AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 12 CLEVELAND, OHIO, ' MONDAY MORNING, JANUARY 15, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. . Toki°. 14. jan. — Japonski ka-;)inet P^mier j a generala Nobuy-u - se je danes odpovedal 4n nes .le bila poverjena sestava novega kabineta admiralu sedtSUmaSa YonaL Padec vlade se pripisuje naj-c t'Sttiu, ker ni izvedla nove, JS le tr«°vske pogodbe z Zed. ^avami. Sedanja pogodba po-«čev nekaj dneh. Sedanja vla-^Je bda na krmilu štiri mesece « Pol m narod je bil nezadovo-IJ nzn.,0, ker,eni skušala pri- Sfd isrijskimi ^ Nove vrste orožie ' Proti letalom Washington, D r M , Amerikanec, katl' ~ Nek drži v tajnosti 6ga ime se vrste raketo 'kV ^^ p0sebne milj razproslre "/t'" ^ jeklenih niti, v Zl zanleto i« Katere se letalo nadaljni "Javrol Tn p fMd0bilaFran-JJWdni fronti proti "mS ™ ftJ*J2Ž£gte.....ge izstreli iz topov p ? oseže gotovo višino, se od- • , j ln.lz n.)e se vsuje cela mreža • emh niti, v katere se zaplete tak136161"letala' katerega Se dene iz akcije. Kadar se pribli- nek° S0Vražna letala, se izstreli la oče in mar bUa njegova star" da so bili vsi i 0btoženi so bili-Je bil obsni* k Pijani- Steve kar mora T" na $5° za stroške' od SVo,- piacati po $5 na mesec dVe leti n kot WPA delavec, Oče PH ne bo smeI voziti avta. napovv.?ista bilapa °bsr "Takele stvari kar meni pusti," sem moško rekel. "Pa83 No. 12 Mon., Jan. 15, 1940 Slovenski demokratski klub v Euclidu se je uprl hišnemu projektu Med meščani v Euclidu vlada veliko zanimanje glede nameravanega hišnega projekta, ki bi ga rad postavil sedanji župan v Euclid. Ta projekt bi bil za kakih 225 družin. In ker bi bil projekt prost vsakih davkov, bi bilo toliko večje breme vrženo na rame ostalim euclidskim davkoplačevalcem, kakor smo že na tem mestu pojasnili. Mnogo protestov proti temu projektu se sliši, toda Slovenski demokratski klub je prva organizirana skupina, ki se je odločno uprla zidavi projekta. Na svoji seji 9. januarja, letos, je Slovenski demokratski klub sprejel sledečo resolucijo, ki se nam zdi tako važna, da ji posvetimo ta prostor: Resolucija izjavlja, da je Slovenski demokratski klub v Euclidu proti zidavi nameravanega hišnega projekta iz sledečih vzrokov: 1. Projekt bi prizadel na davkih in vrednosti vseh hiš in lastnin v neposredni bližini nameravanega projekta. 2. Sčasoma bi prizadel davčno vrednost vsega nepremičnega premoženja v Euclidu. 3. Projekt bi dovedel v Euclid nezaželjene razrede naseljencev. 4. Ker bi bila zemlja in stavba za ta projekt prosta davka, bi bilo to nepošteno napram drugim davkoplačevalcem. 5. Znižal bi najemnino na drugih posestvih v neposredni bližini. 6. Zvišalo bi se število šole obveznih otrok, morda za 300, v javnih šolah v Euclidu, ki so že zdaj prenapolnjene. 7. Zdaj so stroški z vsakim šolskim otrokom približno ,*138.00 na leto. Mesto Euclid bi moralo plačevati približno $108.00 za vsakega otroka od družin iz tega projekta, ali na leto $34,200.00, ne da bi mesto za to dobilo kaj povrnjenega v davkih. 8. Mesto bi moralo pri tem projektu napraviti nove ceste in deti vodne kanale, dovesti vodo, napraviti pločnike, kar bi bilo zopet v nadaljno breme davkoplačevalcem. 9. Najmanj polovica stanovalcev v tem projektu bi bila zaposlena v Clevelandu. 10. Večina teh stanovalcev bi nakupovala v Clevelandu, ker bi bil projekt bližje trgovskemu okolišču na 185. cesti, kot pa trgovskemu okolišu v Euclidu. 11. Sedanji euclidski davkoplačevalci bi morali vzeti nase breme novih naseljencev v Euclidu, ne da bi dobili kako povračilo za to. 12. Mesto bi moralo dati temu projektu oziroma njega stanovalcem vso postrežbo, kar se tiče pobiranja smeti in odpadkov", dati bi jim moralo policijsko protekcijo, razsvetljavo in drugo, ne da bi mesto dobilo kako povračilo za to. 13. Štirideset akrov zmleje v Euclidu bi se vzelo iz davčnih računov za dobo 60 let, 14. Zato naj euclidska mestna zbornica prekliče predlog, sprejet 12. septembra 1939, ki pooblašča mestnega župana m klerka, da napravita pogodbo z Cleveland Metropolitan Housing Authority za zidavo hišnega projekta v Euclidu." Mi damo poln kredit Slovenskemu demokratskemu klubu v Euclidu, da se je potegnil za pravice davkoplačevalcev ter da skuša obvarovati davkoplačevalce nadaljnega novega bremena, ki bi gotovo prišlo, če bi se nameravani hišni projekt postavilo. Ker je v klubu dosti državljanov, ki se zavedajo- svoje dolžnosti in ki imajo v organizaciji veliko moč, zato apeliramo na klub, naj še nadalje pazno zasleduje to zadevo in naj stori vse v njegovi moči, da se prepreči zidava tega projekta. V Euclidu je dovlj praznega prostora, kjer se lahko postavi lepe hiše, ki bodo za postrežbo, ki jo bodo dobile od mesta, mestu tudi v obliki davkov to vrnile. Veseli nas slišati, da se je proti temu projektu zavzel tudi novi šolski odbornik, Mr. Turk, l^i bo tudi storil od svoje! strani potrebne korake, da se ne bo že itak preobloženim euclidskim davkoplačevalcem nakladalo še nova bremena na račun drugih. Upamo, da bo euclidska mestna zbornica upoštevala to resolucijo in preklicala predlog, kot naročano v tej resoluciji. Kot se sliši zadnje čase, je berlinsko-rimska os tako slabo namazana, da cvili kot gnojna kola. Očividno Hitler bolj maže ber- linsko-moskovsko os, zato naj pazi, da se ne bodo pesta vnela. * » * Oni dan smo brali v ameriški časopisih naslov: "Ameriški prostovoljci so prišli na Finsko, da bodo vozili ambulance!" Tako smo se ustrašili, da nam je sapa pošla, ker smo mislili, da so šli tje slovenski ambulancarji, ki so prišli v Španiji ob delo. Pa smo videli, da niso bili naši mili rojaki. Menda čakajo pomladi, ko se bo odtajalo. m * » Slišali smo o očetu, ki je sinčka najprej dobro našeškal, potem ga je pa vprašal če ve, zakaj ga je. Tako navado imajo še vedno nekateri časopisi, da najprej človeka omečejo z gnojnico, potem gredo pa poizvedovat, če so storili prav, ali so ga napadli po nedolžnem. Kaj pravile! ODLIKOVAN DIJAK AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1940 obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. MAJ 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana, sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JUNIJ 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava hu Sv. Urbana, za kar vlada med tamošnjimi stanovalci precejšnje zanimanje. —Iz stare kleti — moderna hladilnica. Kleti bivše pivovarne Union na Aleksandrovi cesti v Mariboru je najela neka zagrebška veletrgovina z južnim sadjem ter jih je preuredila v najmodernejša sadna skladišča. V kleteh je urejena velika hladilnica na električni pogon. Vse preureditve v kleteh so s hladilnimi napravami vred že končane. —Smuško skakalnico gradijo v Ribnici na Pohorju. Mariborska zimskošportna podzveza je začela v Ribnici na Pohorju graditi skupaj z lokalnimi činitelji novo smuško skakalnico. Nova naprava se gradi zadaj za hišo gostilne Pur, kjer so za to naj-pripravnejši tereni. Zemeljska dela bodo že končana, potem pa bodo betonirali temelje za leseno konstrukcijo. Potrebni les so darovali uvidevni domačini, ker vedo, da bo nova naprava spet dignila zanimanje med zimskimi športniki. Nova skakalnica bo dopuščala skoke do 30 metrov. —Razburljiv dogodek so doživeli na Dobravi pri Mariboru. V neki tamošnji gostilni je bilo zbranih več gostov. Nenadno se je pojavil z lovsko puško v gostilni Jožef Berglez in začel gostom groziti s puško. Gostje so zaradi tega začeli zapuščati gostilno. Nenadno pa je pobesnelec začel res streljati. Pri tem je zadel železničarja Ivana Pšenič-nika v desno nogo. Maksa špra-ha v stopalo in Antona Paka v prsi in desno nogo. Vse tri poškodovance so prepeljali v splošno bolnišnico. Orožniki so zločinca aretirali in ga oddali v sodne zapore. Berglez se je pri zasliševanju zagovarjal s pijanostjo. Razen tega so orožniki aretirali tudi njegovega tovariša Franca Lukiča, ki je pomagal Berglezu polniti lovsko puško. Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 1940 JAN. 1840 JMM01 iffl®nn@i3 5" 15 16 17 18 IS 20 21 22 23 24 25 26 27 28.29|0 31PTV1 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 20.—Dr. Lipa št. 129 SNPJ obhaja v SND na St. Clair Ave. 30 letnico svojega obstanka. 20.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mlad. pev. zbor. Slov. doma konecrt v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Miss Fern Long obdrža-va predavanje v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave.; predmet: "Politični vpliv v češki literaturi." Predavanje je pod avspicijo jezikovnega kluba. 3.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 3.—Društvo Kranj, ples v Twilight Ballroom. 3.—Predpustna veselica Slovenske zadružne zveze v zgornji dvorani SDD na Waterloo Rd. 4.—Podružnica št. 3 S. M. Z. priredi igro in maškeradni ples v Slov. domu na Holmes Ave. 4.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 6.—Predpustna zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida. 10.—Amigos Club ples v Twilight Ballroom. 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. MAREC 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. 31.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 6\—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani. 6.—Skupna društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd. 7.—Predstava Svetovidske- « ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 14.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico —Smrtna nesreča v gozdu. V gozdu sta podirala pri Gruškov-cu bukve 49 letni posetniški sin Vajda Ivan in žuran Martin, sin posestnika, oba iz Gruškovca, občina Sv. Barbara v Halozah. Ko sta prežagala eno bukev komaj do polovice, je naenkrat potegnil močan veter, ki je bukev podrl. Pri tem pa je na nesrečo pokopalo pod seboj žurana, ki ni bil na to nič pripravljen. Padlo mu je na levo stran prsi in mu zdrobilo prsni koš. žuran je imel še toliko moči,, da je rekel Vajdi, naj potegne z njega deblo, kar je slednji tudi z velikim trudom storil. Toda komaj je bil žuran osvobojen pogubonosnega debla, je po kakšnih desetih minutah izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in 4 otroke ter je bil' brez premoženja. —Strelec Pavel, 42 letni posestnik iz Prvencev, občina Sv. Marko niže Ptuja, je sprt s svojo ženo s katero se hoče ločiti. Ko je te dni prišel zvečer vinjen domov, se je spravil spat na peč. Pri tem si je prižgal cigareto in si zažgal obleko, tako da je začela goreti, žena mu jo je strgala takoj s telesa, a vendar je dobil mož hude opekline, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Zanimivo je, da se Strelec ničesar ne spominja in ne ve, kako se je zažgal. Zakonca se bosta najbrž pobotala, tako da bo mož •zopet lahko spal v postelji in ne na peči, kjer je prenevarno. —Stare najdbe. Pri gostilničarju Fr. Opara v Trebnjem te dni popravljajo gospodarska poslopja, ki so lani pogorela. Poleg že nove stavbe hočejo narediti šei novo klet. Pri kopanju te so naleteli na mestu, kjer je bil prej hlev, nekoliko globlje na debelo zidano ploščo, ki so jo s težavo razbili in odstranili. Pod ploščo so našli štiri velike kamnite spomenike z rimskimi napisi. •—Elektrifikacija Sv. Urbana. Rošpoh ima že precej časa elektriko ter se elektrifikacija vsega področja uspešno nadaljuje. Sedaj se elektrificira tudi vznožje i Sv. Urbana ter se gradi tam poseben transformator. V začetku decembra so dobili interesenti že električno luč. S postavitvijo transformatorja so napravljeni tudi vsi pogoji, da se (jlektrifici-rajo naselja po pobočju in na vr- 27.—Maškaradna ve s e 1 i c a skupnih društev na Jutrovem. 27.—Roust-About Club ples v Twilight Ballroom. 27.—G o s p o d i n jski klub v Newburgu priredi ples v SND na 80. cesti. Servirala se bo fina večerja. 27.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND na St. Clair Ave. 27., 28., 29.—Mladinski oddelek društva Najsvetejšega Imena priredi Minstrel Show v šol-1 ski dvorani sv. Vida. FEBRUAR 3.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico. 3.—Društvo Dom št. 25 SDZ priredi veselico v SND Maple Heights. 3.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. MALI OGLASI Odda se soba poštenemu fantu, pri mali družini. Vprašajte na 6206 Edna Ave. (12) Delo dobi dekle ali ženska za hišno delo. Vprašajte pri Miller Coal Co., 1007 E. 61st St. _(12) Za popravila pralnih strojev in radijev, jako zmerne cene in garantirano delo, pokličite MI-2821. (Jan. 12, 15, 17) " Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vograi St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. Francozi kar naprej utrjujejo mejo na zapadni fronti,. Na sliki je videti francoske vojake, ki postavljajo ovire prati bornim. V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga ter dobrega očeta FRANK KMET ki ga je Bog poklical k sebi dne 15. januarja, 1939. Leto dni je že minulo, kar Tvoja pot se je končala, ker Bog poklical Te je k sebi in spomin nam žalosti srce. V miru božjem sladko počivaj, v kraju večnega miru, lepše tam Ti sonce sije, prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: Soproga in otroci. Cleveland, O., 15. januarja, 1940. nil za seboj v globel. Besedice ni rekel. Pa vedel sem, da se brez tehtnega razloga ni umaknil z višine. Gotovo je opazil kaj sumljivega. Brž sem tudi sam razjahal in se skril v dolino. "Kaj si videl?" sem ga vprašal. ' - «t:*f$i "Rdeči se skrivajo ob potu ognjenega konja. V globeli so, njih samih sicer nisem opazil, pa videl sem enega njihovih konj." Rdeči bi naju bili morebiti le opazili. Razdalja med nami je bila sicer tudi za bistro oko Indijanca zelo velika, toda kateri izmed njih je utegnil imeti daljnogled. Kar bi ne bilo nič čudnega. že sam sem videl na svojih pohodil po zapadu daljnogled v rokah Indijancev. Kultura se pač nevdržno širi na zapad, potiska sicer rdečega moža vse dalje in dalje, pa mu hote ali nehote daje tudi moderna sredstva v roke, ki se z njimi lahko brani pred nasiljem. "Kaj misli moj brat, kake namene imajo tisti ljudje tamle?" sem ga vprašal. "Taborijo ob železnici. Na vlak torej čakajo. Razdrli bodo progo in vlak izropali." "Tako tudi jaz mislim. Moj brat mi naj dovoli, da grem in poizvem kdo so in koliko jih je." Vzel sem daljnogled pa se podal na poizvedovanje. Prepričan sem bil, da ne vejo ničesar o najini navzočnosti, pa vkljub temu sem z vso previdnostjo lezel proti progi, iskajoč kritja za grebeni zemeljskih valov. Blizu proge sem legel na tla in se po rokah in nogah plazil dalje. Zagledal sem jih. Ob nasipu so ležali. Trideset jih je bilo, konj pa je bilo mnogo več. Napad so nameravali in so že kar konje pripeljali s seboj, ki bi na nje ple nnaložili. Še sem jih ogledoval, da vidim njihove bojne barve, ko je nekdo zasopel za menoj. Pograbil sem za nož in se obrnil. Winnetou je bil. "Uffff —!" je dejal. "Moj brat je zelo drzen, da si upa tako blizu sovražnika!" "Katerega rodu so?" "Rodu Ponka, najnevarnejšega rodu vseh Siouxov. In tamle je Parrano, beli poglavar." Zavzel sem se. "Bli poglavar —?" "Da! Ali moj brat še ni ničesar čul o Parranu, krvoločnem poglavarju rodu Atabaska?" "Ne še." "Nihče ne ve, odkod je prišel. Toda silen bojevnik je in zbor starešin rodu Atabaska ga je sprejel med rdeče bojevnike. In ko so osiveli starešine vsi odšli k Manitouu, je dobil poglavarjev calumet in si priboril veliko število skalpov. Toda hudobni duh ga je ob del, ravnal je s svojimi boje' ki kakor s sužnji in nagnal ga. Sedaj sedi v zboru star rodu Ponka in jih vodi k vel činom." "Ali ga moj brat osebn zna?" "Winnetou se je boril z Pa beli poglavar je zahrbt bori se pošteno." "Izdajalec je, to vidim, sti misli bele ljudi, svoje'] Ustavil bo vlak in ga izro; "Da! Kaj bo moj brat s "Zlezel bom še bliže in pazoval. Nato pa pohitiv ku naproti in posvariva m( le brate." "Dobro! In beli se nam pridružili in napadli bomo ke in Winnetou bo obraču Parranom, ki je njegov sc nit." V tistih časih se je še poj zgodilo, da so Indijanci naj vlake na progah, ki tečejo po hovem ozemlju, in jih izroi se dvakrat sem pozneje tak pad doživel. WINNETOU Po nemikem Irrlralka K. Maya ""»ammtmttmimimiiiiiiimiimtti leden dni sem čakal na Win-Houa in potem je prišel. ' Poročal sem mu o Siouxih in ku omenil, da ni varno tod za va samotna človeka. Zamolčal a sem mu svoj doživljaj v New enangu. Ni mi bilo, da bi se il hvalil. Tud[ Winnetou je menil, da je DlJe, če se Siouxom umakneva, 1 koj sva odjezdila. Potovala sva na sever. Win-5t°u je mislil obiskati Old Fire-Jnda, svojega prijatelja, slavca westmana. Zelo sem se ve-!lll, da bom spoznal človeka, ki !m 0 njem že toliko čul. Upal f1'da ®e od njega še mno-3 naučil. i^nircr0-najino poto" J" ravno ni bilo, o tem sva n e kmalu prepričala, že drugi inW ? 'laletela «a sledi Indi-in anca, k; -olik nedvomno ogled- sva preiskala sled. li d je tak0 del« vedno me-iJLa?11' pa me Pri tem se" crtoli še vedno sem bil v ji In tole »em našel. »'vezal h količku, ki ga Indijance »i Udl prer5jski lovci za ta- IS T"?01 °Žgan0 Pre" >i|el pow ndijanec pa je se-fri tem i , 86 igral s tul-Jem" ŽiSlii k0Š^e prlPUŠČiC° VT uem previrin-u T 1 vsem oblca~ v travi Indijancev ležati ,v °£ledal sem m- v- lovSka. PUSC1C0" Nl bl" °|J?°J"p Pečica je," sem raz-$ ki se z 1, se mlad m neizku-' S 1 bl ne bil pustil ležati C 6 koscekov> Pobral bi jih bil # vzel s seboj. Tudi njegova n t m ,sIed dorastlega moža." ■ |n°PreVidni b°J'evilik .ie V tra- ple l C1Va^ Pa zaJahal in odjezdil, rfn, \ Je Pečala, da je dobro uro , Ped nama. t Sla 3v'a za sledjo, človek mo-jjl ' na preriji vedno vedeti, koga ;r\fed seboj. Ij&ul se je> sence so se da-br0 Mahla sled ni bila več do-ifsva J Da j0 ne izgubiva, ti] ln,^?n°rala ustaviti kar sre-f ljevatj11J'8 .in drug0 jutro nada-1 Pa sva Poi.'vedovanje. Preden I nogie(i !'azJahala, sem vzel dalj- Obst;u pregledal ravnino. J kih valovv Va na eni tistih niz~ I čilne za Sub' k* 80 ^ako zna~ | Podobne Pleri'"'e zaPadnih držav. I Valovom 0drevenelim morskim P° Prerij^"^0 pr°St raZ^led Kom '' obzorja. S naokoa!JPa.da sem djal stekl° j n0 črin v- Že opazil dolgo' rav" 1 pa do n' Je P°t2kala od vzhoda 1 vsem na|trajnejšega zapada po i sem ] Se.Vernem obzorju. Vedel lil s P°meni tista črta- = Pokazal CGV Winnetouu in mu I kaj čas- m]0 naj nameri. Ne-I Pa i2na -ie ogledoval obzorje, vprašJlladen vzkliknil in me "Aii n ' Je de-ial-tamle?-. na m°J brat tisto pot bizona, ^ ga vPrašal. "Ni pot •ie ni j,i.r noga rdečega moža "Poz '" hodi p0'ni Noben bizon ne ne zna Pou' noben Indijanec je Sta ravna po preriji- Ti" k°nja š ^ pot ognjenega la." ' e danes jo bova križa- "Pot ni v . °gnienega konja" pome- Jancev t ?Vltem izražanju Indi-železnico. in ylTJQ djal daijnogled na oko • ninianjem opazoval progo mn(ilVldel Prvikrat, saj je bil je S . ? vzhodu- tudi vozil se dolgih rf",ici' pa če srečaš P« tni i • ln mesecih v samo-pro,r J11111 zapada železniško ma^O' e tak pojav kulture zani-dgJ' kot da ga še nikdar nisi vi- gl^iPra,Pa je izpustil daljno-^ ed' skoci1 s konja in ga poteg- IZ DOMOVINE AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1940 druga je svistnila nad njegovim ušesom, zadaj pa se je začul stok: puščica je zadela nekega brani-telja v ramo. Strelcev ni bilo videti; izkušeni pogled ščekina pa je takoj opazil njih črto, ki se je skrila v rži in se pod nje kritjem približevala samostanu. ščekin vse je obrnil k očetu Marku. "Zakaj pa niste te rži pokosili ? To ni dobro!" "Priznam, pa nam je je bilo žal . . V Birmingham., Ala. je vpeljala družba ulične, železnice ženske postrežkinje, ki pomagajo potnikom, zlasti ženskam, ki imajo otroke ali večjo prtljago. zinil besedico, lezel spet skozi! vrata. "Kakšno strašilo!" je rekel i-gumen in napravil znamenje križa, ko so bili v sosedni sobi potihnili koraki Djakonovi. "Pohujšanje, da ne človek! Bog nas varuj in se nas usmili! In on je še najboljši pri tebi? Koga si mi pa vse pripeljal na sveti kraj?" je vzkipel starec in se obrnil k ščekinu. "Ali je po tvojem tu pekel, Gospod mi oprosti, ali kali?" ščekin se je slednjič vznejevo-ljil. "Jaz nisem pop, oče predstojnik, moji ljudje niso bili pri meni pri spovedi, in kar so delali poprej, mi je neznano. Tebi pa ne gre spraševati po tem, ako so prišli branit samostan!" je odgovoril trdo. "Kaj, kaj?!" je zakričal starec in poskočil s klopi. ""Ti boš mene učil, misliš? — 'Ne gre,' " ga, je oponašal, "take v samostan vlačiti pa gre?" "Kakšne take?" "Takele!" Paisij je pokazal za svojo glavo dva razprta prsta k a* kor dva rožička in pomigal z njima: "Takele!" ' "Z glavo jamčim zanje!" je rekel Ščekin. "Z glavo ... ali ni tvoja glava nič vredna?" je zagodrnjal starec. Ščekin je umolknil in starec se je pomiril. "No, ti si jih, pripeljal, tebi se bo tudi otepati z njimi. Tebe primem, če se zgodi kaj slabega!" Paisij je spet potrkal s palico ob tla in služabnik se je znova prikazal. "Sta oče Mark in Naum prišla?" "Tu sta. ..." "Pokliči ju sem ... Ta dva ti bosta zanesljiva pomočnika . . . hočem ti ju pokazati!" V celico sta stopila že znani nam Naum in nevisok, suh menih s kozavim obrazom in redko, temno bradico. Menjha sta napravila predpisane kretnje; oba sta se prekrižala, poklonila gostu in na ukaz igumena sedla. "Vojvodo nam je Bog poslal: tale je!" je začel Paisij in poka-. al na Ščekina. "Ponoči se je s pomožno četo prebil k nam v samostan !" "Sem slišal. . . ." je rekel oče Mark in se nalahno priklonil. Njegov glas je bil prijeten in njegov pogled jasen. "V vsem poslušajta njega: njemu izročam obrambo samostana. Pokaži mu, Mark, ^vse naše luknje. . . . Imaš mnogo ljudi?" "Ljudi dovolj," je odvrnil Mark, "a živeža zanje bo kmalu zmanjkalo: odvečnih ust je dosti!" "A kam bi z njimi? Izženeš jih ne!" je rekel Paisij. "Izpade napravimo, da dobimo živež!" je rekel ščekin. Lady Astor, rojena Američanka, streže angleškim vo- i jalcom s čajem in sendviči. Angleška dekleta mislijo, da imajo prav tako pravico nositi bojne čelade kot fantje na fronti. Tukaj jo vidite s tako čelado, zraven pa še nekaj lepotičja. TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 ST. CLAIR AVENUE Ohranit« ta kupon, Je vreden 25^ Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden 25^ "G!-bil Ž€ usta^ sten žju na . a če J če, pri do je Na ve • ček << vpr Bliže tabora je bila rž vsa poteptana in tam so se s svojimi svetlimi šlemi in kopji postavljali nemški pešci v vrste. Pred njimi so jahali sem ter tja številni, vsi v železo zakovani jezdeci; nekateri so se sukali pci rži prav blizu obzidja. Branivci samostana so spuščali nanje strel ice, toda te so veči-nmna letele mimo, tiste pa, ki so zadele, so odskakovale od oklepov kakor trske. V obzidni kamen je prav pri glavi ščekina udarila puščica; ščekin je sedel in Paisij se je umiril. "Dobro, da si prišel. . . . Sam Bog te mi je poslal!" je začel govoriti. "Jaz sem star, nisem voj-nik in ne morem braniti svetega j samostana. Sila ljudi se je zbra-j io pri nas, toda sami preprosti,] neuki kmetje; moji menihi tudi] niso vešči. Zato prevzemi obram-J bo ti nase; ti si vojščak, stori, kar je treba. Samo zmerom mene vprašaj prej!" je strogo pristavil, "ti si še mlad, zelen, leh-ko mi napraviš kakšno neumnost!" Senca nasmeha .'je zdrknila ščekinu preko obraza. "Tvojih u-kazov ne bom prestopil!" je odgovoril in sklonil glavo. "No, pameten si, če je tako; že vidim, da si pameten!" je re\ kel zadovoljno starec. "Moji menihi ti bodo zvesti pomočniki. Kaj pa tvoji, ali si zakaj ljudi pripeljal?" "Same korenjaške junake." "Si svojemu djakonu, ki si ga sinoči tako hvalil, velel priti k meni, kakor sem bil naročil?" "Velel." ' "No, no, si se že podvizal!. . ." Paisij ,je potrkal s palico ob tla in na trkanje so se odprla vrata in pokazala se je temnoplava glava postarnega samostanskega služabnika. "Ali ni prišel tuj djakon k meni?" je vprašal predstojnik. Služabnik je debelo pogledal. "Neki človek čaka, Vavila se zove; samo. ..." "Je že pravi!" ga je prekinil ščekin. "Pokliči ga, pokliči!" je odredil Paisij. Služabnik je izginil; v sosedni sobi se je začulo težko stopanje bosih nog in škripanje podnic in skozi nizka vrata se je kakor zo-ber, ki se pripravlja bosti, pokazal kosmati, čez pol prepognjeni Djakon; stopil je čez prag in zdelo se je, da je takoj napolnil vso celico od stropa do tal. Pokrižal se je svetemu kotu in stopil k igumenu po blagoslov. Ta se. je celo umeknil k steni, iko se je pokazal, in z začudenjem in bojaznijo gledal zdaj z vrvjo 'prepasano, od vratu do tal kakor prerezano haljo, zdaj razmr-šeno, kopici sena podobno glavo, kjer so ji iz las štrlele bilke sena in celo listja. "Da mi poda ne predereš, oče!" je pripomnil Paisij in postrani gledal na podnice, ki so se udaja-le pod mogočnimi nogami Dja-kona. Ta se je previdno prestopil z ene noge na drugo. "V katerem kraju si Gospodu predstojnik?" je strogo vprašal igumen. • », "Jaz sem odstavljen od dostojanstva, izobčenec! . . ." je zagodlo kakor izpod stropa. "Ta je pa lepa! . . ." je starec odskočil in dvignil dlan, kakor da se zaščiti z njo. "Zakaj pa?" "Za svojo razuzdanost! . . ." je bil zamolkli odgovor. "No, no, no . . . braniteljček! . . ." je zategnil igumen. "Pri meni, glej, da mi Prečiste ne za-piješ!" je zdajci poskočil igumen in potrkal s palico. "Ti si pijanec, klafač in morda še celo ubija vec!" Ščekinu so se obrvi namrščile. Djakon je povesil glavo in molčal. Paisij je požlevil z ustnicami in se umiril. "Tak djakon! . . ." je rekel čez nekaj časa, ga spet pomeril z očmi in zmajal z glavo. "No, Gospod s teboj . . . kakor vsem, se bo tudi tebi dobilo mnogo dela! Toda vedi se lepo, ne delaj pohujšanja!" je kriknil za njim, ko je ta, pokrižavši se in ne da bi bil "Danes jo bo treba pokositi, ako je še kaj ostane . . ." Hej," je glasno zakričal ščekin: "Kdor ima lok, stopi k strelnicam. Kdor je brez lo'kit — doli z obzidja! Kaj delate napotje tukaj ? Ali se vam hoče nesreče?" "Urno, urno, geni se!" je za-grmel Djakon in suval bolj meč-kalaste ljudi doli. "Da se ne gane nihče od obzidja, fantje; poležite tam. Kadar se začne naskok, tedaj ste vsi potrebni!" "Ne tratite zastonj puščic!" je ukazal ščekin, hodeč z očetom Markom vzdolž po obzidju. "Na konje ne streljajte — ti so . v železju; streljajte na te, če v rži — ti so nam najnev* nejši od vseh!" Naum je odvedel ranjenca,' ga obveže. (Dalje prihodnjič) v -o- —V Straži pri Teharjih umrla ga. Neža Kroflič, poses*1 ca, stara 67 let. Zapušča $ sinove in eno hčerko. Bilf marljiva gospodinja in vzor s venske katoliške matere. Y rti Y (ti r m r m V S Y (S Y Štiri, in dvajseto poglavje Zjutraj drugega dne je bilo že davno odzvonilo k rani maši, ko sta Grunja in Tasja prišli iz grajske klonice, ki se je s hrbtom tiščala hriba, kjer je na o-tepih slame ležalo nekoliko bolnih i in ranjenih braniteljev samostana, in se odpravili v cerkev. Kakor hitro se je bil prvi oddelek Nemcev približal samostanu, je Naum z dovoljenjem igumena opremil oddeljeni prostor za bolnico in obe deklici sta mu pomagali pri postrežbi bolnikov in ranjencev, ki so se že začeli pojavljati. V cerkvi so čitali evangelije. Gospodični sta se prerinili skozi množico naroda, ki se jima je umeknila, in obstali na desni strani med ženskami, pred Aleno Iva-novno, ki je iskreno molila. Začel se je veliki nastop. "Vas in vseh pravoslavnih kristjanov, da se spomni Gospod Bog v kraljestvu svojem! . . ." je rekel starec svečenik in dvignil visoko nad narodom čašo z daritvama. Zbor je odgovoril in nov, močan, visok tenor, ki se je vpletel vanj, je presenetil obe gospodični. ' Tasja je iztegnila vrat, da bi videla pevca, toda njega so zakrivali hrbti drugih, ki so stali na koru. Premeknila se je najprej na eno stran, potem na drugo. Bojarinja jo je potegnila ša o-bleko. "Pri miru stoj!" je srdito za-šepetala ter nepremično in pobožno gledala v ikone. Tasja je stala eno minuto mirno, nato pa jo je premagala radovednost; spet se je pripognila in ostrmela: na koru je bil ščekin. Tega pa Tasja že ni mogla več vzdržati. "Vaška ščekin je tu!" je zaše-petala sosedi na uho in pokazala z glavo na pevce. "Molči, nesramnica!" je še sr-diteje rekla bojarinja in, nada-1 jeva je se križati in poklanjati, sunila hčer v hrbet: "Zaprem te, zares, pod ključ te denem!" Grunja je obrnila oči na kolin jih takoj zopet, povesila: nič se ji ni pri pogledu na ščekina odrazilo na licu, razen da je komaj namrščila obrvi. » * V samostanu je bil v tem času za igumena oče Paisij, prileten in čudaški starec majhne rasti, z globoko udrtimi, toda še ostro in bistro izpod žoltih obrvi gledajočimi, ocvelimi, modrimi očmi. Bil je dober, toda nenavadno svadljiv in Bog ne zadeni, da bi mu bil kdo v čem oporekal: ves dan ni prenehal z godrnjanjem, kričanjem in zmerjanjem. Govoreč z njim mu je bile'treba pritrditi v vsem in tedaj je postal igumen dobrodušen; takrat se je dalo od njega dobiti dovoljenje tudi za to, česar po cele pol ure ni dovolil, srdito potrkovaje s palico ob tla. Po maši je šel ščekin k igumenu v celico, da bi dobil navodila, kaj mu je delati. Bolnik se je bil že preselil s postelje na klop, sedel oprt na palico pri oknu in se grel na soncu. "0'Vasja!" je rekel prijazno in blagoslovil vstopivšega; starec je poznal in pomnil vso šče-kinovo rodbino. "No, sedi . . ." mu je pokazal z bledo grbanča-sto roko na prostor poleg sebe. "Saj lehko stojim!" je spoštljivo odgovoril ščekin. Starec je potolkel s palico ob tla. "Jaz pa pravim, da sedi!" je rekel s povišanim glasom. "Ti boš stal, jaz pa naj si lomim vrat in debelo zijam nate kakor na stolp?" ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 611-7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 HRANILNE VLOGE Ko so hrasti šumeli ZGODOVINSKI ROMAN I