideseta leta, ur. P. Vodopivec – J. Mahni~, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 24–26. 62 Albin Ogris, Politi~ne stranke, samozalo`ba, Ljubljana 1926, str. 121–123. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 277 278 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Anton Koro{ec je leta 1935 vnovi~ postal notranji minister. Znani karika- turist Hinko Smrekar ga je na risbi upodobil kot pristnega `andarja, ki zaklepa {tevilne jetni{ke celice in sledi ~rki zloglasnega zakona o za{~iti dr`ave. (Arhiv Feliksa J. Bistra, Dunaj) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 278 279 VRNITEV NA OBLAST najbolj jasno kazalo v tem, da je njegov naslednik na ministrskem po- lo`aju postal prista{ nekdanje SLS Du{an Sernec. Obnova ustavnega `ivljenja septembra 1931 je sodu dokon~no izbila dno ter med dvorom in nekdanjo SLS za nekaj ~asa skopala ja- rek. Za Koro{~eve prista{e so se tedaj za~eli ~asi naporne opozicije. Na volitvah leta 1931 so se opredelili za volilno abstinenco in s tem nedvoumno postali nasprotniki Aleksandrovega re`ima. Nanje se je nemudoma vsul plaz napadov. V takih razmerah, ki ji tako doma kot v Beogradu o~itno niso bile naklonjene, je nekdanja SLS morala poka- zati svojo nezmanj{ano mo~. Maja 1932 ji je ob Koro{~evi {estdeset- letnici z u~inkovito politi~no akcijo to nedvomno uspelo. Toda med- tem ko se je na eni strani odkrito zoperstavila re`imu, je na drugi strani njen vodja vneto iskal dogovor med predstavniki starih strank in sku{al najti pravo kombinacijo, ki bi njegovi stranki ponovno odprla vrata do oblasti. @ivahno zakulisno dogajanje je jeseni 1932 pretrgala odmev- na resolucija nekdanje KDK, imenovana zagreb{ke punktacije. Oster protire`imski dokument je spro`il veri`no reakcijo – poplavo resolu- cij izvenparlamentarne opozicije, ki se ji je priklju~ila tudi nekdanja SLS. S tem korakom je pomembno pretrgala svojo politiko dogovarjanja in hkrati zadostila svojemu prvemu cilju – ohranitvi vpliva v Slove- niji. Toda doseganje prvega cilja jo je seveda odmikalo od drugega, ki pa ni bil dale~ od prvega – ohranitev oz. ve~anje vpliva v Beogra- du. Ravnanje nekdanje SLS se je vnovi~ zna{lo v za~aranem krogu. Kako ostati avtonomist in obenem sodelovati s centralisti~no vlado? Zdi se, da se je precej{en del njenega vodstva s Koro{cem na ~elu zavedal, kako je pomemben pogoj in nezanemarljiv faktor v pogajanjih s prestolnico prav mo~ nekdanje SLS v »njeni« banovini. Najverjetneje se je jeseni 1933 prav zato udele`ila ob~inskih volitev. »La~na oblasti« je `elela Beogradu pokazati stvarno `eljo po sodelovanju, a hkrati opozoriti na mo~no podporo, ki jo je kljub prepovedi imela v volil- nem telesu. Kralj – tedaj pod vtisom turbulentnih mednarodnih raz- mer in poloma svojega re`ima – se je v iskanju notranjepoliti~ne re- {itve nato dejansko za~el pogovarjati z njenim na~elnikom. Trdimo lahko, da je nekdanja SLS s {tevilnimi in odmevnimi manifestativnimi akcijami ter demonstracijami sicer tvegala sankcije, a hkrati vedela, da s tem, ko poka`e svoj vpliv, poka`e tudi svoj adut. Z ve~insko pod- poro enega konstitutivnih »plemen« prve jugoslovanske dr`ave in ob~o pripravljenostjo na sodelovanje se je zlahka predstavila kot za`eleni partner. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 279 280 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Kralj Aleksander Kara|or|evi}. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 280 281 VRNITEV NA OBLAST Koncept politi~nega vzpona nekdanje SLS v ~asu diktature kralja Aleksandra je bil tako pravzaprav precej utemeljen. Podpora volilnega telesa doma je pomenila argument v Beogradu, omogo~ila sodelo- vanje v centralni vladi in posledi~ni prevzem oblasti v Dravski bano- vini. Ko se je leta 1935 povzpela na oblast, je brez dvoma imela pod- poro relativne ve~ine jugoslovanskih Slovencev. Na podlagi volilnih izidov je sicer ne moremo natan~no izmeriti, saj ti nikdar v tridesetih letih niso odra`ali resni~ne volje volilnega telesa. Toda po podrob- nem vpogledu v volilno dogajanje tistega ~asa lahko vendarle trdimo, da je nekdanja SLS {e zmeraj poosebljala politi~no voljo Slovencev. Beograjski ovinek na njeni poti na oblast je nedemokrati~nemu re`imu v Kraljevini Jugoslaviji tako dal demokrati~en pridih. A zgolj in samo pridih. Oblast so prevzeli tisti, ki so imeli ve~ino, a niso `eleli vedeti, da so s tem dosegli le politi~no sredstvo, nikakor ne cilja. V material- nem smislu niso uresni~evali politike demokrati~ne enakosti in svo- bode, predvsem pa niso ustvarjali okolja, ki bi omogo~alo resni~no demokrati~no sklepanje kompromisov. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 281 282 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO SUMMARY The period of the dictatorship of King Alexander, during which the political character of Slovenia and Yugoslavia was fundamentally alter- ed, has not been extensively studied in Slovenian historiography. This is especially true with regard to the position and fate of some of the political organizations of traditional ideological and political camps in Slovenia – the liberals, the socialists and the Catholics – that were ban- ned when the dictatorship was introduced. The Catholic political camp, embodied in the Slovenian People’s Party (SLS), enjoyed the greatest political strength during the democratic and parliamentary 1920s. Its role following the introduction of the dictatorship was thus of no little weight, and it consequently offers us an insight into broader Slovenian and Yugoslav political events. This study therefore seeks to shed light on the position of the former SLS after 6 January 1929, and thereby on the effects of Alexander’s dictatorship in Yugoslav Slovenia (i.e., the Drava Province) and in the broader national context. Despite its difficulties and dispersion, the former SLS managed to overcome political tests during the first half of the 1930s. It had entered 1929 with a great deal of political capital that it at least succeeded in preserving, if not increasing. Its political tactics disrupted its own politi- cal integrity a number of times, but from both the point of view of its voters as well as the point of view of the political theory of the time, this did not politically marginalize the party. Its politics developed into a legitimate search for correct responses and the best opportunities for securing its own political dominance. Initially, immediately after the in- troduction of the dictatorship in January 1929, it found them by coop- erating with the regime. It entered this uncertain time without the Con- stituent Assembly with both foresight and caution, because its undisputed head, Anton Koro{ec, became a minister in the royal government. The party’s organizational structure went underground in part, under the aegis of non-political organizations to some extent, and thus continued to operate despite the formal prohibition. Koro{ec’s pragmatic support for SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 282 283 SUMMARY the royal regime during this time understandably required certain con- cessions within practical limits. The former SLS undoubtedly participated in these, although at the same time it suffered a number of political blows. The strategy of cooperation in the government thus became in- creasingly questionable and contradictory. At last Koro{ec resigned as minister, but kept his connections to the king open with political astute- ness. The clearest outcome of this was that his successor in the ministe- rial position was Du{an Sernec, an ardent supporter of the former SLS. The renewal of constitutional order in September 1931 had a deci- sive effect and created a rift between the royal court and the former SLS for some time. For Koro{ec’s supporters this marked the beginning of serious opposition. They decided to boycott the elections of 1931, thus becoming clear opponents of King Alexander’s regime. They were promptly subject to a volley of attacks. Under such conditions, which were unfavourable to the former SLS in both Slovenia and Belgrade, the party had to demonstrate its undiminished strength. It clearly succeeded in doing so with effective political action in May 1932 to mark Koro{ec’s 60 th birthday. Although it openly opposed the regime on the one hand, on the other hand the party’s leader eagerly sought an agreement among the representatives of the old parties and attempted to find the right combination to reopen the party’s path to power. In autumn 1932, the resolution by the Croatian opposition known as the Zagreb Manifesto, which was broadly welcomed, interrupted the lively behind-the-scenes events. This sharp anti-regime document sparked a chain reaction: a flood of resolutions from the non-parliamentary opposition, which also included the former SLS. With this step it momentously broke off its policy of consultation and at the same time satisfied its primary goal: to retain influence in Slovenia. However, the achievement of this first goal necessarily shifted it away from the second, which was not so far from the first: to preserve or increase influence in Belgrade. The conduct of the former SLS led it once more into a dilemma: how to remain autono- mist and at the same time cooperate with the centralist government? It appears that a considerable portion of the party’s leadership, to- gether with Koro{ec, was aware of what an important condition and undeniable factor the power of the former SLS in “its own” province was in negotiations with the capital. It was most probably because of this that the party participated in the municipal elections of autumn 1933. Hungry for power, it wished to show Belgrade its real desire for cooper- ation, and at the same time to call attention to the strong support that it enjoyed among the electorate despite the ban. The king – at that time under pressure from turbulent international relations and the failure of SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 283 284 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO his own regime – began real negotiations with the head of the party in a search for a solution in domestic politics. It may be observed that the former SLS risked sanctions because of its numerous and resounding demonstrations and campaigns, but that at the same time it was aware that by showing its influence it also showed its advantage. With the majority support of one of the constitutional “tribes” of the Kingdom of Yugoslavia and general preparedness for cooperation, it was easily able to present itself as a welcome partner. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 284 285 SUMMARY VIRI IN LITERATURA Arhivsko gradivo Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, Arhiv dr. Ante Trumbi}a; Arhiv Slovenije, AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni od- delek, AS 77, Banski svet Dravske banovine, AS 129, Sresko na~elstvo Kamnik, AS 1931, Republi{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne Republike Slovenije; Arhiv Srbije i Crne gore, ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, ASCG 38, Centralni presbiro Predsedni{tva Ministarskog saveta, ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Pi`ona, ASCG 84, Zbirka Hinka Krizmana; Pokrajinski arhiv Maribor, fond Anton Koro{ec, fond Dru`ina Sernec, fond Pavel Turner, fond Franjo @ebot; Zgodovinski arhiv Celje, fond Upravno sodi{~e Celje. ^asopisni viri ^as, Domoljub, Domoljub (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington), SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 285 286 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Glas naroda, Informacije, Jugoslavija, Jugoslovan, Jutro, Kmetski list, Lidové noviny, Ljudska pravica, Nova doba, Preporod, Reichspost, Slovenec, Slovenska politika, Tagespost, Vreme. Knjige in bro{ure Balkovec, Bojan: Prva slovenska vlada 1918–1921, Znanstveno in publi- cisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992; Bergant, Zvonko: Slovenski klasi~ni liberalizem, Nova revija, Ljubljana 2000; Bergant, Zvonko: Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politi~no so- o~enje slovenskega politi~nega katolicizma in liberalizma na preho- du iz 19. v 20. stoletje, In{titut za globalne politi~ne {tudije, Ljublja- na 2004; Bernik, Franc: Zgodovina fare Dom`ale, 2. knjiga, Groblje 1939; Bister, Feliks J.: Anton Koro{ec. Dr`avnozborski poslanec na Dunaju, Slovenska matica, Ljubljana 1992; Bjelajac, Mile: Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935, INIS, Beo- grad 1994; Boban, Ljubo: Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvatskog pitanja,1. knjiga, Liber, Zagreb 1974; Brezigar, Milko: Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, Celje 1918; Cankar, Ivan: O~i{~enje in pomlajenje, ur. Du{an Moravec, DZS, Ljublja- na 1976; ^ulinovi}, Ferdo: Dr`avno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka. 2. knjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugosla- vija 1918.–1945.), [kolska knjiga, Zagreb 1954; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 286 287 SUMMARY ^ulinovi}, Ferdo: Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961; ^ulinovi}, Ferdo: Dr`avnopravni razvitak Jugoslavije, [kolska knjiga, Zagreb 1963; Diplomatische Aktenstücke zur Geschichte der Ententepolitik der Vor- kriegsjahre, izd. B. von Siebert, Vereinigung wissenschaftlicher Ver- leger, Berlin–Leipzig 1921; Dobrivojevi}, Ivana: Dr`avna represija u doba diktature kralja Aleksan- dra 1929–1935, ISI, Beograd 2006; Dolenc, Ervin: Kulturni boj. Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1996; Erjavec, Fran: Zgodovina katoli{kega gibanja na Slovenskem, Prosvetna zveza, Ljubljana 1928; Gestrin, Ferdo – Melik, Vasilij: Slovenska zgodovina od konca osemnaj- stega stoletja do 1918, DZS, Ljubljana 1966; Gligorijevi}, Branislav: Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919– –1929), Institut za savremenu istoriju – Narodna knjiga, Beograd 1979; Gligorijevi}, Branislav: Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002; Gligorijevi}, Branislav: Kralj Aleksandar Kara|or|evi} u evropskoj politi- ci, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002; Gode{a, Bojan – Dolenc, Ervin: Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999; Grad, Franc: Volitve in volilni sistem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004; Gregori~, Danilo: Samomor Jugoslavije, Lu~, Ljubljana 1945; Grisogono, Prvislav: Ujedinjena Jugoslavija (Od plemena i regionalnih koncepcija do nacionalne dr`ave), Ljubljana 1938; Jenks, William Alexander: The Austrian Electoral Reform of 1907, Co- lumbia University Press, New York 1950; Hod`a, Milan: Federácia v strednej Európe, Kalligram, Bratislava 1997; Hribar, Ivan: Moji spomini I, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljublja- na 1983; Jovanovi}, Slobodan: Ustavno pravo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd 1924; Jur~ec, Ruda: Skozi lu~i in sence 1914–1958. Tretji del (1935–1941), Editorial Baraga, Buenos Aires 1969; Kaser, Karl: Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980) II, Institut für Geschichte der Universität Graz, Graz 1982; Kregar, Tone: Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), magistrsko delo, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni, Celje 2003; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 287 288 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Lon~ar, Dragotin: Politi~no `ivljenje Slovencev, Slovenska matica, Ljublja- na 1921; Mati}, Dragan: Nemci v Ljubljani 1861–1918, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 2002; Melik, Vasilij: Volitve na Slovenskem 1861–1918, Slovenska matica, Ljub- ljana 1965; Memoari patrijarha srpskog Gavrila, ur. Milan Mladenovi}, Sfairos, Beo- grad 1990; Miku`, Metod: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965; Mili}evi}, Vladeta: Ubistvo kralja u Marselju, Filip Vi{nji}, Beograd 2000; Ne}ak, Du{an: Avstrijska legija II, Zalo`ba Obzorja Maribor, Maribor 1995; Nikola Pa{i} u anegdotama. Sabrao Milovan Vitezovi}, Slu`beni glasnik, Beograd 2002; Ogris, Albin: Politi~ne stranke, samozalo`ba, Ljubljana 1926; Pavlin, Toma`: Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941, doktor- ska disertacija, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2000; Pelikan, Egon: Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Pri- morski kr{~anski socialci med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in sloven- sko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martin ^edermac, Nova revija, Ljubljana 2002; Perov{ek, Jurij: Liberalizem in vpra{anje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora 1918–1929, Modrijan, Ljubljana 1996; Perov{ek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. [tudija o slovenski dr`avnosti v Dr`avi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana 1998; Perov{ek, Jurij: Programi politi~nih strank, organizacij in zdru`enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Viri 13, Ljubljana 1998; Perov{ek, Jurij: Na poti v moderno. Poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, In{titut za novej{o zgo- dovino – zbirka Razpoznavanja, Ljubljana 2005; Pirjevec, Jo`e: Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Ka- radjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Lipa, Koper 1995; Pleterski, Janko: Prva odlo~itev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na do- ma~ih tleh med vojno 1914–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1971; Pleterski, Janko: Narodi, Jugoslavija, revolucija, Komunist, DZS, Ljublja- na 1986; Pleterski, Janko: Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925. Pot prvaka slovenskega politi~nega katolicizma, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1998; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 288 289 VIRI IN LITERATURA Pribi}evi}, Svetozar: Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990; Prunk, Janko: Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenske- ga naroda, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1977; Prunk, Janko: Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992), DZS, Ljubljana 1992; Radojevi}, Mira: Udru`ena opozicija 1935–1939, Institut za savremenu istoriju, Beograd 1994; Rahten, Andrej: Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slo- venska parlamentarna politika v habsbur{ki monarhiji 1897–1914, Slovensko panevropsko gibanje, Zalo`ba Panevropa, Celje 2001; Rahten, Andrej: Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~ini. Jugoslo- vanski klub v parlamentarnem `ivljenju Kraljevine SHS 1918–1929, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 2002; Rahten, Andrej: Pozabljeni slovenski premier. Politi~na biografija dr. Janka Brejca (1869–1934), Studia Carinthiaca, XX. knjiga, Mohorjeva za- lo`ba, Celovec 2002; Ravnihar, Vladimir: Mojega `ivljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Rav- niharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1997; Ribar, Ivan: Politi~ki zapisi III, Prosveta, Beograd 1951; Seton-Watson, Robert William: Pozadina jugoslovenske diktature (Alek- sandar, Pa{i}, Radi}, Pribi}evi}), samozalo`ba S. ]iri}a, Novi Sad 1967; Slu`beni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine; Sodite po delih! (Vsem, ki so dobre volje!) Ka`ipot slovenskim volivcem v boju za slovensko samostojnost, Ljubljana 1923; Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevine Jugoslavije; Stiplov{ek, Miroslav: Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slo- venskem 1918–1922. Pregled razvoja in delovanja strokovnih organi- zacij v jugoslovanskem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovne utrditve revolucionarnih stokovnih organizacij konec 1922, Partizan- ska knjiga – Delavska enotnost, Ljubljana 1979; Stiplov{ek, Miroslav: Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomi- sti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za eko- nomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za ude- janjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, Ljubljana 2000; Stiplov{ek, Miroslav: Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Priza- devanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za raz{iritev sa- moupravnih in upravnih pristojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 289 290 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Stojadinovi}, Milan M.: Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Oto- kar Ker{ovani, Rijeka 1970; Stojkov, Todor: Opozicija u vreme {estojanuarske diktature 1929–1935, Prosveta, Beograd 1969; Stojkov, Todor: Vlada Milana Stojadinovi}a (1935–1937), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985; Sudjenje Dr. Vlatka Ma~ka, [tamparija Grafika, Zagreb, s. a.; [kerbec, Matija: [en~urski dogodki, Tiskovno dru{tvo v Kranju, Kranj 1937; [kerbec, Matija: Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, I. del, samozalo`ba, Cleveland 1956; [kerbec, Matija: Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, II. del, samozalo`ba, Cleveland 1957; [mid, Ga{per: Uprava Dravske banovine 1929–1941, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2003; [u{ter{i~, Ivan: Moj odgovor, samozalo`ba, Volders 1922; Uradni list Dravske banovine; Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugo- slovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljublja- na 1994; Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1996 2 ; Vinaver, Vuk: Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985; Zajc, Marko: Kje se slovensko neha in hrva{ko za~ne. Slovensko-hrva{ka meja v 19. in na za~etku 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2006; Zapisnici sa sednica Ministarskog saveta Kraljevine Jugoslavije 1929– –1931, priredili Lj. Dimi} – N. @uti} – B. Isailovi}, JP Slu`beni list SRJ – Arhiv Jugoslavije, Beograd 2002; Ze~evi}, Mom~ilo: Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921. Od majni{ke deklaracije do vidovdanske ustave, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1977; Ze~evi}, Mom~ilo: Na zgodovinski prelomnici. Slovenci v politiki jugoslo- vanske dr`ave 1918–1929, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1986; Zlo~ini govore, s. l., s. a.; @ebot, Ciril: Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja se- demdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 290 291 VIRI IN LITERATURA Razprave in ~lanki Biber, Du{an: Sir Nevile Henderson o politiki kralja Aleksandra do na- cisti~ne Nem~ije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20 (1980), str. 23–29; Biber, Du{an: Britanski, nem{ki in ameri{ki diplomati o Slovencih in dr. Antonu Koro{cu, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 131–143; Bister, Feliks J.: ^lovek in politik Anton Koro{ec, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 7–11; Cvirn, Janez: Ustanovitev narodne stranke na [tajerskem, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 66; Cvirn, Janez: Obesiti za pete in scvreti nad ognjem. Slovenci in habsbur{ka monarhija, Zgodovina za vse 2 (1995), {t. 2, str. 9–15; Cvirn, Janez – Ga{pari~, Jure: »Neizbe`nost« razpada Habsbur{ke monar- hije - slovenski pogled, Studia Historica Slovenica 5 (2005), {t. 1–3, str. 443–456; Deak, Ladislav: ^ehoslova~ko-jugoslovenski odnosi 1935–1939, Zbornik Zavoda za povijesne znanosti Istra`iva~kog centra Jugoslavenske aka- demije znanosti i umjetnosti, Vol. 10, Zagreb 1980, str. 111–205; Dolenc, Ervin: Leto 1918 kot kulturna prelomnica, v: Slovenija 1848–1998: Iskanje lastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{- tev Slovenije, Ljubljana 1998, str. 262–266; F., R.: Novi ob~inski zakon, Samouprava 1 (1933), {t. 1, str. 9–11; Filipi~, France: Dr. Anton Koro{ec in marksisti, Prispevki za novej{o zgo- dovino 31 (1991), {t. 1, str. 83–108; Fischer, Jasna: Slovenska gospodarska bilanca ob vstopu v prvo Jugosla- vijo, v: Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju. 1918–1945– –1991, ur. N. Borak – @. Lazarevi}, Cankarjeva zalo`ba – Zbirka Eko- nomska knji`nica, Ljubljana 1996, str. 13–21; Fri{, Darko: SLS in slovensko nacionalno vpra{anje med sprejetjem Vidov- danske ustave in Blejskim protokolom, v: Slovenija 1848–1998: Iskanje lastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{tev Slo- venije, Ljubljana 1998, str. 180–184; Ga{pari~, Jure: Katoli{ko politi~no dru{tvo, v: Slovenska kronika XIX. sto- letja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 139–141; Ga{pari~, Jure: Narodna stranka za Kranjsko, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 222–223; Ga{pari~, Jure: Slovenska kr{~ansko socialna delavska zveza, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 284; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 291 292 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Ga{pari~, Jure: Dogajanje v Sloveniji do aprilske vojne, v: Slovenska no- vej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za no- vej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 414; Godina, Jo`e: V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, od 26. 1. 1940 ({t. 3) do 23. 8. 1940 ({t. 18); Godina, Jo`e: V znamenju zelene kravate, Na mejah, 1. 11. 1938 ({t. 21) in 6. 11. 1938 ({t. 22); Goropev{ek, Branko: Razpad sloge na slovenskem [tajerskem v letih 1906–1907, v: Celjski zbornik, Osrednja knji`nica Celje, Celje 1993, str. 143–161; Goropev{ek, Branko: Ustanovitev Slovenske kme~ke zveze na Spodnjem [tajerskem, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 68; Granda, Stane: I. in II. slovenski katoli{ki shod, v: Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1988, str. 95–109; Grdina, Igor: Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan [u{ter{i~, Zgodovin- ski ~asopis 50 (1996), {t. 3, str. 369–382; Hohnjec, Josip: O ustavi na{e dr`ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. Josip Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 295–338; Hribar, Spomenka: Katoli{ka akcija, Nova revija, april 1994 ({t. 144), str. 120–127; Jeri~, Josip: Narodni svet, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. Josip Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 144–160; Kocbek, Edvard: Odlo~iti se je treba, Dejanje 3 (1940), {t. 9, str. 329–335; Kos, Marjan: Volitve v narodno skup{~ino 8. novembra 1931 v srezu Dra- vograd. Politi~na nasprotja v jugoslovanski dr`avi 1918–1931, v: Koro{ki zbornik 1 (ur. M. Ko{an), Zgodovinsko dru{tvo za Koro{ko, Ravne na Koro{kem – Slovenj Gradec 1995, str. 64–82; Kranjec, Silvo: Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, Zgodovin- ski ~asopis 16 (1962), {t. 1, str. 218–229; Lazarevi}, @arko: Na ju`nih obzorjih. Gospodarska izku{nja Slovencev v prvi jugoslovanski dr`avi, Nova revija, april–maj 1995 ({t. 156–157), str. 189–208; Lazarevi}, @arko: Vendarle poenotenje davkov, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 330; Lazarevi}, @arko: Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodar- stvu (preobrazba slovenske gospodarske strukture v drugi polovici 19. in v 20. stoletju), v: Slovenija 1848–1998: Iskanje lastne poti, ur. S. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 292 293 VIRI IN LITERATURA Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, Ljubljana 1998, str. 271–291; Lukan, Walter: Socialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19. stoletja, v: Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1988, str. 110–122; Lukan, Walter: Anton Mahni~ in nacionalno vpra{anje, v: Mahni~ev sim- pozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1990, str. 135–150; Lukan, Walter: Janez Ev. Krek in Jugoslavija, v: Slovenske zamisli o pri- hodnosti okrog leta 1918. Narodna vlada, Dr`ava SHS in slovenske zamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem (simpozij 1998), ur. P. Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana 2000, str. 68–77; Majcen, Stanko: Moji spomini na dr. Antona Koro{ca, Zbrano delo (4. knjiga), DZS, Ljubljana 1996, str. 313–348; Maru{i~, Branko: Konec sloga{tva na Gori{kem, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 25; Melik, Vasilij: Izidi volitev v konstituanto leta 1920, Prispevki za zgodo- vino delavskega gibanja 3 (1962), {t. 1, str. 3–61; Melik, Vasilij: Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni u~inki, Zgodovinski ~asopis 33 (1979), {t. 2, str. 221–227; Melik, Vasilij: Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, Prispevki za novej{o zgodovino 22 (1982), {t. 1–2, str. 19–24; Melik, Vasilij: Jegli~ in slovenska politika do leta 1918, v: Jegli~ev simpo- zij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1991, str. 281–287; Melik, Vasilij: Slovenski dr`avnopravni programi 1848–1918, v: Sloven- ci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 67–72; Mlakar, Boris: Pogledi in spomini na Koro{ca med povojno slovensko politi~no emigracijo, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 114–121; Murko, Vladimir: Dr`avne in samoupravne finance v dravski banovini v l. 1918–1938, v: Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kra- ljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 473–482; Pan~ur, Andrej: Nastanek politi~nih strank, v: Slovenska novej{a zgodo- vina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodo- vino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 31–36; Perov{ek, Jurij: Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samo- odlo~bi v slovenski politiki do ustanovitve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 – april 1923), Zgodovinski ~asopis 37 (1984), {t. 1–2, str. 5–27; Perov{ek, Jurij: Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj Vidovdanske usta- ve, Prispevki za novej{o zgodovino 33 (1993), {t. 1–2, str. 17–26; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 293 294 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Perov{ek, Jurij: Konferenca o jugoslovanskem zedinjenju, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 213; Perov{ek, Jurij: Kr{~anski socialisti v SLS, v: Slovenska kronika XX. sto- letja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 276; Perov{ek, Jurij: Kanzelparagraf, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900– –1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 263; Perov{ek, Jurij: Peti katoli{ki shod, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900– –1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 290–291; Perov{ek, Jurij: Kratko `ivljenje Narodne ljudske stranke, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 283; Perov{ek, Jurij: Blejski sporazum, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900– –1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 324; Perov{ek, Jurij: Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, v: Slovenska kro- nika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 332; Perov{ek, Jurij: Slovenska dr`avna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega po- sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 121–134; Perov{ek, Jurij: Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori slo- venskega me{~anstva v ~asu med svetovnima vojnama (1918–1941), Zgodovinski ~asopis 51 (1997), {t. 4, str. 529–554; Perov{ek, Jurij: Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, v: Slovenska tri- deseta leta, ur. P. Vodopivec – J. Mahni~, Slovenska matica, Ljublja- na 1997, str. 18–32; Perov{ek, Jurij: Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slovenija 1848– –1998: Iskanje lastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovin- skih dru{tev Slovenije, Ljubljana 1998, str. 234–256; Perov{ek, Jurij: Politi~ne razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, v: Zbornik simpozija ob stoletnici za~etka gradnje prve slo- venske gimnazije, ur. R. A. Jernej~i~, Zavod Sv. Stanislava, Ljubljana 2002, str. 29–47; Perov{ek, Jurij: U{eni~nik in jugoslovanstvo, v: Ale{ U{eni~nik. ^as in ideje. 1868–1952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti, ur. M. Ogrin – J. Juhant, Mohorjeva dru`ba, Celje 2004, str. 97–110; Perov{ek, Jurij: Nekdanja samostojna demokratska stranka in nacionalno vpra{anje v letih 1929–1931, v: Stiplov{kov zbornik, ur. D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 2005, str. 179–188; Perov{ek, Jurij: Politi~ne in narodnostne razmere na Kranjskem v za~etku 20. stoletja, v: Sto let Zavoda Sv. Stanislava, ur. F. M. Dolinar, Dru`ina, Ljubljana 2005, str. 9–36; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 294 295 VIRI IN LITERATURA Perov{ek, Jurij: Nehvale`na vloga Koro{~eve vlade, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 315–318; Perov{ek, Jurij: Oktroirana ustava, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 323–327; Perov{ek, Jurij: Politi~ni odnosi do volitev 1925, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 269–281; Perov{ek, Jurij: Preobrat v jugoslovanski politiki 1925, v: Slovenska no- vej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za no- vej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 283–285; Perov{ek, Jurij: Zna~aj kraljeve diktature, v: Slovenska novej{a zgodovi- na 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovi- no – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 321–323; Perov{ek, Jurij: Slovenski liberalci in narodno vpra{anje v letih 1931– –1933, Prispevki za novej{o zgodovino 46 (2006), {t. 1 (Kresalov zbor- nik), str. 255–276; Perov{ek, Jurij: Koro{ec in temeljna vpra{anja jugoslovanske dr`ave, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 92–103; Pirc, Jo`ko: Rimski katolik in lo~itev duhov, v: Mahni~ev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1990, str. 109–126; Pivec, Melita: Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. J. Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 357–373; Pleterski, Janko: Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatske stranke prava v letih 1911–1913, v: [tudije o slovenski zgodovini in narod- nem vpra{anju, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, str. 119–166; Pleterski, Janko: Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v: [tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpra{anju, Zalo`ba Ob- zorja, Maribor 1981, str. 215–227; Pleterski, Janko: Politika naroda v krizi dru`be, dr`ave in idej, v: Sloven- ska trideseta leta, ur. P. Vodopivec – J. Mahni~, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 43–57; Pleterski, Janko: Pojava dnevnika Jugoslovan 1930–1931, v: Miku`ev zbornik – zbirka Historia, ur. Z. ^epi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov- {ek, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 1999, str. 65–74; Pleterski, Janko: Pogledi Ivana [u{ter{i~a na jugoslovansko gibanje, sa- moodlo~bo in Jugoslavijo, v: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 295 296 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO leta 1918. Narodna vlada, Dr`ava SHS in slovenske zamisli o prihod- nosti pred letom 1918 in po njem (simpozij 1998), ur. P. Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana 2000, str. 99–108; Prunk, Janko: Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{ca v prvi Jugosla- viji, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 35–54; Prunk, Janko: Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dr`avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dr`ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU, ur. B. Grafe- nauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 135–142; Prunk, Janko: Anton Koro{ec v opoziciji 1930–1934, ^asopis za zgodo- vino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 83–91; Rahten, Andrej: Trialisti~ne zamisli slovenskih in hrva{kih politikov v le- tih pred prvo svetovno vojno, Prispevki za novej{o zgodovino 39 (1999), {t. 2, str. 65–74; Rahten, Andrej: Zadnji slovenski avstrijakant. Prispevek k politi~ni bio- grafiji dr. Ivana [u{ter{i~a, Zgodovinski ~asopis 53 (1999), {t. 2, str. 195–208; Ratej, Mateja: Franjo @ebot – poslanec v Narodni skup{~ini v Beogradu v letih 1922–1929, Studia Historica Slovenica 1 (2001), {t. 2, str. 355–382; Ratej, Mateja: Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Koro{ca – ra- tifikacija Nettunskih konvencij, Zgodovinski ~asopis 59 (2005), {t. 1–2, str. 111–127; Ratej, Mateja: Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letij 1923– –1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade An- tona Koro{ca, Zgodovinski ~asopis 60 (2006), {t. 3–4, str. 375–395; Ratej, Mateja: Anton Koro{ec in Kun-re`im – Slovenska ljudska stranka v vladi Nikole Uzunovi}a leta 1927, ^asopis za zgodovino in narodo- pisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 66–82; Rozman, Franc: Anton Koro{ec – urednik Slovenskega gospodarja, ^aso- pis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 161–170; Rumpler, Helmut: Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, 7. zvezek, Verfassung und Parlamentarismus (1. del), ur. H. Rumpler – P. Urbanitsch, Ver- lag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2000, str. 667–894; Stiplov{ek, Miroslav: Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorgani- sation in Slowenien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993), {t. 3, str. 441–473; Stiplov{ek, Miroslav: Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtono- mijo Slovenije ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave in zakono- SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 296 297 VIRI IN LITERATURA daje o oblastnih samoupravah 1921–1922, v: Miku`ev zbornik, ur. Z. ^epi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodovino Filozof- ske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1999, str. 51–64; Stiplov{ek, Miroslav: Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, v: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi sred- njeevropski sosedje, ur. V. Raj{p – R. Brato` – J. Cvirn – J. Fischer – W. Lukan – B. Maru{i~, ZRC, Ljubljana 2001, str. 951–966; Stiplov{ek, Miroslav: Prizadevanje banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933, Zgodovinski ~asopis 55 (2001), {t. 2, str. 231–253; Stiplov{ek, Miroslav: Prelomnica v avtonomisti~nih prizadevanjih ban- skega sveta Dravske banovine sredi tridesetih let, v: Zbornik Janka Pleterskega, ur. O. Luthar – J. Perov{ek, ZRC, Ljubljana 2003, str. 355–370; Stiplov{ek, Miroslav: Raz{iritev delovanja banskega sveta Dravske bano- vine na uredbodajno podro~je leta 1933 in njegova stali{~a do ob- ~inskih volitev, ^asopis za zgodovino in narodopisje 75 (2004), {t. 2–3, str. 443–455; Stiplov{ek, Miroslav: Anton Koro{ec in prizadevanja Slovenske ljudske stranke za uresni~enje narodne avtonomije, ^asopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 122–137; [kvarna, Du{an: Pittsburská dohoda, v: Lexikón slovenských dejín, Slo- venské pedagogické nakladatel’stvo, Bratislava 1997, str. 270; [raj, A.: Novi zakon o ob~inah, Samouprava 1 (1933), {t. 8, str. 149–152; [raj, A.: Novi zakon o ob~inah, Samouprava 1 (1933), {t. 9, str. 164–167; Ude, Lojze: Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903–1914, v: Slo- venci in jugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str. 22–85; Ude, Lojze: Zna~ilnosti zadnjega volilnega boja in dana{nji notranje- politi~ni polo`aj v svitu borbe za samostojno zdru`eno Slovenijo, Mla- dina 1927–1928, {t. 1, ponovno objavljeno v: Slovenci in jugoslovan- ska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str. 215–220; U{eni~nik, Ale{: Kam plovemo?, ^as 7 (1913), str. 223–229; U{eni~nik, Ale{: Slovenci in Hrvati, ^as 7 (1913), str. 431–441; U{eni~nik, Ale{: Nacionalizem in Jugoslovani, ^as 8 (1914), str. 289–311; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zad- njem desetletju stare Jugoslavije, Revija 2000, {t. 46–47 (1989), str. 213–234; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kme~ko stanovsko gibanje v klerikalnem ta- boru na Slovenskem 1935–1941, Borec 42 (1990), {t. 1, str. 70–143; SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 297 298 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Mladina Jugoslovanske radikalne zajednice (MJRZ) v Dravski banovini, Prispevki za novej{o zgodovino 32 (1992), {t. 1–2, str. 15–33; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kratek oris razvoja in dejavnosti Prosvetne zveze (PZ) v letih 1929–1941. Razvoj kr{~ansko-socialnih organiza- cij in njihovih glasil, v: Zgodovina v {oli 5 (1996), {t. 2, str. 10–17; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Jugoslovanska narodna stranka v Dravski ba- novini, v: Zgodovina v {oli 7 (1999), {t. 1, str. 24–31; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Razhajanja v katoli{kem gibanju, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 336–339; Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Utrjevanje politi~nega katolicizma in Katoli- {ka akcija, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljub- ljana 2005, str. 363–368; Ze~evi}, Mom~ilo: Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca 1918–1940, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 55–74; @ontar, Jo`e: Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbor- nik, ur. V. Raj{p – E. Bruckmüller, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1999, str. 603–623. SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 298 299 IMENSKO KAZALO IMENSKO KAZALO A Adle{i~, Juro 78 Aehrenthal, Alois 23 Ah~in, Ivan 12, 78, 83, 94, 109, 110, 141, 145, 167–170, 181, 245, 249, 251, 254, 259, 265 Alfons XIII., {panski kralj 116 Ani~i~, Josip 202 Anti}, Milan 155 An`el, Ferdo 198 Arko, Hans 248 Auer, Ljudevit 265 A`man, Ivan 102 B Bajc, Fran 148 Bala{kovi~, Alojz 198 Banjanin, Jovo 177 Barbo, Josip Emanuel 18 Bari}, Stjepan 51 Barle, Janko 128, 134, 154, 155 Barthou, Louis 223, 225 Basaj, Jo`e 101, 102 Basari~ek, Ðuro 51 Bauer, Anton 175 Beck, Wladimir 21 Be}kovi}, Matija 8 Behmen, Mahmud 219, 227 Behmen, [efkija 171, 265 Benko, Josip 134 Bernik, Franc 150, 151 Besednjak, Engelbert 215–217 Bizjak, uradnik 130 Bjelovu~i}, Zvonimir 66 Boban, Ljubo 11 Bobi}, Milo{ 265 Brecelj, Anton 99, 276 Brecelj, Marijan 146 Brejc, Janko 20, 145 Bren~i~, Miha 259 Brezigar, Milko 141 Brodar, Janez 157 Brosch, Alexander 25 Budak, Mile 172 C Cankar, Ivan 22 Casar, Franc 148, 217 Cerar, Anton 134 Cerar, Peter 157 Cestnik, Anton 78 Cvetkovi}, Dragi{a 233 Cvirn, Janez 12 ^ ^esnik, Ivan 78 ^i`ek, Alojzij 106 ^ulinovi}, Ferdo 122 D Davidovi}, Ljubomir 37, 45, 55, 56, 59, 126, 128, 139, 164, 213, 215, 217, 256, 259–262 De~ko, Ivan 16 Demetrovi}, Juraj 226, 232, 254 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 299 300 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Detela, Oton 103 Dimitrijevi}, Dragutin - Apis 59 Dobrivojevi}, Ivana 11 Dollfuss, Engelbert 191 Drmelj, Alojzij 134 Ð Ðuri~i}, Marko 44 E Ehrlich, Lambert 145 Erjavec, Fran 14, 16 F Fabjan~i~, Vladislav 26 Ferdinand I., romunski kralj 62 Ferguson, Fergus 62 Fin`gar, Fran Sale{ki 142, 145 Franc Ferdinand 23–25 Franc Jo`ef 21, 46, 57, 117 Franco, Francisco 67 Frange{, Oto 58 G Gabrov{ek, Franc 78, 141, 168, 248 Gaj{ek, Karol 134, 259 Gautsch, Paul 19, 20 Gavrilo, srbski patriarh 58 Georgijev, Vlada 191 Gjirli}, Petar 219 Gjoki}, Rista 155 Gligorijevi}, Branislav 11 Globevnik, Anton 102 Godec, prista{ JNS 200 Godina, Jo`e 143, 149–151, 156 Golec, Janu{ 258 Golouh, Rudolf 105, 186 Gömbös, Gyula 173 Gori{ek, prista{ JNS 246, 247 Gosar, Andrej 48, 50, 99, 145, 217, 257–259 Gostin~ar, Jo`e 141, 145, 159, 276 Gregori~, Danilo 53, 54 Gregorin, Franc 157 Gregorin, Gustav 174, 176 Grilc, Franc 157 Grisogono, Prvislav 55 Grubi{i}, Pavle 7 Gu{tin, Alojzij 74 H Had`i}, Stevan 45 Hajdinjak, Anton 134 Henderson, Nevile 213 Hitler, Adolf 186, 213 Hlinka, Andrej 172 Hod`a, Milan 23 Hod`era, Svetislav 196 Hohnjec, Josip 171 d’Hondt, Victor 122, 123, 188, 251 Horthy, Miklos 67 Hrasnica, Halid 55 Hribar, Dragotin 145 Hribar, Ivan 21, 130, 173, 239 I Ilija, Alojzij 157 J Jankovi}, Ðuro 265 Jan`ekovi~, Ivan 246, 247 Jaunik, Avgust 200 Je~meni}, Milan 229 Jegli~, Anton Bonaventura 21, 90, 181 Jereb, Rado 246 Jevti}, Bogoljub 6, 108, 234–237, 240, 243, 244, 246, 252, 253, 255–265 Jovanovi}, Dragoljub 157 Jovanovi}, Jovan 126, 236, 256 Jovanovi}, Miloje 140 Jovanovi}, Milutin 233 Jur~ec, Ruda 241, 258 Juvan, Alojzij 106 K Kalan, prista{ JNS 246 Kara|or|evi}, Aleksander 5, 8–10, SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 300 301 IMENSKO KAZALO 14, 34, 39, 44, 51, 53–62, 64, 66, 67, 69–72, 74, 77, 80, 83, 85, 91, 93–96, 111–116, 119, 120, 123, 124, 135–139, 162, 163, 171, 176, 182, 186, 188, 190, 191, 196, 197, 212, 213, 215–232, 236, 237, 239, 245, 250, 263, 266, 267, 274, 275, 279–283 Kara|or|evi}, Aleksander II. 8 Kara|or|evi}, Marija 226, 228 Kara|or|evi}, Pavle 228–233, 235, 236, 263–266 Kara|or|evi}, Peter II. 228, 231 Karel, cesar 27 Kersnik, prista{ opozicije 259 Klar, prista{ opozicije 259 Klinc, Anton 134 Klun, Karel 17 Kocbek, Edvard 276 Koce, prista{ opozicije 259 Kocmur, Ivan 171 Koji}, Dragutin 218, 234, 236 Kokalj, Viktor 74 Koman, Albin 134, 177 Komnenovi}, Mirko 265 Koro{ec, Anton 5–8, 10, 16, 19, 27, 29, 30, 33, 45, 48–52, 54–58, 60, 65, 72–79, 83, 84, 88, 90–98, 100, 101, 105, 107–113, 120, 126, 128, 130, 133, 135, 140–149, 151–156, 158, 160–175, 177–181, 191–195, 197, 207–209, 211, 212, 214–224, 226–229, 231–234, 236, 242, 243, 248, 249, 252, 255–259, 263, 265–279, 282, 283 Korun, Milan 197, 222 Kos, Janez 244 Kos, Vinko 157 Kosti}, Milan 111, 172 Ko{~ak, Koro{~ev tajnik 171 Ko{i~ek, Jo`e 75, 78, 168 Ko{ir, Anton 106, 201 Kovi~, Jernej 201 Kovin~i~, oro`ni{ki stotnik 130 Ko`ulj, Marko 265 Kraj{ek, podna~elnik novome{kega sre- za 198 Kramer, Albert 83, 108, 113, 125, 133, 134, 138, 153, 164, 180, 194, 209, 211, 219, 229, 232, 244–248, 258, 265 Kranjc, Marko 78, 96, 242, 270 Kranjec, Mi{ko 136 Kregar, Ivan 106, 107 Krej~i, Anton 134, 200 Krek, Janez Evangelist 17, 24, 27, 79, 80, 85, 98, 159 Krek, Miha 69, 78, 81, 160, 217, 268–270, 273 Krem`ar, Franc 78, 168 Krizman, Hinko 213, 219 Kri`nik, Alojzij 199 Krnjevi}, Juraj 212 Krulej, Ernest 134 Kr`i{nik, Anton 193 Kühar, [tefan 102 Kukovec, Vekoslav 16 Kulovec, Fran 45, 48, 75, 78, 82, 105, 108, 141, 145, 172, 178, 216, 227, 257–259, 269–271, 274, 277 Kumanudi, Kosta 58, 95, 232 Ku{ej, Rado 145 Kuzmanovi}, generalni in{pektor notranjega ministrstva 249, 250 L Lampe, Evgen 30 Laurich, Alfred 199 Lazar, France 143 Lazarevi}, Manojla 229 Lazi}, @ivojin 187, 196, 217 Lebinger, Hinko 106, 107 Leskovar, Josip 74, 78, 269, 270 Letica, Du{an 265 Likar, Ivan 193 Lipej, Franc 106 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 301 302 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Lipold, Franjo 176, 187, 209, 244 Ljoti}, Dimitrije 208, 259–262 Loboda, Josip 157 Lon~arevi}, Ivan 179, 196, 197 Lukman, Franc Ksaver 145 M Ma~ek, Vladko 53, 55, 56, 126, 128, 164–166, 172, 179, 186, 191, 210, 217, 223, 231, 236, 257, 259–264, 275 Mahni~, Anton 14, 15, 42 Maister, Rudolf 198 Majcen, Franc 201 Majcen, Stanko 57, 270 Makar, Danijel 134 Makar, Milan 200 Maksimovi}, Bo`a 58, 128, 193, 218, 229, 232, 254, 259, 260 Marinkovi}, Vojislav 58, 115, 116, 138, 139, 152, 153, 163, 231, 236, 254 Markovi~, Rudolf 225 Markovi}, Laza 213, 219, 220, 233 Maru{i~, Drago 113, 114, 129, 135, 139, 140, 146, 149, 158, 176, 177, 180, 185–187, 199, 236, 246, 247, 257, 258, 264, 265, 271 Masaryk, Tomá{ Garrigue 172 Matuli}, M., hrva{ki novinar 108, 109 Ma`urani}, @elimir 58 Me{terovi}, oro`ni{ki stotnik 150, 151 Mihajlov, Van~a 226 Mihajlovi}, Ilija 55 Mihel~i~, Alojzij 106, 171 Miku`, Metod 11 Milavec, Anton 78, 101 Miler, Fero 273 Mileti}, Kosta 219–221 Mili}evi}, Vladeta 225, 226 Mohori~, Ivan 134, 153 Mohori~, Jakob 276 Mravlje, Milan 134, 180 Mur{ak, Janez 243 Mussolini, Benito 153, 173, 177, 226 N Natla~en, Marko 73, 74, 77, 78, 97, 141, 145, 148, 168, 178, 192, 217, 227, 245, 248, 257–259, 267, 269–271, 277 Nemani~, Josip 106 Niki}, Nikola 179 Novak, Franjo 178, 238, 245 O Oblak, Gabrijel 106 Obrenovi}i 59 Ogrin, Toma` 157 Ogris, Albin 277 Ogrizek, Anton 141, 171, 178, 192, 217, 227 P Pade`anin, Marko 199 Pahernik, Franc 134 Pa{i}, Nikola 33, 38, 43, 44, 46, 53, 120 Paul-Boncour, Joseph 186 Paveli}, Ante 128, 225 Pavli~, Alojzij 134, 155, 247, 250 Pavli~, Karol 74 Per~ec, Gustav 128, 225 Perovi}, Ivo 230 Perov{ek, Jurij 11, 12 Pestotnik, prista{ JNS 180 Petovar, Lovro 102, 134 Petrovi}, Andra 219 Pevc, prista{ opozicije 259 Pi³sudski, Jozef 67 Pirkmajer, Otmar 99, 114, 129, 176, 180, 242–244 Pivko, Ljudevit 134, 136 Pleterski, Janko 11, 98 Ploj, Miroslav 238 Podlesnik, France 132 Podlesnik, Jakob 132 Poga~ar, Janez Zlatoust 14 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 302 303 IMENSKO KAZALO Poga~nik, Josip 28 Pograjc, Franc 241 Poljanec, Ludvik 198 Popovici, Aurel 23 Popovi}, Velimir 243 Potemkin, Grigorij Aleksandrovi~ 56, 189 Predavec, Josip 172 Preko, Nikola 265 Prekor{ek, Ivan 134 Prenj, Ferdo 193 Prepeluh, Albin 186 Pribi}evi}, Svetozar 44, 50, 54, 55, 69, 126, 213 Prodanovi}, Ja{a 167 Proti}, Stojan 37 Prunk, Janko 11 Puc, Dinko 236, 246, 247 Pucelj, Ivan 81, 101, 102, 113, 125, 128, 134, 138, 153, 180, 181, 194, 219, 245, 246–248, 257 Puk{i~, Anton 148 Pustoslem{ek, Rasto 134, 180 Pu{enjak, ob~inski funkcionar JNS 173 R Ra~i}, Puni{a 51, 57, 137 Radi}, Pavle 51 Radi}, Stjepan 39, 43, 46, 50, 51, 53, 56, 57, 60 Radivojevi}, Lazar 91 Rajer, Janko 236, 245 Rajh, Jakob 106 Rakun, Franc 190 Ramov{, Jakob 106, 107 Rape, Stane 134, 155, 174 Ravnihar, Vladimir 12, 174, 193, 238, 239, 245 Ravnik, Rudolf 274 Razus, Martin 172 Remec, Bogomil 77 Re`ek, Josip 187, 246, 259 Ribar, Ivan 171 Ro{, Franjo 176, 186 Ro`man, Martin 102 S Salazar, António de Oliveira 67 Sauerwein, Jules 61 Schumy, Vinzenz 173 Schwegel, Ivan 94 Schwegel, Josef 18 Senekovi~, Ivan 198, 242, 243, 250 Senica, Jo`ko ml. 143, 144 Sernec, Du{an 5, 48, 77, 97–100, 103–105, 107, 111–114, 120, 126, 145, 274, 279, 283 Sernec, Ivanka 99 Seton-Watson, Robert William 68, 69, 87 Smodej, Franc 50 Smodlaka, Josip 172, 211, 212 Smol~i}, Vlado 265 Smoljan, Bari{a 220 Spaho, Mehmed 6, 55, 126, 171, 179, 214, 220, 233, 234, 236, 255, 256, 263, 265, 267 Spindler, Vekoslav 134 Sr{ki}, Milan 58, 71, 94, 153, 164, 178, 186, 218, 219, 231, 232, 236, 254 Stankovi}, Radenko 229, 230 Stankovi}, Svetozar 265 Stanojevi}, Aca 55, 120, 126, 163, 213, 214, 218, 221, 224, 231, 233–236, 255, 256 Stanovnik, Ivan 276 Stari~, Martin 198 Steblovnik, Martin 105, 106, 243 Stefanovi}, Ignjat 265 Steska, Henrik 193 Stiplov{ek, Miroslav 11, 12 Stojadinovi}, Milan 6, 12, 69, 83, 197, 221–224, 226, 228, 231, 233, 236, 246, 258, 263–269, 272, 276 Stojanovi}, Ljubomir 167 Stojkov, Todor 11 Sto{evi}, Dobrivoje 265 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 303 304 SLS POD KRALJEVO DIKTATURO Stürgkh, Karl 18 Su{nik, Anton 38, 45, 78, 100, 101, 107, 141, 145, 220 [ [emrov, prista{ opozicije 259 [erbinek, Ivan 106 [erko, Alfred 145 [ibenik, Stanko 95 [imrak, Janko 145 [kerbec, Matija 154, 157 [legel, Toni 56 [ola, Atanasije 238 [trcin, Ivan 105, 157 [trcin, Janez 243, 245, 248 [uba{i}, Ivan 99, 212 [uklje, Franjo 135 [u{ter{i~, Bogomila 29 [u{ter{i~, Ivan 15, 17–21, 24–27, 29, 43 [utej, Juraj 164, 227, 276 [vrljuga, Stanko 58, 217–219, 223, 238 T Tav~ar, Ivan (banski svetnik) 176, 185, 249 Tav~ar, Ivan (liberalni prvak, umrl 1923) 18 Teokarevi}, Vlada 233 Tr~ek, Fran 102 Trumbi}, Ante 33, 108, 164, 165, 169, 172, 210–212, 230, 233, 275 Turner, Pavel 20 Tyr{, Miroslav 175 U Ude, Lojze 49, 50 Umnik, Anton 130, 157 Urek, Ivan 132, 134, 140, 155 U{eni~nik, Ale{ 26, 27 Uzunovi}, Nikola 47, 48, 58, 94, 95, 108, 218, 219, 221, 223, 224, 226, 229, 231, 232, 234–237, 245, 254 V Vatovec, Franc 141 Veber, France 145 Veble, prista{ opozicije 259 Ver{i~, Ivan 106 Vesenjak, Ivan 45, 78, 141, 171, 249, 250, 257–259 Vesni}, Milenko 37 Vidmar, Stane 209, 250 Vidovi~ - Miklav~i~, Anka 11, 12 Vilder, Ve}eslav 172, 211, 226 Vodopivec, Fran 74 Vomberger, Jernej 157 Vo{njak, Bogumil 134 Vov{ek, kamni{ki sreski na~elnik 143, 149, 150, 152 Vrbani}, Milan 265 Vre~ar, Ivan 143 Vrta~nik, Ivan 193 Vuki}evi}, Velimir 48, 51, 52, 55 W Wendel, Herman 69 Windischer, Fran 145 Z Zajc, Cilka 144 Zemlji~, Jakob 134 @ @ebot, Ciril 217 @ebot, Franjo 241–245, 247–251, 258, 269 @ivan~evi}, Mihajlo 174 @ivkovi}, Petar 52, 57–60, 64, 66, 73, 74, 83, 84, 88, 91, 93–97, 104, 105, 108–110, 112, 120, 127, 129, 130, 137–139, 163, 229–231, 235, 236, 263–265 @mavc, Andrej 102 @umer, Sre~ko 159, 160 @uran, Ivan 66 SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:31 AM 304 Zgodovinar dr. Jure GašpariË, rojen leta 1977 v Mariboru, je leta 2001 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorsko disertacijo z naslovom Diktatura kralja Aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929−1935 pa je na isti fakulteti obranil junija 2006. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno posve- Ëa slovenski in jugoslovanski politiËni zgodovini od razpada avstro-ogrske monarhije do zaËetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ob tem pa se ukvarja tudi z nekaterimi vprašanji zgodovine srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. K temu ga je spodbudilo tudi študijsko biva- nje v Bratislavi. Izsledke svojega raziskovalnega dela pred- stavlja v znanstvenem tisku in na znanstvenih simpozijih doma in v tujini. Avtor je v svoji pretehtani študiji zapolnil enega od opaznejših mankov v slovenskem zgodovinopisju, ki zadeva obdobje prve jugo- slovanske države, to je vlogo in položaj najmoËnejše slovenske politiËne stranke v prvi Jugoslaviji − katoliške Slovenske ljudske stranke v Ëasu po vzpostavitvi diktature kralja Aleksandra leta 1929. Tedaj je prišlo do usodnega posega v vprašanje demokra- tiËnega reševanja temeljnih problemov slo- venskega in jugoslovanskega družbenega in politiËnega razvoja, ki ga je na Slovenskem obËutno doživela tudi prepovedana SLS. Knji- ga prepriËljivo pokaže, da strankina vloga tudi v tem obdobju, ko so bili veËino Ëasa na oblasti slovenski libe- ralci, ni imela majhne teže, in bralcu skozi skrbno zgodovinopisno razËlenitev razkrije pot SLS k vnoviËni politiËni moËi sredi tri- desetih let. OdliËen prikaz tedanje jugoslovanske notranjepolitiËne problematike utemeljuje tudi vrsta novih ugotovitev o pomembni vlogi, ki jo je v tistem Ëasu dejansko imel naËelnik stranke dr. Anton Korošec v državnem okviru. Dr. Jurij Perovšek ISBN 978-961-241-191-6 9 789612 411916