PLAČANA v gotovini VEC1RNEK TELEFON UREDNIŠTVA: 2B-61 , UPRAVE; 25—67 In 2S—67 'V. 2St I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 11, oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom IG din, tujina 30 din Cena din 1*- Tudi Litva Je kapitulirala Wazum med Kaunasom in Moskvo, po katerem dobs sovjetska Rusija na Litvanskem nake pravice kakor v Estoniji In Letonifi — fiesto Vilno m okrožje pripada Uivl — Vojna Varnost med Finsko in sovjetsko Rusijo — Nadaljevanje preseljevanja Nemcev — Daladier za nadai evanje vojne, Hitler za sklenitev miru Devet točk sporazuma z Litvo 11. oktobra DNB. Pogajanja med Rusijo in Litvo so končana. #0nojj ,no in vsa vilenska oblast pripade Litvi. Podpisan je pakt o medsebojni !kih t{eh v*ad*a ie Postala ,ia pravico sovjetske Rusije, da sme na litvan- tyitl „ j Vzdržavati svoje pehotna in letalske posadke. Z ruske strani so bili pri-%va Odpisu Stalin, Molotov, Potemkin in odpravnik poslov ruskega posla« itnaSu> P°dznjakov. Litvo so zastopali zunanji minister Urbsis, pod-Vl JI4 vlade Bizauskas, armijski general Rastikis ter litvanski poslanik v % .^cvicius. Pakt vsebuje deset točk: 1. Mesto Vilno in vsa vilenska Nanan?a(le Rusiji; 2. Obe državi bosta druga drugi pomagali v primeru na« ^ kor H0110 °zem,Še> bodisi v primeru napada s strani morja ali kopnega od ka-S, S, države; 3. Sovjetska unija bo nudila Litvi vojaško pomoč in jo \5tH)z v°inimi ter življenjskimi potrebščinami; 4. Ruskemu letalstvu se do-Vm ^poriščne baze se bodo še določile s posebnim sporazumom, prav fVs?lska in druga vprašanja upravno političnega značaja, ki so v zvezi iNu čl b°sta Litva ali Rusija napadeni, se bosta obe državi takoj posve- v i»r ®vi dr^a “Pnem nastopu na zunaj ter izkoristili vsa sredstva za obrambo; 6. .V zavežeta, da ne bosta v bodoče sklenili nikakega pakta, ki bi bil "'Sled 1 n*un‘m5 skupnimi interesi; 7. Sedanji dogovor ne prizadeva v nika-°^e Podpisnici. Obe stranki si pridržujeta pravico, ne vmešavati se ^adeve obeh držav; 8. Dogovor je sklenjen na 15 let. Če ne bo leto P< om sedanji pakt odpovedan, se podaljša za nadaljnjih 10 let. Ven-tudi v primeru odpovedi zadržala Vilno; 0. Ta pogodba stopi v ve-1 Po ratifikaciji, ki se bo izvedla v roku šestih dni. °*°Vanje finskega poslanca v Moskvo h>0m ’ oktobra. Reuter poroča iz S(0: Včeraj je odposlanec finske t^ovai msl{' poslanik dr. Paskivi, w*vo h* Pova*3'l° sovjetske Rusije 3} m’ ’zve za ruske namere. Dr. jjjSle , °bil nobenega pooblastila za koli pogodb. Narobe *1°> da finska vlada brez w Parlamenta ne more sprejeti ibi Delna mobilizacija na Švedskem STOCKHOLM, 11. oktobra. Napetost med sovjetsko Rusijo in Finsko vzbuja na švedskem veliko zaskrbljenost. Vlada je izdala že vrsto varnostnih ukrepov odredila delno mobilizacijo. m Estonska vlada |@ odstopila TALL1N, 11. oktobra. Zaradi postopanja Rusov, ki ne kažejo, da bi imeli namen spoštovati dogovor, ki je bil sklenjen med Estonsko in sovjetsko Rusijo, je estonska vlada danes odstopila. TALLIN, 11. oktobra, llmar Tenison, tridesetletni sin Jana Tenisona, bivšega predsednika estonske vlade, je bil sinoči ubit s šestimi revolverskimi streli. Prva zmaga Rooseveltovih načel WASHlNGTON, 11. okt. Ha vas. Senat je včeraj s 65 proti 26 glasovom odklonil predlog senatorja Tobbyja, da se zakon o nevtralnosti razdeli na dva samostojna dela. Prvi del naj bi po tem načrtu vseboval načelo; »Plačaj, pa odnesi!«, drugi pa naj bi vseboval embargo na orožje. S tem glasovanjem je prezldent Roosevelt slavil prvo krepko zmago v senatu. (Razmerje glasov je pokazalo, koliko senatorjev je za spremembo zakona o nevtralnosti in koliko jih je proti. Op. ur.) Francosko posredovanje na J nem vihodu nobenih veljavnih obveznosti nasproti drugi državi. Ob odhodu poslanika se je 2*>rala velika množica ljudi, ki je navdušeno vzklikala svobodi Finske in prepevala rodoljubne pesmi. Ko je dr. Paskivi odhajal iz Stockholma, so se tudi tam zbrale okoli njega množice Švedov in prav tako manifestirale za Finsko. iS!fanje čet na finska in ruski meji "• oktobra. Reuter poroča pa zbrano sovjetsko bojno brodovje in čaka na ukaz za napad na Finsko. Finska je zaradi tega odredila mobilizacijo in je tudi že postavila svoje prve čete na mejo proti sovjetski Rusiji. Tam so postavljeni tudi že protiletalski topovi in grade se v vsej naglici utrdbe. C* *ara> Finska je globoko vzne % J! Pa namer sovjetske Rusije, •0% 2b‘ranja sovjetskih čet ^it^Rusit ' Kakor se zatriuie> Turku (Abo) rtina prebivalstva glav- LONDON, 11. oktobra. United Press poroča iz Čungkinga, da ie iraneoska vlada sporočila kitajski vladi po svojem veleposlaniku, da bi bi! sedaj najprimernejši čas, da bi se sklenil med Kitajsko in Japonsko mir. Enak korak jo storila tudi pri japonski vladi v Tokiu. Francija je pripravljena prevzeti tudi vlogo posredo- valca med Čungkingom in Tokiom. Kakor se zdi, je ta akcija v zvezi s snovanjem velikega bloka proti Nemčiji in sovjetski Rusiji, ki naj bi obsegel v Aziji poleg angleške Indije in francoske Indo-kine tildi Japonsko, Kitajsko, Afganistan in Iran. • •• či Nemčiji K nega mesta Helsinkov bo odpotovala že danes, druga četrtina pa jutri. Kakor se glase zadnja poročila, sovjetske čete še niso zbrane na finski meji, ampak le v bližini po garnizijah. STOCKHOLM, 11. oktobra. Tukajšnji Usti poročajo, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop ob priliki zadnjega obiska v Moskvi zahteval od Stalina, da bi sovjetska Rusija poslala Nemčiji vojaško pomoč za boj proti Francozom in Angležem na zahodni fronti. Stalin je to odbil, izjavil pa, da je sovjetska Rusija pod določenimi pogoji pripravljena nuditi Nemčiji pomoč v dobavi surovin in vojnih potrebščin. Zaradi tega je popolnoma iz- Mariborska napoved. Precej oblačno vreme. Obeta se poboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja toplota 9, danes najnižja 62, opoldne 7. Padavin od danes zjutraj 3.8 mm. manjšine se vračajo ¥ d©m@vino sPort« i izseljenci iz baltskih držav - Na Madžarskem in Komunskem pozdravna,© Hitlerjev sklep o preselit*« Nemcev v Nemčijo Sts,°,kk*bra- Nemški parnik kjer žive nemške manjšine. Iz notranjosti Nemški parnik h , ima 11-453 ton, DfiZ ^stOnsW« tlS0Č Nenicev’ k< L-Pravijen ’ d°člm so nadaljnje 6 doseri’ , si>reimc]o ostale TalHn,, nemške narodne ' ^ernoi’ °toku 0sehl itd- J**, se m žele Postati nem-Q^ '^ca, raio izseliti najkas- Sem ie Prispela nemških trditvah v Letoniji že več registrirana po- že prihajajo vlaki s tisoči nemških kme- ^ Dr~ ^tOMBi **°uw Jemcev, ki tov, ki prinašajo s seboj le najpotrebnej- ^iiikDravliene id0čim So Iiadaljnje še. Računa se, da bo preselitev popolno-^osedLi sPreimcjo ostale ma dovršena v treh tednih. v iv,.. anie nfirnju RIO A, II. oktobra. V Liepajo in ostala letonska pristanišča je prispelo 14 nemških ladij, da sprejmejo na krov prvih -arca ••‘-rajo izseliti najkas- 16.000 Nemcev. Pričakuje se tudi prihod kr!' °ktohr še novih nemških ladij. V Sta , % »a Sem ie prispela BUDIMPEŠTA, 11. oktobra. Tukajšnji *našn Vselitev Nemcev, iisti poročajo, da se načrt za preselitev nemških trditvah pripadnikov nemških narodnih manjšin na Madžarskem in drugod v Podonavju že pripravlja in bodo v kratkem znane tud! podrobnosti. Za enkrat se zdi, da bo za-regi* snovano na istih načelih kakor na Juž-letonskih mestih, nem Tirolskem. Iz podonavskih držav iz- »bili 10 >■ -i?a 'metj bila .^Igi ' 38.000 Nenicev, ki V ^UjSh38"0 SC VrŠ' soljeni Nemci bodo naseljeni, kakor se zatrjuje, na Češkem in zahodnem Poljskem, t. j. na ozemlju, ki si ga namerava Nemčija pridržati tudi v primeru ustanovitve posebne Poljske. BUKAREŠTA, 11. oktobra. Izselitev nemške narodne manjšine iz Romunije pozdravljajo tu z velikim zadovoljstvom. Na ta način bo dokončno rešen problem, ki ie zadajal Romuniji vedno veliko skrbi. V zvezi s tem se je pojavi! tudi pred-loe. da bi se na mesta, ki jih bodo zapustili doslej na Madžarskem naselieni Nemci, naselili romunski Madžari, tako imenovani Seklerji, ki žive sedaj v srcu Romunije sredi popolnoma romunske pokrajine. Na ta način bi se Romunija iznebila obenem Nemcev in Madžarov. ključeno, da bi hotela sovjetska Rusija stopiti tudi vojaško na stran Nemčije. Pač pa je morala Nemčija prepustiti sovjetski Rusiji popolnoma proste roke v baltskih državah, kjer je že pričela zavzemati znova vse tiste položaje, ki jih je v svetovni vojni izgubila carska Rusija. VELIKI ADMIRAL RAEDER PARIZ, 11. oktobra. Francoski in angleški listi poročajo, da je nemški vrhovni mornariški poveljnik admiral Raeder najavil svoj odstop, ki pa ni bil sprejet. Raeder je motiviral odstop s tem, da se ne strinja s sodelovanjem Nemčije s sovjetsko Rusijo, ker ji je izročila vse tiste strateško važne postojanke na Baltu, za katere je Nemčija svoječasno toliko žrtvovala. Nesoglasja pa so zaradi paktira-nja s sovjeti nastala baje tudi v suhozem-ski vojski in uprl se je dalje glavni proti-boljševiški agitator Rosenberg. Sfran 2. »V e Č e r n ? kc Daiadier: Vojna se bo nadaljevala Rezultat po prvem mesecu vojne je, da zavezniška mornarica obvladuje vsa morja in da še noben nemški vojak ni stopil na francoska tla - „Dokler nasilje ne bo strto, ne bomo odložili orožja" PA'RIZ, 11. oktobra. Francoski ministrski predsednik D a 1 a d i e r je imel sinoči po radiu govor, v katerem je v popolnem soglasju z angleško vlado zavzel stališče do razvoja dogodkov in zlasti tudi do zadnjih Hitlerjevih mirovnih pobud. Uvodoma je govoril o vojaških operacijah na bpjišču in naglasil, da ie pri poročanju potrebna diskrecija. Vendar lahko. pove, da je položaj po prvem mesecu vojskovanja za zaveznike najugodnejši. Morja obvladujejo popolnoma zavezniške ladje in francoske in angleške čete stoje na nemškem ozemlju, dočim ni še noben Nemec prestopil francoske meje. Vsa sovražna propaganda, ki si je postavila za svoj cilj razdvojiti Francijo in Anglijo, se je žalostno zlomila ob popolni solidarnosti obeh zavezniških velesil in se bo prav tako tudi vselej v bodoče. Prav tako je bila uničena tudi namera komunistične propagande v Franciji sami. Daiadier je dejal, da so bili francoski komunisti tisti, ki so prej izjavljali, da se bodo skupaj z vsemi ostalimi Francozi bojevali proti Nemcem, takoj ko so se nacisti sporazumeli z boljševiki, so se pa znašli na njihovi strani in so hoteli sklenitev miru, ki naj bi sankcioniral dosedanja zavojevanja. Anglija in Francija takega miru ne mo- reta skleniti. V vojno sta stopili zato, da preprečita nadaljnje nemško osvajanje in gospodovanje nad Evropo. Nemčija je uničila Avstrijo in dejala, da nima drugih namenov; ko je zasedla^ S u d e-tc, je izjavila isto; po uničenju Češkoslovaške je znova zatrjevala, da so bile to njene zadnje teritorialne zahteve. Potem je prišla na vrsto P o 1 j s k a, katero bi bila Nemčija uničila v vsakem primeru, tudi ako bi bili v Varšavi sprejeli nemške zahteve. Sedaj se je pa treba vprašati, kakšen je bil prav za prav tako imenovani Hitlerjev mirovni predlog? Povedal je, da je Nemčija zasedla Poljsko, da je zadovoljna in da želi sedaj mir. Francija in Anglija si prav gotovo želita miru in odkritosrčnega ter prijateljskega sodelovanja med narodi, toda takega miru, ki bi slonel na zavojevanjih celih narodov, nikoli ne moreta in ne bosta priznali. Dokler nasilje ne bo strto, ne bosta odložili orožja. Za sklenitev miru je potrebna svoboda in varnost vseh narodov. Nemci pravijo da usoda Poljske nikogar nič ne briga, mi pa odgovarjamo, da briga vse bolj kakor Nemce Poljake in ves poljski narod. In mi hočemo, da se svoboda narodov spoštuje in da se zavarujejo pred vsakim napadom in osvajanjem s strani drugih. Naša stvar je pravična in ostali ji bomo zvesti do končne zmage. Tako misli naša vlada in tako misli ves naš narod, združen v skupni obrambi načel svobode in domovine. Prvi nemški komentar BERLIN, 11. oktobra. DNB objavlja tole informacijo: Nemški tisk prinaša govor, ki ga je Snoči v radiu imel Daiadier. V uradnih in poluradnih krogih še niso zavzeli stališča v zvezi s tem govorom francoskega predsednika vlade. Toda že na prvi pogled je vtis ta, da se Daladier-jeve trditve v mnogih točkah ne skladajo z nemškim stališčem. Na drugi strani pa prevladuje v tukajšnjih političnih krogih na podlagi doslej prejetega besedila in prvih vtisov mnenje, da glavni momenti v govoru predsednika francoske vlade, namreč poudarjanje zavarovanja Francije in jamstev za to varnost, niso niti naj-manje v nasprotju s pojmovanjem, ki ga je Hitler izrazil v svojem govoru, 6. oktobra. Hitlerjev govor v športni palači Nemčija za mir, če pa ta njen predlog ne bo sprejet, bo vzdržala vojno do konca tako ali tako BERLIN, 11. oktobra. Pri pričetku no- ve pomožne zimske akcije v berlinski športni palači, je spregovoril včeraj tudi H i t 1 e r in med drugim dejal: Usoda nas je prisilila, da smo zagrabili za orožje in korakali proti državi, ki je menila, da nas bo lahko ogražala. V nekaj tednih je bila zlomljena. Naša zmaga je brez primera v vsej zgodovini. Kaj nam bo sedaj prinesla bodočnost, še ne vemo, vemo pa to, da ne bo mogla nobena sila sveta Nemčije še enkrat prisiliti h kapitulaciji. Sovražniki nas vojaško no bodo premagali, gospodarsko ne uničili in duševno ne strli. Povedal sem že, da smo pripravljeni skleniti mir, ker Nemčija nima razlogov, da bi se vojskovala z zahodni- ma velesilama. Ako pa naši predlogi ne bodo sprejeti, bo Nemčija vojno sprejela in boj vzdržala do konca tako ali tako. joč zadnje manjše boje na Severnem morju prinaša poročilo mornariškega mi-nistrtva tudi nekaj podrobnosti o sovražnik eskadrah, ki so jih opazile angleške potruljne ladje v nedeljo popoldne in ponoči. V ponedeljek zjutraj je eden angleških rušilcev opazil sovražna letala in takoj naperil nanje ogenj svojih protiletalskih topov. Bombe, ki so padale iz le- Naj traja vojna še tako dolgo, nas ne bo jaj jz vj§;ne 5000 čevljev, so eksplodirale utrudila. Pred nami je še večno življenje našega naroda. Kar so si države izbrale, to naj dobe! Pot, ki je pred nami, ne more biti težja, kakor je tista, ki smo jo že prehodili v teh 20 letih po Versaillesu. Iz vojne smo prišli, v njej je vzniknila naša moč in misel in v novi vojni bomo postali le še bolj trdni. Naš cilj je zmaga miru, ki bo tak, da bo zagotovil nemškemu narodu življenje po njegovih načelih in mu bo tudi zagotovljen tisti delež pri svetovnih dobrinah, ki mu pripada. Živahnejša aktivnost na zahodu PARIZ, 11. okt Havas. Komunike francoskega vrhovnega poveljstva javlja dne 10. okt. zvečer: Med Mozelo in Saaro so bile sovražne izvidniške patrulje zelo živahno na delu. Odbili smo več napadov Nemcev, nekateri od teh so bili precej močnk PARIZ, hi. oktobra. Havas podaja tale pregled vojnega položaja; Med Mozelo in Saro na vsej fronti, kjer so francoske čete načele sovražnikove postojanke in se na zavzetem terenu utrdile, povečavajo nemške čete svojo aktivnost. Podoba je, da je njihovo poveljstvo že nervozno. Že več dni pošilja sovražnik vsak čas in na vseh točkah izvidniške patrulje proti francoskim postojankam. Včeraj je bil napovedan pričetek bojev z ročnimi granatami. Sinočnje poročilo francoske vrhovne komande omenja te boje samo s kratko opombo: »Zelo velika ak- tivnost sovražnikovih izvidniškili edinic«. To pomeni, da treba za vsako ceno ujeti kakega francoskega vojaka, da bi nemški generalni štab dobil na ta način kaj točnejših informacij, ki mu očividno primanjkujejo. Dasi se tudi močnejšim oddelkom ni posrečilo obkoliti kako francosko predstražo, jo razorožiti in odpeljati, se ta nemška taktika vseeno ni spremenila in sovražnikove izvidniške čete nastopajo v čedalje večjem številu, toda brez večjega uspeha. Morda je psihološki razlog, ki tira nemško komando za vsako ceno spet osvojiti teren, ki ga je morala zapustiti? Ali pa ji morda nenadna poplava Rena povzroča strah glede na položaj njenih naprej pomaknjenih čet. Skratka, vsa ta taktika izgleda vse prej kakor ravnotežje in tista samozavest, ki jo manifestirajo sovražnikovi najvišji predstavniki. Boji med ladjami in letali BOJI MED LADJAMI IN LETALI BERLIN, 11. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo javlja: Nemški bombniki so izvedli 9. oktobra nenaden napad na an* gleške vojne ladje, ki so križarile ob zahodni obali Norveške. Nemške bombe so zadele neko angleško križarko. Razdejanja na ladji so bila jasno vidna. Dva nemška bombnika sta bila primorana, spustiti se na morje blizu danske obale. Posadka je ostala nepoškodovana. LONDON, 11. oktobra. Informativno ministrstvo javlja, da je sovražna eskadra v Severnem morju, čim so jo angleške vojne ladje izsledile, takoj, spremenila »vol cilj, V ponedeljek je angleška kon- tratorpiljerka opazila nemško letalo in otvorila nanj ogenj. Bombnik je napadel ladjo iz višine 1500 m, bomba je padla 300 m od ladje. Drugi nemški bombnik je poizkusil napad, toda brez uspeha. Tri težke bombe so padle 800 m od angleške vojne ladje. Bombnik je strmo* glavo planil na ladjo, toda protiletalski topovi so ga odbili. Angleške križarke so se borile z nemškimi bombniki nad eno uro. Kontratorpiljerka se je nekaj poškodovana vrnila v luko. Poškodbo so popravili in ladja sc je davi spet podala na odprto morje. Od posadk ni bil nihče ranjen. LONDON, 11. oktobra. Reuter. Opisu- daleč od rušilca. Pač pa so bila letala očividno zadeta od šrapnelov. Istega dne je bila eskadra angleških križark napadena od nemških bombnikov in je pri tem prišlo do daljšega boja. V vseh teh spopadih ni bila poškodovana niti ena angleška vojna ladja niti ni bilo človeških žrtev. Sovražne izgube niso znane, lahko pa se trdi, da se nekaj nemških letal ni več vrnilo domov. RIM, 11. oktobra. Stefani. Po spopadu z angleško vojno mornarico se je neko nemško letalo zrušilo blizu norveškega fjorda Rega v morje. Posadka je težko poškodovani bomnik hotela potopiti, kar je pa preprečil motorni čoln norveške mornarice, ki je letalo potegnil iz vode, posadko štirih mož pa interniral. NOVA NAPETOST MED RUSI IN JAPONCI PARIZ, 11. okt. Havas javlja iz Šanghaja: Po ukazu iz Moskve so zaprli sovjetski konzulat v Šanghaju. Urad bo ostal nedoločen čas zaprt, sovjetske interese bo medtem zastopal norveški konzulat, Sovjetska vlada jc že prpd tem zaprla svoje konzulate v Pekingu in Tiencinu, tako da je ves okupirani del severne Kitajske, z izjemo ruskega konzulata v Har-binu, brez sovjetskega diplomatskega zastopstva. V uradnih moskovskih krogih izjavljajo, da so sc v zadnjih dneh odno-šaji med Rusijo in Japonsko poslabšali. Moskva noče pristati na japonske zahteve po desinteresiranju na Kitajskem in še dalje podpira Čangkajškovo vojsko. Amerika ne bo posre' za mir dovat* \VASHINGTON, 11. nanji minister Cordell zvezi s okt. An*«! Hull ie iz|3' . kombinacijami, P° katerih Zedinjene države prevzele i ~ mirovno posredovouie v Ev:TOP* - V mislijo trenutno na nobeno m,.r0., $ jo. V zunanjem ministrstvu m o tem nobene razprave. Tudi ^ bili ne od Nemčije ne od Angijl Francije nobenega uradnega P° kako tako akcijo. 515 Doslej zaplenjenih blaga BLAGA yif LONDON, ll. oktobra. ,^1 prejšnjega tedna so angleške ^ plenile okoli 25 tisoč ton raZfle*L|ejr v tem je vštetih 13.800 ton P® smatra15 izdelkov. Vse to blago se "“""L-fc trabando. Po poročilih ministra jp formacije je bilo doslej zapleI,r tisoč ton kontrabande. POVODEN| V SIEGFRIEDOV!,!# PARIZ, 11. oktobra. Hayas grozi nemški Siegfriedovi “ povodenj, ker je Ren zaradi, ^ nega deževja zelo narasel in gr litvijo čez bregove. Iz francos ^1J jank je bilo mogoče dobro opa*jj ^ ko so nemški vojaki zapušča j ki jih voda že ogroža. VELIKI IZDATKI BELGIJE ZACIJO .ji BRUSELJ, 11. oktobra. Be^fjeH’J minister jc izjavil častu^. cm stanejo Belgijo dosedanji s.tr^! fr^ zaeije deset milijonov belg'Js ' 0*. na dan, tako da ho vojni Pre^ segel ‘višino šest milijard franki!1 pomeni polovico celokupnega ^ preračuna. V zvezi s vlada morala upeljati n0 ,.,Aoj|!Fj v zunanjem mimsiraivu -. j Rymc jc sprejel danes v generala Sikorskega, predse vlade. . Sikorskega POZIV ŠVICARSKIH POLJA OROŽJE ih ra. Stefan1 ju 0 RIM, 11. oktobra. Berna: Poljski konzulat V . ^ > z val Poljake, bivajoče v b .’je v pijo v noljsko vojsko, ki se _ a ciii* «ZNAV. 0« TUDI BRAZILIJA NE PRg CA P°ySKLva^’ LONDON, 11. oktobra- rp.vit o4’j ■j Vj! o« j ski poslanik na Poljskem jc ofa#. je vlade nalog, naj odslej pjmjj v posel pri novi poljski vladi ZAROTE PROTI KRALJU " BIL0 rwi#V vanja Jugoslavije. tf»* m nastopi zdaj nova do ^ f \ Romunijo in Madžari*0- še: Madžarsko-romun on00 tujini, ker toplo sprejet ne tudi saffl0 v m. 0 tudi v tujini, ner jPZJPZ* prijateljski odnogaji‘ak, 0 in Romunijo kakor .aj tud ,,, n Madžarsko in da I® romunsko-madžarskeg boljšem potu. I »V e J e r n t V« Stran 3. & koristno porabo bogate sadne Pozimi bo sadje »T^Jtoprivrednem glasniku«, ki izlia-1Jto Sadu je izšel članek, ki pri-i ^vljanje sadja za zimo. Znana Ranljivost sadja, prav tako pa zdravilnost. Istočasno pa tu-!e Sacbe najdražje takrat, ko mnogo dražje — Dva načina pravilnega spravljanja sadja ^ciujd, |Ji a v iat\u pa ^tJin J* zdrav'biost. Istočasno pa tu-?Jlt lia| ie sacbe najdražje takrat, ko ^ ™anj, to je — pozimi in pomladi. ’itMSadje dozoreva, je pač najte-Pca zanj. Zato bi morali sa-vee sadja shraniti, da bi ga Nji W|jLPOzne^e’ se cene dvignejo. sadja skozi zimo je pa po-51 ^°gata° PraV ta^rat’ k° ie sadna >e- Je spravljamo na več načinov; naj- E^e ga spravlja po kleteh. V pro-Jfr i® spravljeno sadje, ne sme n] „ Kleti moramo očistiti, da so ^ ki'k 'U ,r.az'‘®nih drugih škodljivih kvarijo sadje. Preden napolni- mo kleti s sadjem jih temeljito razkužimo z apnenim beljenjem zidov in stropa, nakar namestimo v kleti police, na katere naložimo sadje. Dan pred spravljanjem sadja v takšne kleti še kletne prostore hermetično zapremo in zažgemo v njih žveplo. Prebrano sadje polagamo nato previdno na police, tako da se sadež ne dotika sadeža. Zadnje je potrebno zato, da gnil sadež ne prenese gnilobe na sosedni sadež. Potem ko smo klet napolnili š sadjem, jo hermetično zapremo, užgemo znova žveplo ter jo pustimo pri miru. Za žveplanje kletnih prostorov uporabljamo žvepleni prah, ki ga rabimo tudi za žveplanje vinogradov. Sadje v kleti nato vsakih 14 dni pregledamo ter odstranimo vse nagnite sadeže. Žveplamo pa kleti vsak mesec enkrat, vse dotlej, dokler se naha- ja v njem sadje. Uspešno pa je tudi spravljanje sadja med pesek. V ta namen se sadjerejec oskrbi z večjim številom zabojev, s čistim in drobnim rečnim peskom in s suho, po možnosti z ovseno slamo. Pesek mora biti docela suh. Sadje v zaboje pa se spravlja tako: v zaboj nasipljemo 10 cm debeli sloj peska, nanj položimo 2 do 3 cm debelo plast slame, na slamo pa sadeže tako, da se ne dotikajo drug drugega. Nato sadeže znova pokrijemo s plastjo slame, na katero nasipljemo 2 do 3 cm debelo plast peska, na pesek pa znova slamo, nato zadeže in tako naprej J do vrha. Na vrhu pokrijemo zaboj s 6 ' cm debelo plastjo slame, na katero nasipljemo 10 cm debelo plast peska. Tako ohranjeno sadje se obdrži največ časa, Uer izgubi najmanj na teži. Hud arji oproščeni vojaške službe S«tSL,,Novl”e‘' so 21. septembra k^-od - 0 °Pr0Sthvi prebival- ^ ^laške službe. Te izpremem-našate na rudarje, zaposlene ,t(k >n rudnikih železne ru-^ siavJi2l>feniemt,i i® sedaj dodan Aiajkp Y se glasi: k; • s'azbe se oprošča vse ono ib vDriJe zal>°'Sleno tudi v mirni j)re^atn'h rudnikih za premog, ki dvideni za oskrbovanje želez- nic v mobilnem in vojnem stanju, prav tako pa tudi v zasebnih za železne rude ter v onih železolivarnah, ki jih je določila komisija za državno obrambo. Pri vseh ostalih’ privatnih premogovnikih, ki bodo delali za potrebe mobilizirane industrije in za druge splošne javne potrebe, se bo oprostilo vojaške službe tolikšno število osebja, kakor bosta določila ministrstvo za gozdove in rudnike ter komisija za državno obrambo. ^Pehi Ljudske univerze v Celju t zvečer je imelo Ljudsko h>v H V Cel'iu občni zbor. Svetnik ^ot Predsednik otvoril zbo-Poh ^čf^dsednik Cilenšek je podal UDr^ ifc0vanju- Zahvalil se je za k jjbn občini celjski, banski L' Zofk Jlistrstvu prosvete. Tajnica ^ ebelakova je poročala, da je ^8<; ‘Poskusi dobi 17 predavanj, . optičnimi slikami. Povpreč-Pri predavanjih je bila 65 Društvo šteje 136 članov. Ob zaključku sezone je bil o binkoštih dvodnevni poučni izlet v Istro. Pedagoški teden je bil preložen na letošnjo sezono. Društvo je imelo 2547 din dohodkov, izdatkov za predavanja pa 4150 din, primanjkljaj znaša 1603 din. Knjižnica vsebuje 307 raznih del in je okrog 20 obiskovalcev. Pri volitvah je bil izvoljen isti odbor z vi. sv. Em. Lilekom na čelu. Dopolnjen je bil odbor z učiteljem Jankom Pogačnikom. o Na Pragerskem nakladajo slamo. Cim je krompirjeva sezona na Pragerskem zastala, se je začelo z nakladanjem slame. Včeraj popoldne je bilo na nakladalni rampi zelo živahno. n. ^Ljudskega pismouka" bi lahko imenovali ljudskega pesnika in samouka Jovana Djukiča iz ključkega sreza v južni Srbiji, ki se je zaklel pred svojimi vaščani, da bo prepotoval vso Jugoslavijo ter po vseh krajih predaval o polrebi pismenosti, obenem bo pa recitiral tudi svoje pesmi. n Piše, a ne zna Citati. V Daruvaru na Hrvatskem živi bivši trgovec Jakob Neuman, ki zna pisali, ne zna- pa či-tati. Prebrali ne zna niti tega, kar je pred nekaj trenutki napisal. Neobičajnost je posledica neke rane, ki jo je dobil na glavi med svetovno vojno. Cefje c Sokolska komemoracija. V ponedeljek zvečer sta priredili obe celjski sokolski društvi ob priliki petletnice smrti kralja Aleksandra v mestni telovadnici komemoracijo. Dvorana je bila primerno okrašena in polna zavednih sokolskih pripadnikov. Starosta dr. Milko Krašovec je v j spominskem govoru orisal delo blagopo-lcojnega kralja za Jugoslavijo. S himno „Hej Slovani" je bila komemoracija zaključena. pletita starčkova koča zgorela -'e v stoletni koči si-arčka Antona Brložnika iz-" f'*r’ ki %onv jilev |. aino domačijo. Zgoreli so k. njak in malo gospodarsko' se p j-1 listT1]ak že ves v p'a' g ludie, ki so gasili, spomnili, %kl e --------------------------------- z’ *nakl v Splitu .?.° splitske pomorske N^hiilta r^^ske SOS znake šved-\ l.1 % 4oi *p°lstad«. Prvi znak so klical 'Ugega pa °'b 6-20- Par' W n15 min a ^^oč, se je takrat .od Mo?tc da v njem spi 83 letni občinski revež Jakob Zak. Ker je bil naglušen in na pol slep, požara ni niti opazil. Pogumen mož je vdrl v goreče poslOpie in skozi plamene rešil spečega berača. Posestnik Br-ložnik ima okoli 20,000 din škode, ki pi krita z zavarovalnino. ^ klica?r5mu 11 ‘ Povedano, zakaj dl na pomoč. ** ult>lIan:Stare,sJdruštvo Ja-!,¥ t ,C v CUie VIII. redni Im * v *“lso. ulo«li prodati, K b*ganJe- Kmetje kar S g. C'l'kl ltTlel več žganja. Sll^i-eK100 ltunV tamkiijšnji javni .......... Izoremenjena uredba o občinskih hranilnicah Ker lani decembra objavljena uredba, korporacij, cerkev, samostanov, javnih o občinskih hranilnicah v mnogočem ni i skladov kakor tudi gotovine onih, ki se nahajajo pod skrbništvom, in sodni de- t H kusacljskoga Na &nc8a i ° 'a J® obiskal “v J Pravosodnega mi- ^ijSke^ ^1a,;c'buh' Ijub- odgovarjala interesom našega narodnega gospodarstva, je ministrski svet sprejel uredbo o izprementbi uredbe o občinskih hranilnicah. Nova uredba določa, da morejo hranilnice po dotaciji predpisanih rezerv porabljati delno ali ves čisti dobiček v splošno koristne hi dobrodelne namene. Odpadla je sedaj določba, da ne smejo vloge na hranilne knjižice in tekoče račune presegati desetkratne vsote začetne glavnice in rezervnih hranilnič-nlh skladov. Glede sprejemanja papilarnega denarja pravi nova uredba takole: v hranilnice se morejo vlagati gotovine samoupravnih teles (okrajev, zemljiških skupnosti, imo-vinskih občin, pokojninskih ustanov itd.), poziti. S tem so naše hranilnice dobile popolno svobodo za sprejemanje papilarnih vlog. Glede nakupovanja vredn. papirjev določa nova uredba, da lahko hranilnice kupujejo samoupravne vrednostne papirje, domače hipotekarne zastavne liste, delnice Narodne banke in deleže osrednje denarne ustanove hranilnic, če se bo ta ustanovila. Po novi uredbi smejo dajati hranilnice svojim občinam in samoupravnim telesom brez razlike dolgoročna posojila največ do 10%, kratkoročnih posojil pa največ do 15% višine vlog na hranilne knjižice. Eskontira lahko menice hranilnica s področja vse banovine in obmejnih okrajev, tako da odpa- dejo prejšnje omejitve. Nova uredba dovoljuje hranilnicam tudi upravljanje samoupravnih podjetij, če to dovoli minister trgovine in industrije. Odslej se morejo ustanavljati poslovnice hranilnic tudi na področju sosednih občin po sklepu upravnega odbora. Hipotekami dolg ne izključuje možnosti izvolitve v upravni odbor. Nova uredba je znižala odstotek, katerega morajo hranilnice imeti v rezervah v razmerju do skupne vsote vlog od 10 na 5%. Ko doseže rezervni sklad 5% vseh vlog, sme hranilnica porabljati 20% čistega dobička v obče koristne in dobrodelne namene. Rentni davek za hranilnice znaša odslej samo 3%. Nova uredba je omogočila občinskim hranilnicam uspešnejše in vsestransko obširnejše poslovanje. !Maribor Slovite vzpenjače na Pohorje ne bo Na snccnjem občnem zboru so zadrugsrjf osvojili predlog našega Sista, zgraditi namesto vzpenjače planinski dom na Kozjaku ali Pohor|u Dne 5. decembra 1929 se je rodila zamisel »Pohorske železnice« z ustanovnim občnim zborom. V kratki dobi je zadruga nabrala precej članov in denarja, ali še daleč premalo, da bi se lahko začelo z delom. Po malem- je jelo plahneti zanimanje za pohorsko železnico. Med tem časom sta se pojavila dva zahrbtna »sovražnika« pohorske železnice: nova cesta in avtomobili. V javnosti se je vedno bolj trmasto govorilo, da bi bilo najbolje »Pohorsko železnico« likvidirati. Skratka, sprva navdušeno javno mnenje se je počasi odvračalo od idealne zamisli, da bi razvajen Mariborčan lepo sedel nekje pod Pohorjem ,v vagon, ki bi ga v nekaj minutah zapeljal na vrh Pohorja ter mn odprl nove . in širše perspektive. Na lanskem občnem zboru je bilo 5 članov za likvidacijo, S pa proti. Usodno vprašanje likvidacije je viselo tudi nad snočnjim občnim zborom. VII. redni občni zbor pri Povodniku je otvoril načelnik zadruge veleposestnik Karl K o rdi k. Ugotovil je, zakaj zadruga lansko poslovno leto ni delovala, da se je sicer hotelo delovanje zadruge poživiti, da pa akcija ni imela uspeha. Iz javil je tudi, da ni nikakšnega utemelje nega razloga za likvidacijo, ker so deleži v Mestni hranilnici varno naloženi in nedotaknjeni, del obresti pa krije malenkostne stroške. Vsakemu članu* je dana možnost, da zahteva izplačilo svojih de ležev in prijavi izstop iz zadruge. Tajniško in blagajniško poročilo je podal knjigovodja g. Ferdo Soršak. V začetku 1938. je imela zadruga 351 zadružnikov, 1773 živih ter 102'mrtva de Ieža po 100 din, kar znese 187.350 din. Izstopilo je 7 članov, tako da šteje za druga 344 zadružnikov, skupni deleži pa 166.750 din. V teku računskega leta je ■odpovedalo 11 zadružnikov 50 deležev, Pri denarnem prometu so znašali prejemki 8400 din, izdatki 8380 din. Po obravnavanju revizijskega poročila in po odobritvi računskega zaključka za preteklo leto, so pri slučajnostih stavili člani razne predloge. Večina se je izrazila proti likvidaciji. Ce je »Pohorska železnica« do danes spala, naj spi še dalje. Nekateri člani se namreč še vedno nadejajo, da se bo nekega dne le začelo z gradnjo. Veletrgovec Weixl je omenil članek, ki je bil objavljen pred dnevi v »Večerniku«. kjer list zastopa mnenje, da bi se uporabil denar, namenjen za Pohorsko železnico, za kak dom na Kozjaku, s čimer bi se mnogo storilo za severno mejo in obmejni slovenski živelj. Predlog je našel ugoden odziv med članstvom. V najkrajšem času bo sklicana seja predsedstva in nadzorstva zadruge, ki bo prilagodila zadružna pravila novemu zadružnemu zakonu, obenem pa jih spremenila v toliko, da bo lahko prihodnji občni zbor, najbrže v marcu prihodnjega leta, poitrdil nova pravila. Z zadružnim denarjem bodo lahko začeli z gradnjo planin- ske postojanke na Kozjaku ali na Pohorju. Vsekakor bi taka investicija zadružnih deležev zadrugo poživila. Planinsko postojanko pa lahko postavi zadruga tudi sporazumno s Planinskim društvom. Člani so se z izvajanji strinjali, nakar je predsednik Kordik občni zbor zaključil. Safe t Emil "—--m Dobrodušni sodni sveLnik Velik uspeh naših arhitektov Mariborski veleindustrijec g. Josip Hutter namerava zazidati velik kompleks ob Ciril Metodovi, Razlagovi, Prešernovi in Maistrovi ulici. V ta namen je razpisal lepe denarne nagrade za najboljše načrte. Nagradnega natečaja' še je udeležilo 12 arhitektov. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili veleindustrijec g. Hutter, -inž. Jelenec, inž. Šlajmer, inž. Baran in inž. čopič je pregledala predložene osnutke in jih razdelila v dve skupini. V prvo skupino nagrajencev po 15.000 din so uvrščeni osnutki inž. arh. Ježa, inž. arh. Humeka, inž. Černigoja in inž. Saše Deva. V drugo skupino z nagrado po 10.000 din so soglasno uvrščeni projekti arh. Lavrenčiča iz Beograda, inž. Herberta Drofenika iz Maribora, inž. arh. dr. Josip Kittricha in Josipa Hrubyja iz Prage in nekega anonimnega avtorja. Ostali osnutki pa bodo odkupljeni po 5000 din. Nagradni natečaj je pokazal visoko kvalifikacijo mariborskih arhitektov. Mestni uslužbenci za povišanje doklad je naredil svojo poslednjo sf , tezo. Življenje je neizprosen s tner. Igraš partijo za partij ■ . ji dobivaš, pa spet dobivaš W I!vr[jjtf ljaš- Vedno znova načenjaš i ^:0^ dobro veš, da boš poslednjo P e[iij darle izgubil. Življenje te bo g vo ali pa čisto mirno P° Koliko lenih, bojevitih in P1 j.0jni tij je na šahovnici odigral p riborski sodnik Emil Ifranier. let je bil neumorno aktiven i polju, zlasti odličen organi211 ^ J buden društveni delavec m na njegovem trudu, na njego ^ j« delu sloni današnja ljpa sa?(,aa inR ganizatorična stavba siove P3- slovanskega šaha. Posebno * pokojni dal mariborskemu * dolga le La po vsej državi suu u. Studenčan Lesar gradi zaklonišče Prvo privatno zaklonišče v Mariboru in okolici si je začel graditi Studenčan Ainton Lesar, železniški uradnik in posestnik v CirM-Metodovi ulici. Zaklonišče zgradi pod hodnikom v svoji hiši. Gradi ga s tremi delavci Posestnik Lesar je svoje zaklonišče opremil z gostim tra,-verznim omrežjem ter z debelimi plastmi zemlje. Vsekakor si lahko vzamejo mariborski hišni posestniki Studenčana za vzgled. SOKOLSKA KOMEMORACIJA NA POBREŽJU Tiho smo se zbrali'v dvorani sokolskega doma na Pobrežju, da proslavimo peto obletnico smrti pokojnega kralja Mučenika. Br. prosvetar je govoril o njegovem življenju, ki je bilo vseskozi posvečeno narodu in domovini. »Spavaj naš kralj!« je deklamirala ena izmed naraščajmo kakor tudi recitirala pesem »Viteškemu kralju«. Sledil je enminuten molk, nato smo tiho v dvoredih zapustili dom, od koder smo krenili v šolo na Pobrežju in položili na spominsko ploščo lovorjev venec. S trikratnim »Slava« smo zaključili lep spomin na Viteškega kralja. — Tudi povsod na deželi so društva z lepimi svečanostmi počastile spomin pokojnega kra-Ua. Pri mariborski mestni občini je zaposlenih precej uslužbencev-dnevničarjev. Ti mestni uslužbenci doslej niso prejemali doklad za otroke. Zato so pričeli akcijo za dosego teh doklad. Na mestno občino so naslovili utemeljeno spomenico, v kateri so mestnemu svetu obrazložili svoje upravičene zahteve. Videti je, da je mestna občina pokazala razumevanje za težnje svojih dnevničarjev, ker je stavila njihovo prošnjo na dnevni red jutrišnje seje mestnega sveta. Ta bo odločil, ali naj se mestnim dnevničarjem izplačujejo doklade za njihove otroke. Kaj je z novo tržnico v Studencih O otvoritvi nove tržnice v Studencih se je že večkrat pisalo. Bil je tudi že določen dan otvoritve, vendar pa še tržnica kljub urejenemu prostoru pred kapucinsko cerkvijo danes ni odprta. Zdi se, da se zadeva tržnega prostora po višjih oblasteh- že od pomladi nepotrebno zavlačuje. Za novo tržnico se morajo izjaviti ne samo domača občina, ampak budi gradbeni urad v Mariboru, Kmetijska zbornica, Zbornica za TOI in končno še banska uprava. Več inštanc je vprašanje tržnice sicer že ugodno rešilo, vendar pa končna odločitev še ni padla. Občinski odbor je že naročil, okrog 20 novih miz, ki čakajo zdaj na zadnja odobrenja oblastev in na otvoritev. Letos je izredno bogata sadna letina in bi Studenčani gotovo pokupili precej sadja na novem tržnem prostoru. Zategadelj se tako občinska uprava kakor tudi studenško prebivalstvo nadejata, da bo vprašanje otvoritve nove tržnice v najkrajšem času rešeno. - J> ;;-- Zasiien pristanek nemškega letala pri Kariovcu Včeraj okrog 2. ure popoldne je začelo krožiti nad Drežnikoin pri Karlovcu sivo-zeleno letalo z velikim črno-rdečkastim kljukastim križem. Po nekajminutnem kroženju se je letalo spustilo na breznt-ško polje za kurilnico državnih železnic. Kmalu se je nabralo okoli letala precej radovednega sveta, prišli pa so tudi zastopniki oblasti. Letalo ima napis »17 D OYWW« ter je lovskega tipa in nemškega porekla. Iz letala sta izstopila dva pilota, ki sta izjavila predstavniku oblasti, da. sta potovala iz Nemčije v Zagreb, da pa sta zaradi megle izgubila orientacijo. Ker jima je pri iskanju Zagreba pošel bencin, sta morala pristati pri Karlovcu. Bilota sta tudi izjavila, da sta potovala z njima še dve letali, kateri sta pa pilota zaradi megle izgubila izpred oči. Oba pilota so oblastva zadržala. m. Zima se bliža, plašče kradejo. Zadnje dni je na policiji prijavljenih več tatvin obleke in plaščev. Včeraj je nekdo ukradel delavcu Ivanu Grihi iz Mlinsko ulice SL 9 svetel zimski plašč. ra „TrIje tički" na gasilskem odra v Studencih. V soboto, 14. oktobra ob 20. bodo vprizorili člani Prosvetnega društva Studenci veseloigro „Trije tički" v dvorani gasilskega doma. Prijatelji vesele zabave bodo prišli na svoj račun. m Že v soboto, 14. t. m. se pričenja znova lov za srečo, ki ga nam obeta prvo žrebanje državne razredne loterije. Kdor š e nima srečke, se naj obrne nemudoma in zaupljivo na našo hišo sreče, bančno poslovalnico Bezjak, Maribor, Gosposka ul. št. 25, kjer so nove srečke še na razpolaga. Priposlane in neplačane srečke se naj vrnejo čimprej, da bodo na razpolago ostalim interesentom, ki jih jo vedno več. Kdor hoče obdržati pravico do eventualnega dobitka, naj plača svojo srečko najkasneje do dneva žrebanja, t. j. do 14, t. m. m Železo v korenju. Na neki njivi na Poljanah so našli ljudje včeraj med korenjem sveženj 20 m železa, kakor služi za beton. Bilo je najbrže ukradeno s ake stavbe in začasno skrito tam na njivi. Kdor to železo pogreša, naj se oglasi na orožniški postaji v Studencih. m Upokojen je bil orožniški narednik Jernej Žlebnik iz Slovenjgradca. m Vlsm v Valvazorjevi ulici. Sinoči je mlajši moški vlomil v stanovanje tkalke Matilde ..Mihec v Valvazorjevi ulici 46 in ji odnesel več svilenih oblek, perila, zlato zapestno uro, zlato zapestnico in zlat prstan z belim kamnom. Skoda znaša okoli 2500 din. Policijski daktiloskop g. Gro-bin je posnel prstne odtise. m Okraden gledališki igralec. Gledališki igralec g. Pavel Rasberger iz Aškerčeve ulice 3 je prijavil policiji, da je neznani vlomilec iz. njegove shrambe ukradel zenske gojzerice. m Ukradena ročna torbica v kleti. Vče- Zadnja leta pa se je parW*; njegova življenjska ša.hov,^diorfj bila vsak dan težja m na ^ njim je izgubil jugoslovanski jj prvih stebrov, na katerih so * jj5‘ četki sedanje velike jugoslov^ • ske družine. ... -c« Velikih mojstrskih ambicij i , # ^ v šahu ni imel. Bil pa je čen šahist. Zanesljiv_ ter B. Jv. mnogih medmestnih in mecl jfffio-lehih. Njegova igra je bila sYe na, premnoga poteza pa zaf' zofskun humorjem, M ga sipal izza svetlikajočih se. ^ je zamrla sedaj zadnja PoteZ7r ugasnil humorističen koment meznim potezam. Ostalo je ^ojS^ polju trajno delo, ki ga j| J*3. -mer vestno opravil za naš san. .g 183. Indiiska obrani*^^ 183. Indijska (II. nac. am. turnir v ftov. Beli: f E. Kramer črni 1. d4, SfC 2. Sf3, e6 3- X« UT) OlU) vw - _ 1» Lb7 5. Lga, Le7 6. dj, ct<&% ' - »'A 8. Lxf6!, L\(6 9. h4, 11. Dc2, g6 12. ho, Kg7 -v f5>, n 11. 0-0 0, c5 15. Th3, cf 16; lM Txh8, Kxh8 18. Lxg6!, P 20. Thl, Th8 21. Txh8, Ks»» črni preda. redni . * „Starilior“ ima svoj ** \jji sestanek, dne 12. okt. ob - • qj, M ji v restavraciji Narodnega doto ^ liki se proslavljajo 12 (c!urt per^3 clarissime peracta prijatelja b-kovar-ja. „Roža‘;, Kino * Esplanade kino.......... M uvmiviii uu aiccc « *“'*« ** Stahl. — V četrtek ob 20.4o ur Dve uri zabave in smeha. * Kino Union. Do vklju^^T , bimkanje“ v glavni vlogi Katharina Hepburn. Radio Celrtek, 12. oktob : Ljubljana: 12. Veseli 12.45 Poročila; 18. Pester .. 18.10 Slovenščina za Slov^1 o0\>o\* minut zabave; 19.40 Savez . iJ vine Jugoslavije; 20. Pred^ 2 .V; ke literature (L. M. Skfljgf^ A 111C1 ULUTC ( X_/. h* Vrt!T duciran koncert simfonične Zvoki v oddih RO. Koncert RO. - Soli ja: cert; 11.45 Opoldanski .kong- « strumentalni in vokalni ... jj Le'oncavallova ki in srebrno uro. Ukradene stvari je Cererjeva^ našla v kleti. Kako je prišla njena ročna torbica v klet, ni znano, m Kam je izginila? Te dni se je oglasila v neki, tukajšnji tekstilni tovarni neznana zenska m sporočila '25 letni delavki Cererjevi iz Smetanove ulice 48, da je njena mati nenadoma nevarno zbolela. Vsa obupana je hčerka prosila, če sme domov. Seveda so ji to dovolili. Cererjc-va pa ni prišla domov, niti ne drugega dno. v službo. Za njo je zmanjkala vsaka sled. Istočasno je njeni materi Alojziji zmanjkala ročna torbica z zastavnimi listki in srebrno uro. m Vlomilec Valentin štrukelj, ki je bil pretekli teden v Selnici ob Dravi are-tiran, je priznal še 6 vlomov, tako da so mu doslej dokazali 18 zločinskih podvigov. * Zlato po zvišani cen! kupuje J. Janko, urar - draguljar, Maribor, Jurčičeva ul. 8 je^ Edip ' in Mascagnijeva opg? 'ffim Bukarešta: 20.15 Simfon c^, Budimpešta I.: 12iflp . -9? 19.25 Simfonični koncer II.: 20.80 Simfonični KnBC - __________ kone Mariborsko Sreda, 11. Zaprto. Četrtek, 12. ob 20.: Neoi « f Petek, 13. Zaprto.^ O}': r ijSla * Sobota, 14. ob 20. Prva ponovitev «ve„i|dvse je bila pri premier* n t ja jeta, bo v četertek, 1 • veSelo^ £ na vseh odrih prodorn j) > dijaštvu dovoljen. prU®jv s Gospodične, ki nšeue> dališki balet so napr ■ rj S^e danes 11. t m. 1 gajni. Trideset Bet Dramatičnega drUl V spomin na prvo predstavo Dramatičnega društva pred 30. leti (10. oktobra 1909) se je včeraj zvečer zbralo v Narodnem domu lepo število bivših aktivnih članov kakor Bureš, Dobravec, dr. Jan, Leskovar, Majer, ga. Planinškova, Sever, Stegnar, Weixl in član zadnjega odbora gledališča upravnik dr. Brenčič ter novinar Pirc. Zadnji je našel arhiv teh predstav ter prinesel s seboj veliko sliko Ste? fana Skrbinška, očeta igralcev, kot častnega člana bralnega in pevskega društva. irl3 na Med izmenjavo teri so takrat v Marj* Nard terna dvema skrajnosti- vse podnebne prehode. Ob- ^l!ate?ent*na ^r^ava veleposestev, l**« nekatera tako velika, da jih j ,0v^ lastniki nadzirati samo s Sn r ' ^e^e'P,osestva’ na katerih Ss^, -000 glav živine, niso niti med ^ ja Se Pričenjajo šele pri 100.000 ™nrajfepn medtem ko imate na vzhodu ^ kateri’] Ve^'e kakor cela Jugoslavija, ®a zahorj, ne naidete niti grička, imate ^tie ta^e’ ki i’1!' sestavljajo same Sore' večje kakor največja v k ?r*r°di> tako obstajajo ogrom-^ni v tadi med prebivalstvom. sre^afc na eni strani ogrom-1VM v'^‘te ua drugi nepopisne ?NčLne!\ obojimi so zastopani tudi “r s« izseljenci. V Argentini je največ . v ,UzHoameriških Slovencev, f’ 4i jea. ^»norcev. Zelo zanimivo pa I3 ^iki Severu veliko Črnotgorcev, ki 0^romnih bombažnih nasadov. Do 9n rnie so oddaljene druga od s 'n ve^ kilometrov. Tako da-tai le, °Sed do najbližjega soseda, fcla ^za^a ug°&la> ie zaslužek tako °Stuj’e tudi za vsa prihodnja v ti,i0 un^‘ suša ali pa jih opu-fa 4 5e- Na skrajnem jugu, n. pr, ’n v Ushuai, so pa Dal-. Vin« _ v večini. Ti se ukvarjajo s \ %ni in Pomorstvom. Slovenci ik3Uajv .Ve^*n°ma v osrednjih deže-Bueil°s Airesu, glavnem (A e “e, ki šteje že več mrlijo-delavci, a tudi mali n,^. ^d. V predmestju Doc % ],SIrornašnejših v tem ogromna Y0r^° Jugoslovani večino. $ Jih tu Italijani, polagoma V?r dohi 1 ,lu<^e izpodrinili. °> se Vo^enie’ da se vseli v i(v4^k° Izgubi brez sledu. !%ae ^hko°va3'° v Pristanišču potni list, k bJ%er n a.ni0r hočete. Ni se vam ^Vr^bje pJavljati. V Buenos Airesu a nllavadno. Podnevi je silo-fjjJ* Da^e ?°no2i vas lahko zebe, če-Ijj ’ni- IV!ra.,niperatura nikoli pod plus u,ica/h TZT0™ oster veter’ ^ ^ • °a je Buenos Aires res tinsko glavno mesto prezident USA Roosevelt, je dejal, da so buenosaireške ulice za ogromni promet preozke. Župan je takoj odredil odkup celih skupin palač, ki so jih v rekordno naglem času podrli in napravili dve ulici, ki sta sedaj najširši na vsem svetu. Na sredi ene izmed njiju, ki se imenuje Avenida 9 de julio, so zgradili 30 m visok obelisk, pa se jc pričel rušiti že nekaj mesecev po dograditvi. Obogateti —to je -prva in zadnja želja vsakega Argentinca. Obogateti — vseeno kje in kako! Morda tudi v lote- riji? Teh je kolikor hočete: državna, deželna, mestna itd. Vsak dan so skoraj žrebanja. Konjske dirke in stave pri njih so prav take ‘priložnosti za obogatitev — ali obubožanje. Marsikdo se pelje na dirko z avtom, nazaj se vrača peš, ker mu ne ostane niti za ‘tramvaj. V Buenos Airesu je južnjaško živahno. — Španci s'o ostali tudi v, Ameriki pač Španci. Če gre ženska sama ali le s prijateljico po ulicah, se vse, mlado in staro, oženjeno in neoženjeno ozira za njo. Vsi jo ogovarjajo ali izrekajo vsaj svoje opazke o njej. To ni nič čudnega in ženske se k temu le smejijo. Kaj pa naj bi tudi sicer storile? Taka je pač Argentina in tako ie njeno veliko glavno mesto. Gibraltar na vzhodu Baltskega morja Est&sid s© pulijo z-a Y Kakor poročajo iz Tallina, . je ^postalo^v '■tamkajšnjih knjigarnah ‘ v zadnjih dneh nenavadno živahno povpraševanje po sovjetski literaturi. Knjigarne so naročile večje pošiljke ruskih knjig iz Moskve, pa so bile že v prvih dneh razgrabljene. Knjigarna »Theokool« prejema vsak dan tudi s podeželja pisma, kjer zahtevajo Estonci in ‘Estonke naročila na sovjetske revije in dnevnike. Največ se ‘iščejo knj-i-ge o državni organizaciji Rusije, o gospodarski strukturi in politiki sovjetov. Mnogo povpraševanj je tudi t>o s-lovnici in besednjakih ruskega jezika'. Majhni kraj Baltiški .s 1200 prebivalci ie bil že za Petra Velikega pomorsko oporišče za ladjeplovbo. V švedsko-ruskih vojnah na kraju XVIII. stoletja je bil Bal-tisk važno izhodišče za morske bitke. Od tod se lahko kontrolira in zavaruje vsa plovba do Kronsladia in Leningrada, zato se ta kraj, ki' ga bodo Rusi po novi pogodbi z Estonsko izpremetr.ii v pomorsko trdnjavo, po pravici imenujejo Gibraltar Baltika. Da so Rusiji padle v posest tako važne strategične postojanke, je za bodoči raz- voj političnih razmer na obalah Vzhodnega morja velevažnega pomena. Rusiji se ni treba več bati, da bo njena mornarica zaprta v Finskem zalivu, ker obvlada danes najvažnejše postojanke vzdolž Estonske, Letonske in Litve. Posebno važna je tod morska pot, koder vozijo velike transporte železne rude iz severne Švedske v nemška pristanišča. Odkar sta Staliu in Molotov obnovila politiko Petra Velikega v vzhodnem delu Baltika, so se odnošaji sil v tem delu Evrope do temelja izpremenili v korist Rusije. Tragični prizori na begu iz Poljske V »Ziircher Zeitung« poroča neki švi-; carski novinar o žalostnih prizorih, ki jih jc doživel na begu iz Poljske. Med drugim pripoveduje: Dne 17. septembra je bil najžalostnejši dan na umiku k romunski meji. Tega dne se je izvedelo o udoru ruskih čet v vzhodno Poljsko. Cela reka ljudi, starčkov, žena in otrok je tedaj v paničnem begu hitela k romunski meji. Druga za drugo so letele nad nami jate poljskih letal in pilotom sc je videlo, ko so pristali, kako pretresljivo je bilo njihovo slovo od domovine. Naslednjega dne pred poldnem je dospel v Černovice poljski maršal Rydz Smygli. Ko je stal na obmejnem mostu med Kutyjem in Vijnitom, se je žalosten ozrl na poljska tla in ni mogel zadržati solz. Zapuščal je domovino, ne vedoč, če jo bo še kedaj videl. V černoviških hotelih je bilo videti tiste dni pretresljive prizore bednih zapuščencev. Neki Francoz, ki je 18 let živel na Poljskem, je dejal: »Jokal sem, ko sem zapuščal Poljsko preko Dnjestra.« Neki Holandec je dostavil: »V petdesetih letih mirnega de- Najnesrečnejši so tisti ljudje, ki zmeraj samo na sebe mislijo. la bi se Poljska dvignila v zares moderno državo. Mnogo je bilo res napak, toda vse bi se bilo sčasoma popravilo. Meni se zdi, kakor da sem izgubil kos svoje domovine.« IDEOLOŠKO STALIŠČE FAŠfZMA V odgovor na pisanje vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, da narodni socializem' in fašizem nista več branik proti komunizmu, piše italijanski minister Farinacci v listu »Regime Fascista«: — Večkrat smo poudarjali, a nonavljamo spet danes, da smo bili, smo :n bomo tudi. nadalje protikomunisti, čeprav popolnoma odobravamo vešče poteze spretne nemške diplomacije, da drži daleč od sebe državo od 172 milijonov Rusov in da jo zaOkrene proti svojim sovražnikom:.« MORJE RUSKIH PODMORNIC »Lahko rečem, da imamo več podmornic, kakor katera koli država na svetu. Dodam še, da jih imamo več, ‘kakor jih imata Nemčija in Japonska skupaj!« je dejal komisar ruske vojske Vorošilov 24. julija letos zastopnikom tiska. »Kaj praviš, kdaj nam bo avto zaresna konkurenca?« Luksus lepotic za obmejne trdnjave Grški listi poročajo o utrjevanju severne meje Grčije. Naglašajo, da je bilo doslej utrjenih 3000 strategičnih točk. Izkopanih je bilo pri utrjevanju 450.000 kub. metrov zemlje, uporabljenih za betonska dela 100.000 ton cementa in 350.000 ton jekla. Gradnja teh utrdb je stala grško državo mnogo denarja. Čeprav so Italijani umaknili svoje čete z albanske meje, se bodo utrdbena dela na grški strani nadaljevala. Da bi stroške za narodno obrambo na meji laže krila, je grška vlada razpisala davek na luksuzne predmete, parfume in kozmetične proizvode sploh, dalje na fotografske aparate in nekatere druge potrebščine človeške lagodnosti. IFazno opozorilo! V časih, ko morajo uprave listov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej ali pa sproti poravnavati, je nemogoče, da bi zaostajali naročniki z naročnino za liste. Zato prosimo cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernik« po poštni položnici, da svojo dolžnost napram listu brez odloga izpolnijo ter nemudoma nakažejo zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo prekinjeno prejemanje lista. UPRAVA »VEČERNIKA« • ®r®-StaCpoo,e A LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN 37 dvignil se o i(ats st°la, da pozdravi ob-*afadi domneval, da se zadeve v zvezi z ri- K jeCv°zr'’ aii so vrata zaprta j% ,,“o p napad. fcS LVa? Prostn1SS°n'oP0!Jedel- Ericssonove ^O^idno S?? zmeša,e- Cc bi 113 s™- bi \napad”• or besen pes; *th.^ k 16 sauiA le zadušil njegovo %S Je UU LUi Kcx 1 / • 1» ui» .|| i predstavi poleg normalnega filmskega ratek a interesantni nastop našega mojstra t» ■-galija." V nedeljo 15. t. m. ob pol 11. uri J?? jjJ z nastopom okultista hipnotizerja SV MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina ta te oglase ie din 8— Dražbe preklici, dopisovanja In ženitovaniskl oglasi din l.— oo besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din 10 Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takol ort naročila, oziroma ga ie vposlati v nismn skupaj z naročilom ali pa oo poštni položnici na čekovni račon št. 11.409. Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno ROBAUS-SUHOR VODEČA ZNAMKA Pri boleznih prebave in za slabotno deco uživajte Ro-bausov zdravilni prepečenec. 9189—1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi-zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 9013—1 la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Crepinko, čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor, Zriniskega trg št. 6. 9789-1 OPOZORILO! Podpisama izjavljam, da nisem plačnica za svojega maža Pšajd Konrada. Pšajd Aloj zija, Trdinova 18. 9790-1 POSTELJNO Pf:RJE~~ po din 8.—, prebrano din !0.. kemično čiščeno in skublieno din 30.—, kemično Čiščeno in ročno skubljeno din 45.—. gosje perje, polbelo, ročno skubljeno din 55.—, kakor tudi polovico čisto belega puha, najfinejši puh po brez-konkurenčnih cenah pri »Luna«, Mardvr. samo Glavni trg 24_________________9835-1 SOBO oddam gospodični. Istotatn naprodaj otroški voziček in prima koncertne citre. Raičeva 13-1. Maribor. 9839-1 Širite „Večernik“ Posest PRODAM PARCELE ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87 8975—t Kupim STANOVANJE čisto in poceni, sončna lega, oddam rednemu plačniku. — Aleksandrova 101. Pobrežje. 9818-5 aHBBBKS RADIO-APARAT kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Radio« na upravo »Večernika«. 9829-3 " kopirni stroj rabljen, za obdelavo do 1 m dolgih lesenih komadov, kupimo. Železarna Muta. Muta ob Dravi. 9842-3 Prodam SVEŽE KISLO ZELJE od petka naprej dobite v trgovini Weis Josip, Aleksandrova cesta. 9804-4 STANOVANJE eno- in dvosobno v novi zgradbi pri postajališču Tezno oddam. Ptujska c. 33. 9819-5 SOBO s štedilnikom oddam mirni stranki na Pobrežju. Vprašati: Lovec, Glavni trg 4. 9820-5 LIMONOVO DREVO veliko, s sadjem, prodam. — Vrtnar Jemec. 9828-4 POZOR TAPETNIKI! Prodam poceni dobro ohranjen stroj, kateri odvita in istočasno češe afrik ali žimo. F. Novak, Jurčičeva 6. 9845-4 Stanovanje STANOVANJE eno- in dvosobno oddam. Smetanova ulica 54 (gostilna). 9743-5 STANOVANJE 2 sobi s pritiklinami se odda Prešernova ul. 30a. 9836-5 LEPO STANOVANJE soba in kuhinja, se odda v novi hiši blizu mesta. Nasipna ul. 55, Pobrežje. 9847-5 sce. NOVA STANOVANJSKA KOLONIJA V čina ljubljanska zgradila otroško LJUBLJANI Tudi v Ljubljani je bila občutna stanovanjska kriza. Zato je že lani pričela ljubljanska mestna občina akcijo za gradnjo stanovanjskih kolonij. Lani v novembru je dala mestna občina v ta namen poldrug milijon dinarjev. Nova stanovanjska kolonija ob Lavričevi in Koba-ridski ulici bo kmalu dograjena. V njej bo 48 lepih enosobnih stanovanj. Skupni stroški nove ljubljanske gradbene akcije znašajo 3 in pol milijona din. Med obema stanovanjskima blokoma je mestna ob- n Čuvaj zaspal na progi. V B%d Bački se je dogodila, kakor IgJu Vinkovcev, nenavadna smrtna jfL letni kmet Jurij Kovač, ki J fig-čuvajsko službo na železnici, J ® truden ter je legel kraj. pred prihodom vlaka pa j° z“,,j 0b motiva ga je zgrabila ter 8a ^®{anie# Kovača so pripeljali v bolni««' pa je kmalu nato umrl. n Nova palača Borze dela j jena v Skoplju. Otvoritvi veltf^jjjd palače sta prisostvovala pre H p P.vpflrnvir* in minister ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Srečko Jelen, Studenci. Erjavčeva ul. 12. 9830-9 SLUŽKINJO ki zna nekoliko kuhati, iščem Koroščeva ul. 36-1. Predstavi naj se od 2. do 4. ure. 9837-9 Sobo odda SOBO S KUHINJO lepo, čisto, v mirni hiši oddam takoj starejši gosoej. — Betnavska c. 40. 9821-5 STANOVANJE NA STANOVANJE in HRANO oddam takoj pošteni in mirni sprejmem gospoda. Koroška stranki. Benet, Dravska ul. 10 c. 44, pritličje, levo. 9824-7 -------------9826-5-------------I SOBO STANOVANJE j strogo separirano. s kopalni- veliko, sončno, z vsem kom- co in hrano oddam s 1. no- fortom poceni oddam. Vprašati Mlinska 30. 9831-5 STANOVANJE lepo. dvosobno, z verando v centru mesta oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 9838-5 Službo dobi NATAKARICO izučeno, starejšo, pridno, katera je že bila v službi kot plačilna, s kavcijo -iščem. Radi informacije naj se obrne osebno ali pismeno na moj naslov: Turk Josip, gostilna. Murska Sobota.______9833-9 ELEKTROMONTERJA s prakso sprejme v službo mestno elektriško podjetje v Mariboru. Interesenti nai clo žijo prošnje do 16. oktobra. 9840-9 vembrom tudi starejšemu gospodu ali dami. Glavni trg 24-111, levo. 9827-7 Sobo Ufe SOBO parketirano. z dvema posteljama in kopalnico iščem na Kralja Petra trgu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lepa soba«. 9832-8 Službo TRGOVSKI POMOČNIK vojaščine prost, zmožen kavcije, išče zaposlitve v trgovini, skladišču ali slično. — Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiv«. 9841-10 Zgubljeno MAČKA črno-bela z odsekanim repom se je zatekla. Oddati proti nagradi Gregorčičeva 12. dvo rišče. 9843-11 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana Prešernova ul. 40 Zlato tn briljante, zasta^aP išče nujno za o** M. Jlgeriev Maribor M Gospo ska tablete OKA$* tablete za l°° kom*deti» I prot. PoV* j elt*f Zastopnik : L Mr. Rožma« ^ Beograd " ^ # 0*1. *■«*• Suh ladiiski pod ijJ/' in Slavonski hrastovi in bukovi parjeni paf ® , TOVARNA PARKBTOV Josip Bendeli, Uta Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. ŽREBANJE PR V treh dneh se prične 39. kolo Državne razredne loterije, ko bo zopet razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitkov v skupni vrednosti 65 milijonov dinarjev Prvo Žrebanje bo 14. Okt. f. I. Nove srečke se dobe v naši hiši sreče in glavni kolekturi bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR Tetefonk2097 Cela srečka stane din 200*—, polovica din 100'— in četrtinka din SO'—. Bezjakove srečke so že marsikomu prinesle novo življenjsko srečo, kakor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih premij in dobitkov Vsak je svoje sreče kovač! Odločite se pravočasno! Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, no vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave Štev. 28-67. Pr«mije: sr«**8 1,002.000 ff 301.000 It n 200.000 II Do bitki: srečka din 100.000*- 100.000*- t* 100.000*— » 100.000 — H 100.000*- » 100.000 — 80.000’— 60.000 — 1* 50.000*— }* 50.000*— »» 54. _ Oglasi po ceniku - Poštni čekovni rac ..63? ¥ 83? 86 ,36?