AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 12
CLEVELAND, OHIO, ' MONDAY MORNING, JANUARY 15, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
. Toki°. 14. jan. — Japonski ka-;)inet P^mier j a generala Nobuy-u - se je danes odpovedal 4n nes .le bila poverjena sestava novega kabineta admiralu
sedtSUmaSa YonaL Padec
vlade se pripisuje naj-c t'Sttiu, ker ni izvedla nove, JS le tr«°vske pogodbe z Zed. ^avami. Sedanja pogodba po-«čev nekaj dneh. Sedanja vla-^Je bda na krmilu štiri mesece « Pol m narod je bil nezadovo-IJ nzn.,0, ker,eni skušala pri-
Sfd isrijskimi ^
Nove vrste orožie ' Proti letalom
Washington, D r M , Amerikanec, katl' ~ Nek drži v tajnosti 6ga ime se vrste raketo 'kV ^^ p0sebne
milj razproslre "/t'" ^
jeklenih niti, v Zl
zanleto i« Katere se letalo
nadaljni
"Javrol Tn p fMd0bilaFran-JJWdni fronti proti "mS ™
ftJ*J2Ž£gte.....ge izstreli iz topov
p ? oseže gotovo višino, se od-
•	, j ln.lz n.)e se vsuje cela mreža
•	emh niti, v katere se zaplete
tak136161"letala' katerega Se dene iz akcije. Kadar se pribli-
nek° S0Vražna letala, se izstreli la <aj teh raket pred nje in leta-
žje^iZaplet0 v to jekleno omre-Se ala Popadajo na tla, ker Jim Propelerji ustavijo.
Pri j^rtna poškodba
njo nedel • P° st°Pnicah zad" bam v Je Podlegel poškod-Anton Pa°|lnt Sinai b°lnišnici "ujoč n,a ?sS«tar 46 let, sta" kaJ zapuS?1 47th St Tu-Justino mil zaluj°čo soprogo Žeje n - ° Kur^ doma iz Marv bezani i" eno hčer, vak h l)ast°rk0 Justina Noje bilv r SOrodnikov- R°jen ZaPušča	v Istri' kje/
nikov t brate m več s0r0d' let	aj J'e bil 30 let. Pet
društva sv ^ Bil 21an JosiPa, št. 99 HBZ.
SinovT 86 VrŠi iz JosiP Žele in 6502 StP^rebnega zavoda na
Poldne ilair Ave- v sredo P°"
Park n°,b 1:30 na Highland ohranja ,.pališče. Bodi mu lini nas g sP0min, preosta-
Vsa S°Žalje-Steve fužina obsojena
Ace. se je ^ 1011 Fairfield ga in napr&Ci-el z avtom v druge-njim vavtiw1 precej škode- ž ša> oče in mar bUa njegova star" da so bili vsi i 0btoženi so bili-Je bil obsni* k Pijani- Steve
kar mora T" na $5° za stroške' od SVo,- piacati po $5 na mesec
dVe leti n kot WPA delavec, Oče PH ne bo smeI voziti avta.
napovv.?ista bilapa °bs<W odPlačdih StroŠkovv mesečnih
McFarland kandidat
counrn J- M^Farland- Wvši znan /?" iz 28' varde je na-fa n j bo kandidiral za šerifa demokratski listi. V ta na-
ii^u-6, Prirejen-ples v Ukra-i'nskl dv°rani na 3161 E. 93rd
ie uLf°-bft0 Večer' katerega ^ Je udeležilo nad 600 oseb. I
že dolgo se je govorilo, da bo ta vlada padla, če se ne bo obnovila z Zed. državami trgovska pogodba, ki poteče na 26. januarja. Ameriška vlada se je izjavila, da ne bo obnovila trgovske pogodbe z Japonsko, ker je slednja zaprla reko Jangtze tujezemski trgovini, s čemer je zelo prizadeta ameriška trgovina.
Sestavo nove vlade se je ponudilo princu Konoye, ki je pa ponudbo odklonil češ, da se ne čuti dovolj zmožnega za to. Rekel je, da popularnost in odlično rojstvo niso še dovolj ne kvalifikacije za tako pozicijo.
Nemci niso mogli potopiti ladje
Hamilton, Bermuda. — Sem je dospela pod angleško posadko nemška ladja Duesseldorf, katero so Angleži zajeli 15. decembra v južnem Atlantiku. Ladjo so prekrstili v "Poland," v počast kapitanu John R. Poland, ki je ladjo zajel. Angleški mornarji pripovedujejo, da so hoteli Nemci ladjo razstreliti potem, ko je prišla na krov angleška posadka. Nekdo je namreč slišal nemškega kapitana, ki je reke!: "Saj ne bodo daleč prišli.-' Nato je angleški kapitan poslal na nemško ladjo nemško posadko in ji rekel, da jih bo prepustil usodi, če takoj ne najdejo bombe, ki je bila pripravljena, da razstreli ladjo. Nemška posadka je takoj zatem našla bombo.
-o-
Nov grob
Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu Terezija Zakrajšek, rojena Cim-perman, stara 59 let. Doma je bila iz fare Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Matevža, tri hčere: Rose, Johana in Sophie ter sine: Antona, Ru-dolpha, E]dvarda in Mattew, dve sestri, Angela Kastelic in Frances Milnar, v starem kraju pa sestro Alojzijo in brata Jožeta. Bila je članica društva Srca Jezusovega, št. 172 KSKJ in podružnice št. 21 SŽZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih v cerkev Annunciation na W. 130th St. iz hiše žalosti, 12814 Carrington Ave., potem pa na pokopališče St. Mary's, Brook Park pod vodstvom Frank Zakrajšek. Naj ji bo lahka tuja zemlja, ostali družini pa naše globoko soža-
I je. -
Čitalnica
Odbor Slovenske narodne čitalnice za leto 1940 je sledeči: Predsednik Wm. Candon, podpredsednik V. Sever, korespon-denčni tajnik V. E. Sever, finančni tajnik Louis Dular, zapisnikar Anthony Kess, knjižničar Joseph Kess; nadzorniki: Ludvik Medvešek, Jakob čič. Seje prvo sredo v mesecu zvečer v či-talniških prostorih, čitalnica bo odprta za izposojevanje knjig enkrat na teden in sicer ob četrtkih od 7 do 9 zvečer.
Pogreb T. Clapacs
Pogreb Therese Clapacs s,e bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v torek zjutraj ob 8:30 in v cerkev, sv. Je-ronima na Lake Shore Blvd.
Toplo na severu, mraz v Nemčiji in na Balkanu
Medtem, ko je bilo zadnje dni v tednu po vsej Skandinaviji prav toplo vreme, je pa vladal po Nemčiji in nižje na Balkanu pravi sibirski mraz. Na Finskem se je začel topiti sneg, kar je bilo zelo težavno za finske patrulje na smučkah. Finske čete upajo, da bo zopet kmalu zmrznilo in da bo zapadel nov sneg.
Berlin, Nemčija. — Silen mraz je poslabšal itak žalostni položaj Nemcev, katerim primanjkuje premoga. Mnogo ljudi v Berlinu si je organiziralo središča, kjer se zbirajo. Vsak prinese tisto peščico premoga, ki ga ima in se potem grejejo pri skupnem ognju, .časopisje tolaži Berlin-čane s tem, da jim pripoveduje, kakšen mraz je bil leta 1929, ko so bile zmrznile vse vodne cevi in so morali meščani kupovati vodo na vrče.
Budapest, Ogrska. —r Mrzel val je zadel balkanske države. Ponekod je padel toplomer na 25 stopinj pod ničlo. Najhujše je bila prizadeta Romunska, kjer je zmrznilo enajst oseb. Nekaj vasi v Dobrudži je popolnoma zametenih. Mrzlo vreme je prignalo v vasi volkove, ki so postali prava nadloga za ljudi. -o-
51 trupel so že dobili od 92 zasutih v Hartley, W. Va.
Bartley, W. Va., 13. jan. — Družine 92 premogarjev, ki so našli žalostno smrt v tukajšnjem premogorovu zadnjo sredo, so dobile danes od premogovne družbe čeke za njih zadnjo plačo. Danes so dobili iz rova 51 trupe!, potem ko so delali reševalci nepretrgoma tri dni in štiri noči v upanju, da dobe nekaj premogarjev še živih. Zdaj ni nobenega upanja več, da bi bil od 92 premogarjev še kdo živ. Premogovna družba namerava napraviti vsem žrtvam skupen pogreb, ko bodo dobili še ostala trupla iz rova.
-o--
Licence za pse
Do 20. januarja imajo lastniki psov čas, da dobe licence za svoje četveronoge prijatelje. Po tem dnevu bo kazen za vsakega psa, ki ne bo imel licence. Pravijo, da gredo letos te licence počasi od rok.
Iz bolnišnice Mrs. Jennie Podpadec, soproga poznanega gostilničarja iz Waterloo Rd. se je vrnila iz bolnišnice domov. Prijateljice jo lahko obiščejo sedaj na domu. Pogreb Mary Supan Pogreb pokojne Mary Supan se vrši iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152 St. v torek ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla.
ZAROTA PROTI
II. S. VLADI
New York, 14. jan.—Tajna policija Zedinjenjh držav je zaprla 18 oseb in zaplenila mnogo orožja in m uniči je, kar vse je bilo namenjeno, kot pravi policija, da se strmoglavi sedanjo vlado Zedinjenih držav in postavi vlado po vzorcu Hitlerja v Nemčiji. Prijeti so člani organizacije "Christian Front." Policija pravi, da je imela organizacija 12 kongresnikov zaznamovanih, katere bi se ubilo. Imena niso znana. Zarotniki, so nameravali razbiti mostove, i poštne urade, banke, železnice in razne prometne zveze. Zarota je bila v glavnem namenjena proti Židom. Policija jih je zasledovala zadnjih šest mesecev. Glavni vodja organizacije je John F. Cassidy, katerega so nazivali tovariši kot "fuehrer." -o———-
Ruska letala bombardirajo Finsko
Sporazum med Bolgarijo
in Turčijo
Sofia, 14. jan. — Bolgarski kralj Boris je sprejel v avdijen-ci turškega generalnega tajnika za tujezemske zadeve, Menemen-coglu, ki je imel daljši razgovor tudi z bolgarskim zunanjim ministrom. Posledica teh razgovorov je, kot se poroča, da sta se obe državi sporazumeli nad popolno nevtralnostjo in da bosta gledali na to, da se obdrži mir na Balkanu. Bolgarska bo še naprej obdržala prijateljska fronto napram Turčiji. Poroča se tudi, da je Turčija prosila bolgarsko vlado, naj zaenkrat Še ne pritiska na Romunsko za odstopitev Do-brudže.
-o—--
Nov grob
i Po dolgi in mučni bolezni je j preminul v Sunny Acres bolniš-! niči rojak Štefan Vraneža, star J 49 let. Tukaj nima nobenih so-jrodnikov. Rojen je bil v vasi j Odri, fara sv. Jurij, kjer zapušča dve sestri, Tonka Fiolich in j Ljuba Smolkovic ter več sorodnikov. Bil je član društva sv. Josipa, št. 99 HBZ. Pogreb se vrši iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo zjutraj ob 8:15 ure ter v cerkev sv. Pavla ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru.
V bolnišnico
V petek je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico Tony Jerman, sin družine Jerman iz 792 E. 232nd St. Nahaja se v sobi št. 220, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Seja Zadruge
Danes zvečr se vrši seja direk-■ torija Slovenske zadružne zveze, {v torek je pa seja ženskega odse-ika.
Težka poškodba
Mrs. Agnes Zadnik, 1220 Norwood Rd. je padla na zmrzlih tleh in je bila odpeljana v Lake-I side bolnišnico.
Angleški letalci so poleteli na Dunaj
London, 13. jan. — Anglija se ponaša, da je postala absolutna vladarica v zraku in da se prav nič ne boji predstoječega masnega vpada 'na britsko otočje od strani Nemčije. V petek večer so angleški letalci izvedli senzacio-nelni polet nad Dunajem in nad Prago. Trdi se tudi, da so angleški letalci poleteli nad Nemčijo prav blizu Berlina.
Angleška letala, ki so poletela nad Dunaj in Prago, so letela v skrajni višini. Polet se je zavr-šil brez vsake nezgode, dasi so imeli letalci precej težave z ledom, ki se je nabiral na letalih. Ko o bili letalci nad Dunajem in nad Prago, so se pustili zelo nizko in od tam vrgli letake s proti-nemško propagando.
Medtem pa Nemci še naprej z letali obstreljavajo angleške ribiške ladje, ki zahtevajo varstvo od angleških bojnih ladij. V zadnjih par dneh so Nemci potopili šest ribiških ladij.
Nemci so napadli tudi angleško bojno pristanišče Firth of Forth na Škotskem. Angleži so izstrelili eno nemško letalo in vjeli nemškega častnika, trije možje iz nemškega letala so pa utonili.
Zadnji teden so Nemci potopili 17 ladij v Severnem morju z obstreljavanjem iz letal.
Paris, 13. jan. — Francosko vrhovno poveljstvo poroča, da se je na zapadni fronti izmenjavalo samo topniški ogenj na raznih sektorjih. Tudi letala so bila precej aktivna, drugače je pa vse mirno.
Reorganizacija relifa
Mesto Cleveland bo popolnoma reorganiziralo relif v namenu, da se bo dajalo boljšo postrežbo re-lifnirn družinam in to samo takim, ki so potrebne. Mesto bo zahtevalo, da se bodo relifne družine vsak dan registrirale in ne samo na gotovo dobo. Na ta način se bo lahko vedno dobilo one, ki niso več potrebni relifa, kadar se je njih gmotno stanje izboljšalo. Kot se je godilo zdaj, so nekateri dobivali relif še dolgo potem, ko ga niso bili več potrebni, ker ni mesto imelo vpogleda v njih razmere. Po novem sistemu bodo dobili relif res samo oni, ki so ga v resnici potrebni.
Tretja obletnica
V	torek 16. januarja se bo brala v cerkvi sv. Vida ob šestih
'sv. maša za pokojnim Viktor lOpaškarjem. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Prva obletnica
V	torek 16. januarja se bo ! brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pokojnim ' Frank Kmet. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Nad 400 ruskih bojnih letal je deževalo bombe nad Finsko v prvem napadu letos.
RUSI GROZIJO Z RAZDEJANJEM HELSINSKI
Helsinki, 13. jan. — Ruski le-, talci so vprizorili danes prvi napad na Helsinki v letošnjem letu. Bombe so padale v predmestju Grankulla, kjer se nahaja poslopje ameriškega poslaništva, vendar ni bilo nobenih človeških žrtev. V Helsinki sta bila pa ubita dva moška in ena ženska, ranjenih pa je bilo nad dvajset oseb, med temi devet žensk. Rusi so vrgli 40 bomb nad mesto.
Napad je vdjal v prvi vrsti na južnovzhodno Finsko in na utrdbe na polotoku Karelian. Rusi so vrgli več kot 100 bomb na železniško postajo Hyvinkaa, 30 milj severno od Helsinki. Bombe pa niso dosti zadevale. Ubita je bila samo ena oseba in 10 ranjenih.
Ko so odletela ruska letala, se je oglasil radio iz Moskva in grozilo se je s popolnim razdejanjem glavnega mesta Helsinki. Oči-vidno je, da hočejo Rusi oplašiti finsko civilno prebivalstvo, ker
ne morejo doseči uspehov na fronti.
Iz fronte se poroča, da se Rusi pripravljajo na velik napad v Salla sektorju, kjer so zbrali najmanj 40,000 vojakov in še vedno prihajajo nove čete.
Copenhagen, Danska, 13. jan. — Poroča se, da hite vedno nove čete prostovoljcev .na Finsko in vedno več orožja in municije se pošilja preko skandinavskih dežel na pomoč Finski. Poroča se, da je že več kot 6,000 švedskih prostovoljcev na Finskem, poleg onih iz Norveške. Iz Danske je dospela na Finsko prva stotnija prostovoljcev, Poroča se, da se je v Stockholmu vpisalo več Amerikancev za finsko armado. Iz zanesljivih virov se tudi poroča, da je prišlo vec italijanskih prostovoljcev na Finsko. Italija je našla pot, da pošilja vojni material na Finsko kljub temu, da je Nemčija prepovedala isto pošiljati preko njenega ozemlja..
Rusi dovažajo veliko vojnega materiala na Kitajsko
Hongkong, 13. jan. — Ne glede na to, da je Rusija zapletena v vojno v Evropi, pa stalno vozi vojni material v Kitajsko po železnici, na trukih in kamelskih karavanah. Rusija 'pošilja na Kitajsko municijo, aeroplane in težke truke. Kadar ne morejo rabiti trukov radi blatnih cest, na-lože blago na kamele. Kitajska daje v zameno volno, ovčje kože in rastlinsko olje.
Nove odredbe proti nemškim Zidom
Berlin, 13. jan. — Nemški ži-dje, proti katerim je vlada že izdajala najstrožje odredbe, so zopet tarča novih, ostrih odredb. Od 15. januarja pa do 11. februarja ne sme noben Žid v Nemčiji dobiti niti mesa, niti zelenjave. Na kartah, s katerimi dobi nemški narod živila in druge potrebščine, morajo židje imeti tiskano črko "J," da tako trgovec ve, da za te karte "nima" zaloge.
Za gotove vrste živil, za katera še ne velja določba za razdeljevanje po kartah, kot perutnina in ribe, še morajo ljudje registrirati pri groceristu ali mesarju. To potem lahko ljudje dobe, kadar ima trgovec zalogo. Toda židje se niti za to ne morejo registrirati.
Na javnih trgih ali v prodajalnah se židje ne smejo prikazati pred poldnem, niti ne smejo stopiti v te prostore po drugi uri. Ker je pa večina vse blago raz-
TA BO PA ZA V VOJSKO
West Valley, N. Y. — Staršev devetmesečne Isabelle Bobsien ni bilo doma, ko je divjal v tem kraju vihar. Ko so prihiteli do mov, so videli, da je vihar zelo poškodoval njih staro hišo. Toda dekletce so našli med razbitim pohištvom in drobci stekla prav mirno spati.
-o-
Smrtna kosa
V nedeljo zjutraj je korakal proti gasolinski postaji, ki jo vodi njegov oče, ko je zadela srčna kap mladega John Paulina, ml., star šele, 33 let, stanujoč na 380 E. 165th St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, rojeno Golja in enega sina, Ha-rolda, očeta Johna, doma iz Št. Ruperta, in mater Mary, rojeno Anzel, doma iz Trebnje vasi, Ponikve; enega brata, Alberta in tri sestre: Mary, Anna in Alma ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil zaposlen 12 let pri Pennsylvania železnici. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 152nd St. ter v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu
Belgija je preklicala dopust vsem vojakom
Brussels, Belgija. — Po radiu in depešah je belgijska vlada naenkrat poklicala vse vojake v vojašnice, ki so se nahajali na dopustu. Vzroka vlada ne pove. Privatno se pa poroča, da je temu vzrok zbiranje nemških čet na belgijski meji. Vladne ordo-nance so hitele po kavarnah, gostilnah, glediščih, klubih in vseh javnih prostorih in Ijlicali vojake v vojašnice v Bruslju. Poroča se tudi, da bodo poklicani" novi rekruti pod orožje. V raznih hotelih v Bruslju je živelo več belgijskih častnikov, ki so vsi odšli k svojim četam.
-o-
PREMIER ZA U. S.
Rochester, N. Y. — Avtor Will Durant je mnenja, da bi morala imeti vlada Zed. držav svojega premierja ali ministrskega predsednika, ki bi odvzel mnogo dela predsedniku. Problemi ameriške vlade so tako narasli, da je to preveč za enega samega človeka. Durant je mnenja, naj bi premierja imenoval predsednik.
Nagla smrt
V soboto se je vračal iz dela na busu, ko ga je zadela srčna kap in je takoj preminul znani rojak Jernej Petkovšek, star 55 let, stanujoč na 634 E. 140th St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Dolinar in dva otrok^, Jerry in Harry, eno sestro Frances Karis in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Laze pri Planini pri Rakeku na Notranjskem, kjer zapušča dve sestri Marija Jernejčič in Antonija Kolar in več sorodnikov. Tukaj je bil 37 let. Pogreb se vrši iz hiše žalosti, 634 E. 140th St. v sredo zjutraj ob
ohranjen blag spomin. Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Važna seja Danes se vrši seja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo R. Starši so prošeni, da se udeleže, ker je treba več važnega ukreniti. Seja staršev se vrši ob 7:30, seja pevcev pa ob 6 uri.
8:15 in v cerkev sv. Jeronima ob 9 uri ter na Calvary pokopališče, pod oskrbo Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.
SMRT V COLORADl Denver, Colo. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Jos. Prijatelj, po poklicu gostilničar, ki je tu bival čez 36 let.


prodano pred poldnem, dobe židje samo ostanke, če jih je sploh kaj.
Nemci imajo karte, s katerimi dobivajo obleko in obuvalo. Židje pa teh kart niso dobili, ker vlada pravi,!da so bili židje prej tako dobro založeni s tem, da imajo gotovo še dovolj zaloge doma. Zato židje ne morejo kupiti niti sukanca za obleko, niti podplatov za čevlje.
Vse gre očividno zatem, da se izžene zadnjega Žida iz Nemčije.
Japonski kabinet resigniral
Sedanji kabinet, ki ni mogel izvesti trgovske pogodbe z Zed. državami, je bil prisiljen odstopiti1 na splošno zahtevo naroda. Narod zahteva pri- i Jateljske odnosa je z Zed. državami.
"Ata je prinesel šuhke," s se dobrika prestolonaslednik nili ameriški slovenščini in idarjal, "da je ata" prinesel, si bo zapomnil to stvar ii1 upošteval, kadar se bo sveto situacija obrnila v nasprc smer in bo ata odvisen od nj za copate in kot pri hiši.
"Jej, to se je pa res prav u malo," je bila vsa radostna hana, "saj jih revček tako k-p vo potrebuje, da nikoli tega'! ni nikoli tistih centov pri »S ti pa tudi ne daš kaj prida.' >r
"Takele stvari kar meni pusti," sem moško rekel. "Pa<e menda ne misliš naprej me®-' da hišni proračun zamarjaŠ®*1 Veš, če ne bi bilo marjaša, že davno na relif. Kadar ^ suh, pa Jimu in Ferdotu potož®1 da mi je dolg čas in da bi jih malo vrgel za kratek čas. v imam takoj za en par tednov cigarete. Zato ju pa tako tefc vjamem za mizo. Edino toj še tolaži, da se bo nekega obrnilo. Veš, imam jako pamenjc sistem. Kadar mi začne kazi|ei sreča svojo zadnjo plat, sejeV hitro skregamo in nehamo- nn kor sta delala obračun on', jk za leto 1989, nem jima	j
žal. Pa pustimo to, saj vid'lS-Jimmy že komaj čaka, ka.1 SI skočilo iz tega lepega zavojčki
"Pa kje si pa to dobil?" se! mogla premagati Johana. P°Ur' ji vse po pravici in ji razi02' ir na dolgo in široko dobro sf Mrs. Ižanec.
Jimmy je bil zlezel na miz°|k se vsedel prav k zavojčku, d«|» česa 112 zamudil, jaz sem pa P°| j si odvezaval pisane trakove. ^ mi je šlo delo precej počasi ' 1 rok in je bila Johana vsa P0'' neznanskega pričakovanja, sj' mogla pomagati, da ne bi P1'11' mnila:
"Kaj pa še mečkaš! Daj ( odvij Ž3 enkrat 1"
"Kako bom odvil, ko mi j Jim sproti dela vozle. Za r° ga drži toliko časa, da bom r vezal, ali pa vidva razvežtf* sem rekel in se z eno roko bi'"' kooperacija našega junaka, drugo pa skušal razvezati tr*Jj ve. Veste, jih nisem hotel 1| prerezati, ker so bili res tako | pi. Ni dosti manjkalo, pa bij bila s fantom pošteno skreg®-ker je po vsej sili zahteval Pt vice za svoje prste pri razv^ vanju. Skoro da se nisva steP No, končno sem pa le ra* zal, kar je bilo zavezanega in^ čel odvijati papir. Pokazala je papirnata škatlja, v kal<r' so navadno čevlji.
"Vidiš, Jimmy," sem r^ "zdajle boš pa videl luštk"' šuhke!"	J
"Suhke, suhke," je posne^ za menoj mali možakar in nil prst v usta, kar je vselej 2 j menje pri takih korenjakih' imajo v glavi važne problem13.-"No, pa poglejmo," sem re , "kakšni so vendar ti toliko vani in tako težko priČakov .,■ čevlji." Dvignil sem pokroV — Johana je zavrisnila in Pl(f nila v smeh, Jimmy je nem0 ^ mel v zavoj, jaz sem pa gledal, gledal. . ..	J
Kakšni čevlji so bili? y te, da vam povem drugih mi je zmanjkalo sape.
različnih krožnikih troje vrst paradižnika! (Spomnila sem se na pristno ribniško prislovico: Sladku mlejku, pinenu mlejku . .. . mlejku na mlejku).
No, priznati moram, da je postrežba v restavracijah prav izvrstna in tudi cene nepretira-ne. K zajuterku servirajo povsod neke vrste riž "gritz" imenovan.
Na prometnih cestah so na križiščih pa napisi: "Quiet, please!" To je pa zato, da se sliši zvončkanje signalov, ki se oglasijo, ko se zapre ali odpre pot pešcem. Ideja ni napačna.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Prijazno vabilo članstvu
članom društva Blejsko jezero št. 27 SDZ naznanjam in vas prijazno vabim na redno društveno sejo, ki se bo vršila v torek 16. januarja v navadnih prosto- ' rih.
Prošeni ste, da se polnoštevil-no udeležite, ker seja bo zelo važna, razmotrivali bomo glede sedanje kampanje. Kakor vam je že znano je glavni odbor določil dobro nagrado v tej kampanji. Torej fantje in dekleta na delo, tukaj je "cash" ali bolje rečeno denar. Vstanite, zbudite se in delajte, če hočete, da boste kaj dosegli.
Naznanjam vam, da sem prevzel tajništvo pri omenjenem društvu. Mesečnino bom pobiral na svojem domu in v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vsakega 24. v mesecu. Prosim splošno članstvo, da redno plačujete svoj asesment, kajti opomniti vas moram, da jaz ne bom mogel zakladati za nobenega, ker nimam stalnega dela in tudi ne drugih dobrih dohodkov. Zatorej prosim članstvo, da skrbite, da se ne suspendirate, kar bi vam v takem slučaju, če zbolite hodilo precej narobe in se lahko dogodi, da bi ne i bili deležni bolniške podpore. Z bratskim pozdravom,
John Terlep, tajnik, 15501 Lucknow Ave.
(Od Waterloo Rd. in 156 cesta zapadno in prva hiša na desno.) -o-
Držimo se dobrih sklepov
Resolucije in dobre sklepe, ki so v prid društva ognjevito v načrtih na glavnih letnih sejah je umestno in opravičeno tudi izpolnjevati vsepovsod.
Vsak član oziroma članica naj bo zvesta svoji organizaciji h kateri pripada in to ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem. Sem in tam je seveda potreba poseči malo v žep, da se pomore društvenemu razvoju, kar je pač glavni cilj vsakega napredka med narodom.
želim tem potom navdušiti vse j članstvo Slovenske ženske zveze, j da v prvi vrsti redno plačuje svoj asesment in sicer na sejah ali pa na domu tajnice. Dolžnost slednje ni, loviti potrebni znesek po posameznih domovih, ki so največkrat raztreseni po širnem Clevelandu ali mogoče drugih mesetih. Red je priporočljivi v.vapovsod, zavednost od strani j članstva naj ' tudi tukaj najde i svojo pot!
Drugi, že večkrat obelodanje-| n' fakt je prošnja, da imejte malo več vpogleda v društveno poslovanje. Na glavnem uradu se zahteva od društvenih tajnic, da i je nakazana vsota (asesment) od| I "lanstva do vsakega 25. v mesecu. Iz ostalih 5 centov, ki jih plačujejo članice pa je treba pla-^ čati dvorano, odbor, večkrat i i potrebščine v tej ali oni zadevi,] ;če hočemo ugoditi raznim ape-j j lom itd. Torej, kje naj se vza-j me, če ni rednih dohodkov? Izrek: "O, bodo že založili zame, saj me poznajo" ; to ni pravilno. Dolžnost tajnice ni zakladati. Vsaka žena, gospodinja predo-j bro ve, kam in kako obrniti tež-! ko prisluženi možev zaslužek za^ j svoj lastni in njene družine obstoj. . . .
Torej, cenjene sestre, prosim I vas ostanite zveste in zavedne |
sti vrat liki plezajoče kače. Od tod baje originalni spev:
"A funny old bird is the Pelican, his throat can hold more than
his belly can, food for a week he can hold in
his beak, but I'll be blast if I know how: the hellican!"
Nočse je razgrnila nad mestom Miami; božični akordi so se oglašali vsepovsod, pred jezuitsko cerkvijo pa se je drl de-i čko: "Folks, Midnight Mass in 1 upper and lower Church! Come on! No? Treba bo pogledati! Za vse na svetu ne bi opustila polnočnice v daljni tujini. Cerkev je prostrana in lepo okrašena, toda jaslice so pokrite s preprosto slamo iz južne Texas, ta rastlina ne potrebuje nič vode in vendar raste več mesecev kar naprej, je sivkasto rjave barve in dela vtis res prave revščine v kateri je bil rojen Odrešenik.
Pevci, sama mladina, so peli v ospredju oltarja same znane melodije. Hrepenela sem po ariji: "Sveta noč . . ." in kot v nevid-ljiv dar sem prisluhnila temu na-pevu, ki me je edini zagotovil, da se obhaja lep praznik. . . . Misli so mi splavale v naš Col-linwood, v cerkev Marije Vne-bovzete, kjer done ti glasovi vse lepše ... od tam pa v daljni domači kraj, kjer še žive osivela moja mama.
Priznam, da tukaj nisem občutila nikake iskrenosti do božiča, cerkveni običaji so drugačni od naših, soparno vroče, ljudstvo vse v belih poletnih oblačilih. Vse narobe prav, kot kitajske črke.
Sveti dan! Od mesta Miami do Miami Beach, ki je prestolica izletnikov iz vseh mogočih delov sveta, je okrog 17 milj. Bus vozi vsake pol ure. Dan prekrasno vabljiv, hotela sem si ogledati naravno lepoto peš vsaj v eno stran. Most, "Venetian Cause Way" imenovan veže šest otokov in je dolg 6 milj. Krasen umotvor človeških rok! Kristalno čist Indian River, nad katerim dnevno plove z izletniki "Goodyear Blimp," ponosne vile neštetih bogatinov so zgrajene iz belega granita s škriljastimi strehami po katerih se plazi rumenkasto oranžni slak, široke palmove pahljače japonske rasti ter lične sil-huette nad hišnimi številkami ... vse to daje nad vse intere-Isanten znak južnim domovom.
Vmes pa so nasadi vrtnic, pe-tunij, oleandrov in škrlatno rdeči hibiscuss. Miami Beach je kar celo mesto. Hotelov najmodernejšega okusa raznih španskih j imen, med katerimi sem uzrla tudi hotel "Clevelander" in je po številu 269. Samo letos so zgradili 52 teh poslopij, 41 apartmentov in skoro 300 manjših domov. Vse je lepo belo, le | okraski so v raznih živih bar-; vah. Večina hotelov je oprem-j ljena z ultravioletnimi stekli, v slučaju, da bi se južno sonce : hotelo skujati. Tudi Clevelander se ponaša s pročeljem iste j vrste. Na verandah jei bilo videti vse polno zadovoljnih turi-I slov.
Na obali Atlantskega oceana pa se sonči na stotine ljudstva, ! največ teh je iz New Yorka. Židov kar mrgoli vsepovsod, glas prodajalcev časopisov pa odmeva kot jek v gozdu: "Where are you from ? I got it, I got it!" Kot po vrvici mu teče beseda o raznih mestih kot na ko-| lodvoru postavnemu uradniku, i V daljavi pa obseva sonce 180 milijonske nebotičnike mesta Miami, ki izgledajo kot da so ; skupno vsajeni le na en "lot" zemlje.
Žarki zahajajočega.sonca so se pričeli potapljati v svoje ve-ličastvo. Divno je zgledalo morje v tej čudoviti lepoti. Lahek zefir je plaval nad mestom, ko sva se vrnili s hčerko v naš hotel. Rezervirali sva si sedež !na avtobusu za naslednji dan. Večerja nama je kaj imenitno teknila, dasi sem opazila v treh
alica, vse polno in vseh vrst. Krasno poštno poslopje in veličastna cerkev Jezuitov, obrne nase pozornost vsakega turista. V presledkih pa se vrste vabljive stojnice s pristnim Sokom južnega sadja, v navzočnosti odjemalca stiskajo sok pomaranč, "grape fruit" in cocoanut mleko. Prilična mera po 5 centov.
Pogled mi je obstal na vrhovih košatih "Royal Palm trees," ki so najlepša izmed vseh ostalih. Ravna debla, z zelenimi obroči izgledajo kot bi bila napravljena iz cementa. Notranjost teh dreves pa je mehka, slična notranjosti* koruze. Park "Bay Front" se ponaša le s temi veličastnimi velikani, ki dosežejo starost 80 let. Med njimi pa so nasadi rdečih "poinsettias" (ki jih pri nas prodajajo za božič), ko jih cveti merijo do 30 cm v obsegu.
Bela poinsettia ni tako očarljiva, pač pa jo redkost .njene barve dela impozantno. Košato grmovje rdečega "hibiscuss" daje nad vse lep in ožarni vtis. Vrsta tega cvetja sliči našim po-peljnom, druga pa ima svoj cvet obrnjen navzdol. Domačini so dali tem cvetom ime "Scotch pocketbooks!"
Po prometnem Biscayna bule-varju, ki je širok zatrivrstno avto vožnjo, so nasadi tega cvetja razvrščeni po najboljšem okusu.
Jata pelikanov, ki je prifrfo-tala k obali je vzbudila splošno zanimanje. Ta ptičja svoj at prav dobro ve kdaj pridejo ribiške ladje k obrežju. Kapitan Coyne s svojo ladjo "Bezo," je priznan izmed vseh ostalih, kakih 40 po številu, kot najupešnejši ribo-lovec (ribič)). Veselega obraza ga je pričakovala njegova soproga, rodom Francozinja. Njen vsakdanji posel je izčiščenje rib, ki ji gre kaj spretno izpod rok. Bogat plen je pripeljal tudi ta dan njen soprog z ostalimi izletniki. Ribe od 7 do 35 funtov težke so tvorile številko 59 in so| bile na mestu razprodane in si-j cer kož od 6 do 12 funtov — 75 i centov.
Zaželela sem si biti bližje do-1; mače pači. . . . Kot prvovrstno] darilo pa je bil "Hammer Head Shark"! Riba, ki je potegnila j 175 funtov! Moral se je bojevati hud boj, da se je vdala trnku1 taka žival. Drobovje osnaženih rib, pa so dobili pelikani, ki sej na vso moč trudijo, da dobijo slastno večerjo. Prisrčen smeh je vzbudila ga. pelikan. Pozna se jo po belkastem spodnjem delu kljuna. (Tako pravijo.) Pre-nevoščljivo je pogoltnila vrženo] ji slast, pa se ji je skrivil vijuga-
^ - ■
Trije študentje so bili imenovani iz Clevelanda v seznam za: 1939-40 leto "Kdo je kdo med študenti na ameriških univerzah" (Who's Who among Students in American Universities and Colleges.) Med temi tremi je tudi Slovenec Mr. Louis J. Carr (Kozlevcar iz 643 E. 160th 'St.) Radi svoje nadarjenosti ima ! prosto šolnino, a za hrano, dela ' po šoli. Pravi, da se z vztrajnostjo vse doseže. Šolo bo končal v1 '.juniju. Pridnemu fantu čestitamo.
BESEDA IZ NARODA
članice te sedaj lepo napreda če organizacije ter skušajte F dobiti vse ženstvo pod okrilje te.
Vabim vse članice podru^j št. 18 SŽZ ter njih prijatelje znance na priljubljeno "Cfe Party," ki se vrši po seji 6. • bruarja zvečer. Ker je to raft zadnji dan v predpustu, pri<^ da se poveselimo v veseli in P5 jetni družbi. Vstopnina je ^ lenkostna.
Josephine Praust
t
-o-
—Na Prevaljah je umrl Rifel, privatni uradnik v pok1 posestnik.
Ce verjamete al' pai;
Spomini na sončno Florido
Piše Josephine Praust
Snežni zameti, ki sedaj obkrožajo naše domove, so neverjetna slika narave napram sončnemu jugu, kjer srečni prebivalci preživljajo fantastične dneve toplega poletja. Skoro zveni kot pravljična pripovedka, če pomislimo, da le nekaj čez 1,500 milj od tukaj sonce zahaja vse lepše kot slučajno sedaj nam tukaj v Clevelandu. ičiestokrat sem si tiho v srcu želela videti zimsko sezono naše južne države — Floride. Je-li res tako kot opisujejo očividci ? Vtis na slikovito panoramo, ki se je nudila mojim o-čem minule dneve, je pustil nepozaben spomin v mojem srcu.
Mrzel in snežen dan se je nagibal zatonu, ko sem 22. decembra zapustila clevelandski Terminal, upajoč, da preživim božič s svojo hčerko. Na postaji čaka množice ljudstva na vlake hiteč sem in tja. Božični duh, prevladujoč po trgovinah, cestah in posameznih domovih razsvetljenih z nešteto žarnicami, mi je polnil srce s čudno tajinst-veno tesnobo, češ: ti pa hočeš v tujino . . . !
Na kolodvoru v Cincinnati, moderno milijondolarsko poslopje, so igrale orgle božične akorde. Vse prilično ubrane, v srce segajoče; toda večno lepi zvoki: Sveta noč, blažena noč ... mi je zvabila v oči tople solze gano-tja. ... Le nekoliko trenotkov čakanja na peronu in vlak je od-brzel proti Jacksonville, Florida. Zgrnila je noč svoje krilo in skozi Kentucky in Tennessee, sem se pokorila spancu. Prispeli smo v državo — Georgia.
Bogata borova gozdišča vsepovsod. Lesna industrija cvete tukaj najuspešnejše. Po gričih pa so nasadi peanuts-ov in sem in tam bombaževa polja. Vmes pa se vrsti na stotine revnih domov črnokožcev. Tovarne cementa in granita so v polnem obratu. Sem pa tam se pokaže osamljeno palmovo drevo, prvi znak južnega podnebja. Ob železniški progi pa raste palmovo grmičevje kot pri nas gozdna praprot. Nekaj posebnega kalmi j'2 padlo v oči so bili napisi, ki povsod ločijo črnce od belih ljudi. *
Vcdovod, čakalnice, borne restavracije, povsod še prevladuje duh suženjstva. Črni so vedno v zadnjih prostorih, ravno tako tudi na vlakih! Proti večeru naslednjega dne smo dospeli v Jacksonville, Florida. Radi ogromnega prometa ob praznikih, je imel naš vlak zamude 3 ure in 10 minut. Vsi potniki so bili videti nekam čudno razburjeni; brzojavi sem in tja so se križali z napeto naglico. Na progi East Coast Line sem zopet nekaj trenutkov prespala, jutranja zora pa je priklicala postajo: Vero Beach. Tam ima svoja bogata posestva in džunglo clevelandski bogataš, McKee.
Krasne palme, snežno beli granitni pesek, vzhajajoče sonce in neko rdeče cvetje ob postaji, se je mično ponašalo s prirodo. Ta kras sem vživala z Veselim občutkom, da nisem več daleč od zaželjenega cilja — Miami, Florida, ki leži južno od Jacksonville v razdalji 366 milj. Veselo sva se pozdravili s hčerko, ki je ogorela pod južnim soncem zgle-dala kot pristna Italijanka. Moj zimski plašč? No, zdelo se mi je, da se podnebje v polni meri šali z mestom Cleveland.
še istega dne sem si ogledala mesto Miami, ki ima zelo prijazno lego. Ogledala sem si sodnij-sko poslopje, ki je stalo tri milijone dolarjev in je najvišje poslopje ob Baltimorski obali. Ječe so v 18. in 19. nadstropju. (Še celo jetniki žive tamkaj visoko . . .) Modernih trgovin, po 'Flagler Street," ki je najlepša
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays _______
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00.
Za Evropo, celo leto, $7.00.	,
Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter Jianuary 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______
«^^»>83	No. 12 Mon., Jan. 15, 1940
Slovenski demokratski klub v Euclidu se je uprl hišnemu projektu
Med meščani v Euclidu vlada veliko zanimanje glede nameravanega hišnega projekta, ki bi ga rad postavil sedanji župan v Euclid. Ta projekt bi bil za kakih 225 družin. In ker bi bil projekt prost vsakih davkov, bi bilo toliko večje breme vrženo na rame ostalim euclidskim davkoplačevalcem, kakor smo že na tem mestu pojasnili.
Mnogo protestov proti temu projektu se sliši, toda Slovenski demokratski klub je prva organizirana skupina, ki se je odločno uprla zidavi projekta. Na svoji seji 9. januarja, letos, je Slovenski demokratski klub sprejel sledečo resolucijo, ki se nam zdi tako važna, da ji posvetimo ta prostor:
Resolucija izjavlja, da je Slovenski demokratski klub v Euclidu proti zidavi nameravanega hišnega projekta iz sledečih vzrokov:
1.	Projekt bi prizadel na davkih in vrednosti vseh hiš in lastnin v neposredni bližini nameravanega projekta.
2.	Sčasoma bi prizadel davčno vrednost vsega nepremičnega premoženja v Euclidu.
3.	Projekt bi dovedel v Euclid nezaželjene razrede naseljencev.
4.	Ker bi bila zemlja in stavba za ta projekt prosta davka, bi bilo to nepošteno napram drugim davkoplačevalcem.
5.	Znižal bi najemnino na drugih posestvih v neposredni bližini.
6.	Zvišalo bi se število šole obveznih otrok, morda za 300, v javnih šolah v Euclidu, ki so že zdaj prenapolnjene.
7.	Zdaj so stroški z vsakim šolskim otrokom približno ,*138.00 na leto. Mesto Euclid bi moralo plačevati približno $108.00 za vsakega otroka od družin iz tega projekta, ali na leto $34,200.00, ne da bi mesto za to dobilo kaj povrnjenega v davkih.
8.	Mesto bi moralo pri tem projektu napraviti nove ceste in deti vodne kanale, dovesti vodo, napraviti pločnike, kar bi bilo zopet v nadaljno breme davkoplačevalcem.
9.	Najmanj polovica stanovalcev v tem projektu bi bila zaposlena v Clevelandu.
10.	Večina teh stanovalcev bi nakupovala v Clevelandu, ker bi bil projekt bližje trgovskemu okolišču na 185. cesti, kot pa trgovskemu okolišu v Euclidu.
11.	Sedanji euclidski davkoplačevalci bi morali vzeti nase breme novih naseljencev v Euclidu, ne da bi dobili kako povračilo za to.
12.	Mesto bi moralo dati temu projektu oziroma njega stanovalcem vso postrežbo, kar se tiče pobiranja smeti in odpadkov", dati bi jim moralo policijsko protekcijo, razsvetljavo in drugo, ne da bi mesto dobilo kako povračilo za to.
13.	Štirideset akrov zmleje v Euclidu bi se vzelo iz davčnih računov za dobo 60 let,
14.	Zato naj euclidska mestna zbornica prekliče predlog, sprejet 12. septembra 1939, ki pooblašča mestnega župana m klerka, da napravita pogodbo z Cleveland Metropolitan Housing Authority za zidavo hišnega projekta v Euclidu."
Mi damo poln kredit Slovenskemu demokratskemu klubu v Euclidu, da se je potegnil za pravice davkoplačevalcev ter da skuša obvarovati davkoplačevalce nadaljnega novega bremena, ki bi gotovo prišlo, če bi se nameravani hišni projekt postavilo.
Ker je v klubu dosti državljanov, ki se zavedajo- svoje dolžnosti in ki imajo v organizaciji veliko moč, zato apeliramo na klub, naj še nadalje pazno zasleduje to zadevo in naj stori vse v njegovi moči, da se prepreči zidava tega projekta.
V Euclidu je dovlj praznega prostora, kjer se lahko postavi lepe hiše, ki bodo za postrežbo, ki jo bodo dobile od mesta, mestu tudi v obliki davkov to vrnile.
Veseli nas slišati, da se je proti temu projektu zavzel tudi novi šolski odbornik, Mr. Turk, l^i bo tudi storil od svoje! strani potrebne korake, da se ne bo že itak preobloženim euclidskim davkoplačevalcem nakladalo še nova bremena na račun drugih. Upamo, da bo euclidska mestna zbornica upoštevala to resolucijo in preklicala predlog, kot naročano v tej resoluciji.
Kot se sliši zadnje čase, je berlinsko-rimska os tako slabo namazana, da cvili kot gnojna kola. Očividno Hitler bolj maže ber-
linsko-moskovsko os, zato naj pazi, da se ne bodo pesta vnela.
* » *
Oni dan smo brali v ameriški časopisih naslov: "Ameriški prostovoljci so prišli na Finsko, da bodo vozili ambulance!" Tako smo se ustrašili, da nam je sapa pošla, ker smo mislili, da so šli tje slovenski ambulancarji, ki so prišli v Španiji ob delo. Pa smo videli, da niso bili naši mili rojaki. Menda čakajo pomladi, ko se bo odtajalo.
m	*	»
Slišali smo o očetu, ki je sinčka najprej dobro našeškal, potem ga je pa vprašal če ve, zakaj ga je. Tako navado imajo še vedno nekateri časopisi, da najprej človeka omečejo z gnojnico, potem gredo pa poizvedovat, če so storili prav, ali so ga napadli po nedolžnem.
Kaj pravile!
ODLIKOVAN DIJAK
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1940
obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park.
14.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje.
27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND.
MAJ
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
4.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana).
5.—Samostojno	društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom.
5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Mladinska	šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana, sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JUNIJ
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava
hu Sv. Urbana, za kar vlada med tamošnjimi stanovalci precejšnje zanimanje.
—Iz stare kleti — moderna hladilnica. Kleti bivše pivovarne Union na Aleksandrovi cesti v Mariboru je najela neka zagrebška veletrgovina z južnim sadjem ter jih je preuredila v najmodernejša sadna skladišča.
V	kleteh je urejena velika hladilnica na električni pogon. Vse preureditve v kleteh so s hladilnimi napravami vred že končane.
—Smuško skakalnico gradijo v Ribnici na Pohorju. Mariborska zimskošportna podzveza je začela v Ribnici na Pohorju graditi skupaj z lokalnimi činitelji novo smuško skakalnico. Nova naprava se gradi zadaj za hišo gostilne Pur, kjer so za to naj-pripravnejši tereni. Zemeljska dela bodo že končana, potem pa bodo betonirali temelje za leseno konstrukcijo. Potrebni les so darovali uvidevni domačini, ker vedo, da bo nova naprava spet dignila zanimanje med zimskimi športniki. Nova skakalnica bo dopuščala skoke do 30 metrov.
—Razburljiv dogodek so doživeli na Dobravi pri Mariboru.
V	neki tamošnji gostilni je bilo zbranih več gostov. Nenadno se je pojavil z lovsko puško v gostilni Jožef Berglez in začel gostom groziti s puško. Gostje so zaradi tega začeli zapuščati gostilno. Nenadno pa je pobesnelec začel res streljati. Pri tem je zadel železničarja Ivana Pšenič-nika v desno nogo. Maksa špra-ha v stopalo in Antona Paka v prsi in desno nogo. Vse tri poškodovance so prepeljali v splošno bolnišnico. Orožniki so zločinca aretirali in ga oddali v sodne zapore. Berglez se je pri zasliševanju zagovarjal s pijanostjo. Razen tega so orožniki aretirali tudi njegovega tovariša Franca Lukiča, ki je pomagal Berglezu polniti lovsko puško.
Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JULIJ
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
1940 JAN. 1840
JMM01
iffl®nn@i3
5" 15 16 17 18 IS 20 21 22 23 24 25 26 27 28.29|0 31PTV1
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR
20.—Dr. Lipa št. 129 SNPJ obhaja v SND na St. Clair Ave. 30 letnico svojega obstanka.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma konecrt v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Miss Fern Long obdrža-va predavanje v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave.; predmet: "Politični vpliv v češki literaturi." Predavanje je pod avspicijo jezikovnega kluba.
3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom.
3.—Predpustna	veselica Slovenske zadružne zveze v zgornji dvorani SDD na Waterloo Rd.
4.—Podružnica	št. 3 S. M. Z. priredi igro in maškeradni ples v Slov. domu na Holmes Ave.
4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
10.—Amigos Club ples v Twilight Ballroom.
25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND.
MAREC
30.—St.	Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom.
31.—Mladinski	pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd.
APRIL
6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
6\—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani.
6.—Skupna	društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd.
7.—Predstava	Svetovidske-
«
ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
14.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico
—Smrtna nesreča v gozdu. V gozdu sta podirala pri Gruškov-cu bukve 49 letni posetniški sin Vajda Ivan in žuran Martin, sin posestnika, oba iz Gruškovca, občina Sv. Barbara v Halozah. Ko sta prežagala eno bukev komaj do polovice, je naenkrat potegnil močan veter, ki je bukev podrl. Pri tem pa je na nesrečo pokopalo pod seboj žurana, ki ni bil na to nič pripravljen. Padlo mu je na levo stran prsi in mu zdrobilo prsni koš. žuran je imel še toliko moči,, da je rekel Vajdi, naj potegne z njega deblo, kar je slednji tudi z velikim trudom storil. Toda komaj je bil žuran osvobojen pogubonosnega debla, je po kakšnih desetih minutah izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in 4 otroke ter je bil' brez premoženja.
—Strelec Pavel, 42 letni posestnik iz Prvencev, občina Sv. Marko niže Ptuja, je sprt s svojo ženo s katero se hoče ločiti. Ko je te dni prišel zvečer vinjen domov, se je spravil spat na peč. Pri tem si je prižgal cigareto in si zažgal obleko, tako da je začela goreti, žena mu jo je strgala takoj s telesa, a vendar je dobil mož hude opekline, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zanimivo je, da se Strelec ničesar ne spominja in ne ve, kako se je zažgal. Zakonca se bosta najbrž pobotala, tako da bo mož •zopet lahko spal v postelji in ne na peči, kjer je prenevarno.
—Stare najdbe. Pri gostilničarju Fr. Opara v Trebnjem te dni popravljajo gospodarska poslopja, ki so lani pogorela. Poleg že nove stavbe hočejo narediti šei novo klet. Pri kopanju te so naleteli na mestu, kjer je bil prej hlev, nekoliko globlje na debelo zidano ploščo, ki so jo s težavo razbili in odstranili. Pod ploščo so našli štiri velike kamnite spomenike z rimskimi napisi.
•—Elektrifikacija Sv. Urbana. Rošpoh ima že precej časa elektriko ter se elektrifikacija vsega področja uspešno nadaljuje. Sedaj se elektrificira tudi vznožje i Sv. Urbana ter se gradi tam poseben transformator. V začetku decembra so dobili interesenti že električno luč. S postavitvijo transformatorja so napravljeni tudi vsi pogoji, da se (jlektrifici-rajo naselja po pobočju in na vr-
27.—Maškaradna ve s e 1 i c a skupnih društev na Jutrovem.
27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom.
27.—G o s p o d i n jski klub v Newburgu priredi ples v SND na 80. cesti. Servirala se bo fina večerja.
27.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND na St. Clair Ave.
27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šol-1 ski dvorani sv. Vida.
FEBRUAR
3.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico.
3.—Društvo Dom št. 25 SDZ priredi veselico v SND Maple Heights.
3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND.
MALI OGLASI
Odda se soba
poštenemu fantu, pri mali družini. Vprašajte na 6206 Edna Ave.
(12)
Delo dobi
dekle ali ženska za hišno delo. Vprašajte pri Miller Coal Co., 1007 E. 61st St. _(12)
Za popravila
pralnih strojev in radijev, jako zmerne cene in garantirano delo, pokličite MI-2821.
(Jan. 12, 15, 17)
" Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vograi St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
Francozi kar naprej utrjujejo mejo na zapadni fronti,. Na sliki je videti francoske vojake, ki postavljajo ovire prati bornim.
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga ter dobrega očeta
FRANK KMET
ki ga je Bog poklical k sebi dne 15. januarja, 1939.
Leto dni je že minulo, kar Tvoja pot se je končala, ker Bog poklical Te je k sebi in spomin nam žalosti srce.
V miru božjem sladko počivaj, v kraju večnega miru, lepše tam Ti sonce sije, prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
Soproga in otroci.
Cleveland, O., 15. januarja, 1940.
nil za seboj v globel.
Besedice ni rekel. Pa vedel sem, da se brez tehtnega razloga ni umaknil z višine. Gotovo je opazil kaj sumljivega. Brž sem tudi sam razjahal in se skril v dolino.
"Kaj si videl?" sem ga vprašal.	' - «t:*f$i
"Rdeči se skrivajo ob potu ognjenega konja. V globeli so, njih samih sicer nisem opazil, pa videl sem enega njihovih konj."
Rdeči bi naju bili morebiti le opazili. Razdalja med nami je bila sicer tudi za bistro oko Indijanca zelo velika, toda kateri izmed njih je utegnil imeti daljnogled. Kar bi ne bilo nič čudnega. že sam sem videl na svojih pohodil po zapadu daljnogled v rokah Indijancev. Kultura se pač nevdržno širi na zapad, potiska sicer rdečega moža vse dalje in dalje, pa mu hote ali nehote daje tudi moderna sredstva v roke, ki se z njimi lahko brani pred nasiljem.
"Kaj misli moj brat, kake namene imajo tisti ljudje tamle?" sem ga vprašal.
"Taborijo ob železnici. Na vlak torej čakajo. Razdrli bodo progo in vlak izropali."
"Tako tudi jaz mislim. Moj brat mi naj dovoli, da grem in poizvem kdo so in koliko jih je."
Vzel sem daljnogled pa se podal na poizvedovanje.
Prepričan sem bil, da ne vejo ničesar o najini navzočnosti, pa vkljub temu sem z vso previdnostjo lezel proti progi, iskajoč kritja za grebeni zemeljskih valov. Blizu proge sem legel na tla in se po rokah in nogah plazil dalje.
Zagledal sem jih. Ob nasipu so ležali. Trideset jih je bilo, konj pa je bilo mnogo več. Napad so nameravali in so že kar konje pripeljali s seboj, ki bi na nje ple nnaložili.
Še sem jih ogledoval, da vidim njihove bojne barve, ko je nekdo zasopel za menoj.
Pograbil sem za nož in se obrnil.
Winnetou je bil.
"Uffff —!" je dejal. "Moj brat je zelo drzen, da si upa tako blizu sovražnika!"
"Katerega rodu so?"
"Rodu Ponka, najnevarnejšega rodu vseh Siouxov. In tamle je Parrano, beli poglavar."
Zavzel sem se.
"Bli poglavar —?"
"Da! Ali moj brat še ni ničesar čul o Parranu, krvoločnem poglavarju rodu Atabaska?"
"Ne še."
"Nihče ne ve, odkod je prišel. Toda silen bojevnik je in zbor starešin rodu Atabaska ga je sprejel med rdeče bojevnike. In ko so osiveli starešine vsi odšli k Manitouu, je dobil poglavarjev calumet in si priboril veliko število skalpov.
Toda hudobni duh ga je ob del, ravnal je s svojimi boje' ki kakor s sužnji in nagnal ga. Sedaj sedi v zboru star rodu Ponka in jih vodi k vel činom."
"Ali ga moj brat osebn zna?"
"Winnetou se je boril z Pa beli poglavar je zahrbt bori se pošteno."
"Izdajalec je, to vidim, sti misli bele ljudi, svoje'] Ustavil bo vlak in ga izro;
"Da! Kaj bo moj brat s
"Zlezel bom še bliže in pazoval. Nato pa pohitiv ku naproti in posvariva m( le brate."
"Dobro! In beli se nam pridružili in napadli bomo ke in Winnetou bo obraču Parranom, ki je njegov sc nit."
V tistih časih se je še poj zgodilo, da so Indijanci naj vlake na progah, ki tečejo po hovem ozemlju, in jih izroi se dvakrat sem pozneje tak pad doživel.
WINNETOU
Po nemikem Irrlralka K. Maya
""»ammtmttmimimiiiiiiimiimtti
leden dni sem čakal na Win-Houa in potem je prišel. ' Poročal sem mu o Siouxih in ku omenil, da ni varno tod za va samotna človeka. Zamolčal a sem mu svoj doživljaj v New enangu. Ni mi bilo, da bi se il hvalil.
Tud[ Winnetou je menil, da je DlJe, če se Siouxom umakneva, 1 koj sva odjezdila. Potovala sva na sever. Win-5t°u je mislil obiskati Old Fire-Jnda, svojega prijatelja, slavca westmana. Zelo sem se ve-!lll, da bom spoznal človeka, ki !m 0 njem že toliko čul. Upal
f1'da ®e od njega še mno-3 naučil.
i^nircr0-najino poto"
J" ravno ni bilo, o tem sva n e kmalu prepričala, že drugi
inW ? 'laletela «a sledi Indi-in anca, k;
-olik	nedvomno ogled-
sva preiskala sled. li d je tak0 del« vedno me-iJLa?11' pa me Pri tem se"
crtoli	še vedno sem bil v
ji In tole »em našel.
»'vezal h količku, ki ga Indijance »i Udl prer5jski lovci za ta-
IS T"?01 °Žgan0 Pre"
>i|el pow ndijanec pa je se-fri tem i , 86 igral s tul-Jem"
ŽiSlii k0Š^e prlPUŠČiC° VT
uem previrin-u T 1 vsem oblca~ v travi	Indijancev ležati
,v °£ledal sem	m- v-
lovSka.	PUSC1C0" Nl bl"
°|J?°J"p Pečica je," sem raz-$ ki se z
1, se mlad m neizku-' S 1 bl ne bil pustil ležati C 6 koscekov> Pobral bi jih bil # vzel s seboj. Tudi njegova
n t m ,sIed dorastlega moža."
■ |n°PreVidni b°J'evilik .ie V tra-
ple l C1Va^ Pa zaJahal in odjezdil, rfn, \ Je Pečala, da je dobro uro
, Ped nama.
t Sla 3v'a za sledjo, človek mo-jjl ' na preriji vedno vedeti, koga ;r\fed seboj. Ij&ul se je> sence so se da-br0 Mahla sled ni bila več do-ifsva J Da j0 ne izgubiva, ti] ln,^?n°rala ustaviti kar sre-f ljevatj11J'8 .in drug0 jutro nada-1 Pa sva Poi.'vedovanje. Preden I nogie(i !'azJahala, sem vzel dalj-
Obst;u pregledal ravnino. J kih valovv Va na eni tistih niz~
I čilne za Sub' k* 80 ^ako zna~ | Podobne Pleri'"'e zaPadnih držav. I Valovom 0drevenelim morskim
P° Prerij^"^0 pr°St raZ^led
Kom ''	obzorja.
S naokoa!JPa.da sem djal stekl°
j n0 črin v- Že opazil dolgo' rav" 1 pa do n' Je P°t2kala od vzhoda 1 vsem na|trajnejšega zapada po i sem ] Se.Vernem obzorju. Vedel
lil s P°meni tista črta-
= Pokazal CGV Winnetouu in mu I kaj čas- m]0 naj nameri. Ne-I Pa i2na -ie ogledoval obzorje, vprašJlladen vzkliknil in me
"Aii n ' Je de-ial-tamle?-. na m°J brat tisto pot bizona, ^ ga vPrašal. "Ni pot •ie ni j,i.r noga rdečega moža
"Poz '" hodi p0'ni Noben bizon ne ne zna Pou' noben Indijanec je
Sta ravna po preriji- Ti" k°nja š ^ pot ognjenega la." ' e danes jo bova križa-
"Pot
ni v . °gnienega konja" pome-
Jancev t ?Vltem izražanju Indi-železnico.
in ylTJQ djal daijnogled na oko • ninianjem opazoval progo mn(ilVldel Prvikrat, saj je bil je S . ? vzhodu- tudi vozil se
dolgih rf",ici' pa če srečaš P« tni i • ln mesecih v samo-pro,r J11111 zapada železniško
ma^O' e tak pojav kulture zani-dgJ' kot da ga še nikdar nisi vi-
gl^iPra,Pa je izpustil daljno-^ ed' skoci1 s konja in ga poteg-
IZ DOMOVINE
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1940
druga je svistnila nad njegovim ušesom, zadaj pa se je začul stok: puščica je zadela nekega brani-telja v ramo.
Strelcev ni bilo videti; izkušeni pogled ščekina pa je takoj opazil njih črto, ki se je skrila v rži in se pod nje kritjem približevala samostanu.
ščekin vse je obrnil k očetu Marku.
"Zakaj pa niste te rži pokosili ? To ni dobro!"
"Priznam, pa nam je je bilo žal . .
V Birmingham., Ala. je vpeljala družba ulične, železnice ženske postrežkinje, ki pomagajo potnikom, zlasti ženskam, ki imajo otroke ali večjo prtljago.
zinil besedico, lezel spet skozi! vrata.
"Kakšno strašilo!" je rekel i-gumen in napravil znamenje križa, ko so bili v sosedni sobi potihnili koraki Djakonovi. "Pohujšanje, da ne človek! Bog nas varuj in se nas usmili! In on je še najboljši pri tebi? Koga si mi pa vse pripeljal na sveti kraj?" je vzkipel starec in se obrnil k ščekinu. "Ali je po tvojem tu pekel, Gospod mi oprosti, ali kali?"
ščekin se je slednjič vznejevo-ljil.
"Jaz nisem pop, oče predstojnik, moji ljudje niso bili pri meni pri spovedi, in kar so delali poprej, mi je neznano. Tebi pa ne gre spraševati po tem, ako so prišli branit samostan!" je odgovoril trdo.
"Kaj, kaj?!" je zakričal starec in poskočil s klopi. ""Ti boš mene učil, misliš? — 'Ne gre,' " ga, je oponašal, "take v samostan vlačiti pa gre?"
"Kakšne take?"
"Takele!" Paisij je pokazal za svojo glavo dva razprta prsta k a* kor dva rožička in pomigal z njima: "Takele!" '
"Z glavo jamčim zanje!" je rekel Ščekin.
"Z glavo ... ali ni tvoja glava nič vredna?" je zagodrnjal starec.
Ščekin je umolknil in starec se je pomiril.
"No, ti si jih, pripeljal, tebi se bo tudi otepati z njimi. Tebe primem, če se zgodi kaj slabega!"
Paisij je spet potrkal s palico ob tla in služabnik se je znova prikazal.
"Sta oče Mark in Naum prišla?"
"Tu sta. ..."
"Pokliči ju sem ... Ta dva ti bosta zanesljiva pomočnika . . . hočem ti ju pokazati!"
V celico sta stopila že znani nam Naum in nevisok, suh menih s kozavim obrazom in redko, temno bradico.
Menjha sta napravila predpisane kretnje; oba sta se prekrižala, poklonila gostu in na ukaz igumena sedla.
"Vojvodo nam je Bog poslal: tale je!" je začel Paisij in poka-. al na Ščekina. "Ponoči se je s pomožno četo prebil k nam v samostan !"
"Sem slišal. . . ." je rekel oče Mark in se nalahno priklonil. Njegov glas je bil prijeten in njegov pogled jasen.
"V vsem poslušajta njega: njemu izročam obrambo samostana. Pokaži mu, Mark, ^vse naše luknje. . . . Imaš mnogo ljudi?"
"Ljudi dovolj," je odvrnil Mark, "a živeža zanje bo kmalu zmanjkalo: odvečnih ust je dosti!"
"A kam bi z njimi? Izženeš jih ne!" je rekel Paisij.
"Izpade napravimo, da dobimo živež!" je rekel ščekin.
Lady Astor, rojena Američanka, streže angleškim vo- i jalcom s čajem in sendviči.

Angleška dekleta mislijo, da imajo prav tako pravico nositi bojne čelade kot fantje na fronti. Tukaj jo vidite s tako čelado, zraven pa še nekaj lepotičja.
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO
6235 ST. CLAIR AVENUE
Ohranit« ta kupon, Je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
"G!-bil Ž€ usta^ sten žju na .
a
če J če, pri do
je Na
ve •
ček <<
vpr
Bliže tabora je bila rž vsa poteptana in tam so se s svojimi svetlimi šlemi in kopji postavljali nemški pešci v vrste. Pred njimi so jahali sem ter tja številni, vsi v železo zakovani jezdeci; nekateri so se sukali pci rži prav blizu obzidja.
Branivci samostana so spuščali nanje strel ice, toda te so veči-nmna letele mimo, tiste pa, ki so zadele, so odskakovale od oklepov kakor trske.
V obzidni kamen je prav pri glavi ščekina udarila puščica;
ščekin je sedel in Paisij se je umiril.
"Dobro, da si prišel. . . . Sam Bog te mi je poslal!" je začel govoriti. "Jaz sem star, nisem voj-nik in ne morem braniti svetega j samostana. Sila ljudi se je zbra-j io pri nas, toda sami preprosti,] neuki kmetje; moji menihi tudi] niso vešči. Zato prevzemi obram-J bo ti nase; ti si vojščak, stori, kar je treba. Samo zmerom mene vprašaj prej!" je strogo pristavil, "ti si še mlad, zelen, leh-ko mi napraviš kakšno neumnost!"
Senca nasmeha .'je zdrknila ščekinu preko obraza. "Tvojih u-kazov ne bom prestopil!" je odgovoril in sklonil glavo.
"No, pameten si, če je tako; že vidim, da si pameten!" je re\ kel zadovoljno starec. "Moji menihi ti bodo zvesti pomočniki. Kaj pa tvoji, ali si zakaj ljudi pripeljal?"
"Same korenjaške junake."
"Si svojemu djakonu, ki si ga sinoči tako hvalil, velel priti k meni, kakor sem bil naročil?"
"Velel." '
"No, no, si se že podvizal!. . ." Paisij ,je potrkal s palico ob tla in na trkanje so se odprla vrata in pokazala se je temnoplava glava postarnega samostanskega služabnika.
"Ali ni prišel tuj djakon k meni?" je vprašal predstojnik.
Služabnik je debelo pogledal.
"Neki človek čaka, Vavila se zove; samo. ..."
"Je že pravi!" ga je prekinil ščekin.
"Pokliči ga, pokliči!" je odredil Paisij.
Služabnik je izginil; v sosedni sobi se je začulo težko stopanje bosih nog in škripanje podnic in skozi nizka vrata se je kakor zo-ber, ki se pripravlja bosti, pokazal kosmati, čez pol prepognjeni Djakon; stopil je čez prag in zdelo se je, da je takoj napolnil vso celico od stropa do tal. Pokrižal se je svetemu kotu in stopil k igumenu po blagoslov.
Ta se. je celo umeknil k steni, iko se je pokazal, in z začudenjem in bojaznijo gledal zdaj z vrvjo 'prepasano, od vratu do tal kakor prerezano haljo, zdaj razmr-šeno, kopici sena podobno glavo, kjer so ji iz las štrlele bilke sena in celo listja.
"Da mi poda ne predereš, oče!" je pripomnil Paisij in postrani gledal na podnice, ki so se udaja-le pod mogočnimi nogami Dja-kona.
Ta se je previdno prestopil z ene noge na drugo.
"V katerem kraju si Gospodu predstojnik?" je strogo vprašal igumen.	• »,
"Jaz sem odstavljen od dostojanstva, izobčenec! . . ." je zagodlo kakor izpod stropa.
"Ta je pa lepa! . . ." je starec odskočil in dvignil dlan, kakor da se zaščiti z njo. "Zakaj pa?"
"Za svojo razuzdanost! . . ." je bil zamolkli odgovor.
"No, no, no . . . braniteljček! . . ." je zategnil igumen. "Pri meni, glej, da mi Prečiste ne za-piješ!" je zdajci poskočil igumen in potrkal s palico. "Ti si pijanec, klafač in morda še celo ubija vec!"
Ščekinu so se obrvi namrščile.
Djakon je povesil glavo in molčal.
Paisij je požlevil z ustnicami in se umiril.
"Tak djakon! . . ." je rekel čez nekaj časa, ga spet pomeril z očmi in zmajal z glavo. "No, Gospod s teboj . . . kakor vsem, se bo tudi tebi dobilo mnogo dela! Toda vedi se lepo, ne delaj pohujšanja!" je kriknil za njim, ko je ta, pokrižavši se in ne da bi bil
"Danes jo bo treba pokositi, ako je še kaj ostane . . ." Hej," je glasno zakričal ščekin: "Kdor ima lok, stopi k strelnicam. Kdor je brez lo'kit — doli z obzidja! Kaj delate napotje tukaj ? Ali se vam hoče nesreče?"
"Urno, urno, geni se!" je za-grmel Djakon in suval bolj meč-kalaste ljudi doli. "Da se ne gane nihče od obzidja, fantje; poležite tam. Kadar se začne naskok, tedaj ste vsi potrebni!"
"Ne tratite zastonj puščic!" je ukazal ščekin, hodeč z očetom Markom vzdolž po obzidju. "Na
konje ne streljajte — ti so . v železju; streljajte na te, če v rži — ti so nam najnev* nejši od vseh!"
Naum je odvedel ranjenca,' ga obveže.
(Dalje prihodnjič) v -o-
—V Straži pri Teharjih umrla ga. Neža Kroflič, poses*1 ca, stara 67 let. Zapušča $ sinove in eno hčerko. Bilf marljiva gospodinja in vzor s venske katoliške matere.
Y rti Y (ti r m r m V S Y (S Y
Štiri, in dvajseto poglavje
Zjutraj drugega dne je bilo že davno odzvonilo k rani maši, ko sta Grunja in Tasja prišli iz grajske klonice, ki se je s hrbtom tiščala hriba, kjer je na o-tepih slame ležalo nekoliko bolnih i in ranjenih braniteljev samostana, in se odpravili v cerkev.
Kakor hitro se je bil prvi oddelek Nemcev približal samostanu, je Naum z dovoljenjem igumena opremil oddeljeni prostor za bolnico in obe deklici sta mu pomagali pri postrežbi bolnikov in ranjencev, ki so se že začeli pojavljati.
V	cerkvi so čitali evangelije. Gospodični sta se prerinili skozi množico naroda, ki se jima je umeknila, in obstali na desni strani med ženskami, pred Aleno Iva-novno, ki je iskreno molila.
Začel se je veliki nastop.
"Vas in vseh pravoslavnih kristjanov, da se spomni Gospod Bog v kraljestvu svojem! . . ." je rekel starec svečenik in dvignil visoko nad narodom čašo z daritvama.
Zbor je odgovoril in nov, močan, visok tenor, ki se je vpletel vanj, je presenetil obe gospodični. '
Tasja je iztegnila vrat, da bi videla pevca, toda njega so zakrivali hrbti drugih, ki so stali na koru. Premeknila se je najprej na eno stran, potem na drugo.
Bojarinja jo je potegnila ša o-bleko.
"Pri miru stoj!" je srdito za-šepetala ter nepremično in pobožno gledala v ikone.
Tasja je stala eno minuto mirno, nato pa jo je premagala radovednost; spet se je pripognila in ostrmela: na koru je bil ščekin. Tega pa Tasja že ni mogla več vzdržati.
"Vaška ščekin je tu!" je zaše-petala sosedi na uho in pokazala z glavo na pevce.
"Molči, nesramnica!" je še sr-diteje rekla bojarinja in, nada-1 jeva je se križati in poklanjati, sunila hčer v hrbet: "Zaprem te, zares, pod ključ te denem!"
Grunja je obrnila oči na kolin jih takoj zopet, povesila: nič se ji ni pri pogledu na ščekina odrazilo na licu, razen da je komaj namrščila obrvi. » *
V	samostanu je bil v tem času za igumena oče Paisij, prileten in čudaški starec majhne rasti, z globoko udrtimi, toda še ostro in bistro izpod žoltih obrvi gledajočimi, ocvelimi, modrimi očmi.
Bil je dober, toda nenavadno svadljiv in Bog ne zadeni, da bi mu bil kdo v čem oporekal: ves dan ni prenehal z godrnjanjem, kričanjem in zmerjanjem. Govoreč z njim mu je bile'treba pritrditi v vsem in tedaj je postal igumen dobrodušen; takrat se je dalo od njega dobiti dovoljenje tudi za to, česar po cele pol ure ni dovolil, srdito potrkovaje s palico ob tla.
Po maši je šel ščekin k igumenu v celico, da bi dobil navodila, kaj mu je delati.
Bolnik se je bil že preselil s postelje na klop, sedel oprt na palico pri oknu in se grel na soncu.
"0'Vasja!" je rekel prijazno in blagoslovil vstopivšega; starec je poznal in pomnil vso šče-kinovo rodbino. "No, sedi . . ." mu je pokazal z bledo grbanča-sto roko na prostor poleg sebe.
"Saj lehko stojim!" je spoštljivo odgovoril ščekin.
Starec je potolkel s palico ob tla.
"Jaz pa pravim, da sedi!" je rekel s povišanim glasom. "Ti boš stal, jaz pa naj si lomim vrat in debelo zijam nate kakor na stolp?"
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
611-7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
HRANILNE VLOGE
Ko so hrasti šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
I