Ploz brcz §pomina. Slučaji, da kedo zgubi spomin, niso nič kaj redkega. Še ni dolgo, ko je poročalo časopisjo o mladem moškem, katerega so prijeli v Baden pri Dunaju. Mož je blodil okrog, niso mogli iztisniti iz njega: kedo da je in kje stanuje? Oddali so ga v zdravniško oskrbo, kjei: so ga toliko ozdravili, da si je lahko služil vsakdanji kruh z vrtnimi deli. Je sicer srečen pri svojem poslu, a spomin izza prejšnjih ]et se mu ni vrnil. Se danes je zagonetka, kedo je prav za prav neznanec. Zgorajnemu s]učaju je sličen nasled-; nji: Inžener je živel v bližini Stockholma na Švedskem. Bil je oženjen in srečen oče hčerke. Ker je bil' zelo častihlepen, je pomenilo zanj visoko odlikovanje, ko je bil lepega dne — danes pred štirimi leti — poklican na Angleško, da bi se tamkaj pogajal gledc izvedbe železniškega načrta. Prepričan je bil, da mu bodo poverili veliko tcr častno nalogo. Poln upanja je odpotoval, ko so je bil poprej poslovil z vso Ijubeznivostjo od žcne in otroka. Najproj sc jo •.glasil v Parizu, kjer se je hotel posvetovati z nekaterimi finančniki. Iz Hamburga je prejela njegova soproga karto, na kateri ji je sporočil, da se mu godi dobro in je zdrav. Od tedaj pa je čakala od dneva do dneva zaman na poročila od sopi-oga. Kam da se je mož ugreznil ter izginilj je postala popolna zagonetka. Vsa poizvedovanja za njim so osta!a brezuspešna. Vse je bilo prepričano, da Pariza sploh ni dosegel, ker tamkaj niso pogrešali nikogar. Za ženo so nastopili težki časi. Zapuščina moževa ni bila velika, moralh. je \ službo, da je preživela sebe in otroka. S časom j. zgubila vsako upanje, da bi moža še sploh kedaj videla. Edini vziok molčanja je bila gotovo — nenadna in skrivnostna smrt. Leta so minula in o izginulem niti najmanjše sledi. Brat omenjene gospe je imel pred meseci službene opravke v Parizu. Ko je sedel v kavarni pri kavi, je vstopil prodajalec časopisov, ki se je približal sosedni mizi. Slučajno je ošinil Šved prodajalca s pogledom in kakor bi ga bilo nekaj pičilo, je skočil po ktmcu: prodajalec časopisov je moral biti njegov izginuli — svak! Glede popoine istinitosti je dvomil le radi tega, ker je zgledal prepoznani. slabotno ter razcapano, Da bi prepodil dvome, je nagovoril domnevanega svaka, ki je zrl vanj začudeno. Šved ni obupal, saj je poznal na svaku toliko posebnosti, katerih ta ni mogel zatajiti t.ekom let. Podal se je z najdenim k zdravniku in ga je prosil, naj ga preišce. Zdravnik je ugotovil, da je zgubil mož spomin in sicer radi tega, ker mu je prodrl košček odlomljene lobanje med možgane. Nekdo ga je moral udariti preko glave, vendar bi se dal mož pozdraviti potom operacije. Bolniku so odstraniii iz možganov usodepolno kost ter po preteku nekaj mesecev se mu je tudi vrnil spomin. Spomnil se je trenutkov, i_o ga je zadela nesreča izgube spomina. Ko se je pripeljal pred leti v Pariz, se je podal, ne da bi si bil poprej preskrbel prenočišče, h gospodu, ki je čakal nanj. Razgovarjala sta se pozno v noc. Na povratku proti kolodvoru je zašel v ozko ter bolj temno ulico. Naenkrat sta ga napadla dva moža, čutil je močen udarec preko glave. Padel je v globoko nezavest. Kaj se je godilo naprej in prcj z njim, je pozabil čisto. Svak je poizvedoval dalje in zvedel, da so ga predali po napadu v bolnico, kjer so ugotovili, da so neznanca tolovaji izropali in ga celo slekli. Ko se je v bolnici pozdravil za silo, je bil odpuščen. Ena od usmiljenk se je zavzela za siromaka brez spomina in mu preskrbela službo raznašalca časopisov. S tem neznatnim- zaslužko._i se je preživljal štiri leta. Še le.po teh poizvedbah in ugotovitvah je vri.il nesrečneža svak svojl sestri kot zopet najdencga mr.2a.