Sffulov — Addrem > I M Air A HAD A 1 NO V A DOB A 1 Iv | ■ 1/ /1 I 11 I K /m p 6233 St. Clair Avenue < 1^1 1 f V Jr% |Jr 1 f HI Cleveland 3, Ohio S ■ - w • m M W * A M # CTeL HKnderson 3889) 5 cr - er , J r« (NEW ERA) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 NO. 27. — ŠT. 27. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 4 — SREDA, 4. JULIJA, 1945 VOLUME XXI.—LETNIK XXI. SPLOŠNI TEDENSKI] ZA TRAJNI MIR PREGLED '' %, MED NARODI NOV DRŽAVNI TAJN?^. ^' Cv ^Sganciscu je bila na ve V administraciji Zedinjeni. ^ držav je pozicija državnega tajnika najbolj važna in prva za pozicijo predsednika. Za to važno kabinetno mesto je bil pred nekaj dnevi imenovan James F. Byrnes, bivši senator, bivši član vrhovnega sodišča in bivši načelnik vojne mobilizacije. Byrnes je spremljal pokojnega predsednika Roosevelta na zgodovinsko konferenco v Jalto in bo spremljal sedanjega predsednika Trumana na istotako zgodovinsko konferenco v Berlin. VOJNA NA PACIFIKU General MacArthur poroča, da je organiziran odpor japonskih čet na Filipinih strt. Z likvidiranjem razpršenih japonskih čet pa bo treba še nadaljevati. Avstralci so uspešno izvedli tretjo invazijo velikega otoka Borneo in definitivno strli glavni japonski odpor, število velikih ameriških bombnikov, ki sipljejo razdejanje na japonske industrije, komunikacije in pristanišča, narašča. Prejšnje največje flotile so štele okrog 400 bombnikov, pretekli teden pa je število teh ameriških sokolov, ki se maščujejo za Pearl Harbor, naraslo na 600. In nadaljne jate se pripravljajo za polet. ZDRUŽENI NARODI Mednarodna organizacija, ki si je izbrala za oficielno ime označbo “Združeni narodi,” je pretekli teden zaključila svojo prvo ali ustanovno konferenco, ki se je vršila v San Franciscu in je trajala polna dva meseca. Na tej konferenci je bil sprejet čarter, ki predstavlja načrt za vzdrževanje bodočega miru med narodi sveta. Čarter so podpisali zastopniki 50 narodov. Ko bo dovolj no število držav v soglasju s svojimi postavami odobrilo ta čarter, se bodo pričele določbe istega izvajati. Za Zedinjene države mora take mednarodne obligacije odobriti zvezni senat, in se splošno pričakuje, da se odobritev ne bo preveč zavlekla. LJUDSKA ZAHTEVA Ogromna večina ameriškega ljudstva zahteva neko mednarodno organizacijo, ki bo dovolj močna in kompetetna, da prepreči bodoče vojne. To je poudaril tudi predsednik Truman v svojem velikem govoru ob zaključku konference Združenih narodov. Med drugim je dejal, da če bi bili pred nekaj leti imeli tak čarter, in če bi se bili določb istega posluževali, bi bilo ostalo pri življenju milijone ljudi, ki so danes mrtvi. Obljubil je zastaviti ves svoj vpliv, da bo čarter od strani Zedinjenih dr žav potrjen. V začetku tega te dna je bil čarter že predložen zveznemu kongresu v razpravo in potrditev. VRSTNI RED PODPISA Čarter, ki ga je sprejela konferenca Združenih narodov v San Franciscu, so države po svo jih delegatih podpisale po sledečem vrstnem redu: Kitajska, Sovjetska Rusija, Združena kraljevina Anglije, Francija, Argen tina, Avstralija, Belgija, Bolivija, Brazil, Belorusija, Canada, Čile, Colombia, Costa Rica, Cuba, Češkoslovaška, Danska, Dominica,. Ecuador, Egipt, El Salvador, Etiopija, Grčija, Haiti, Honduras, Indija, Iran, Irak, Lebanon, Liberia, Luksemburg, (Dalje na 0. strani) zaključena konfe-narodov. Za-s£6$^ * 'S jo v sveta, ki so zborov spolna meseca, so sestavili, .obrili in podpisali čarter, na podlagi katerega naj se vzpostavi trajni mir med narodi sveta in preprečijo bodoče vojne. Razume se ,da Čarter sam, z najlepšim besedilom, ne bo izvedel dane naloge, ako narodi sveta ne bodo sodelovali. Toda, za vsako sodelovanje je potreben nekak načrt, nekak program, nekako ogrodje. Saj še navadno podporno društvo ne more reševati zadev, ki spadajo v njegovo področje, brez odbornikov, pravil in poslovnega reda. Tako mora organizacija 50 narodov, ki hoče vzpostaviti in vzdržati trajni mir, najprej imeti neke določbe in pravila za poslovanje. Ta pravila so izražena v čarterju, ki ga je sprejela konferenca Združenih narodov. Čarter, kakršen je bil sprejet, prav gotovo ni perfekten, in morda se stoprocentno ne strinja z njim niti eden izmed delegatov, ki so ga podpisali. Vsak narod ima svoje posebne ideje in nazore, kakor jih ima vsak posameznik. Željam vsakega posameznega naroda ni bilo mogoče ustreči, kakor se ne more ustreči željam vsakega posameznega delegata na konvenciji podporne organizacij?. Za pod-, lago skupnega delovanja so potrebni kompromisi, za dosego katerih morajo stranke z nasprotujočimi si idejami ali zahtevami nekoliko popustiti. To je potrebno, da se ohrani dobra volja večine za sodelovanje, pa tudi z ozirom na obstoječe razmere, ki jih ni mogoče preko noči spremeniti in s katerimi je treba računati. % Glavni namen mednarodne organizacije, ki ga predvideva čarter, katerega so sprejeli zastopniki 50 narodov, je preprečitev bodočih vojn. Glede tega cilja soglašajo vsi miroljubni narodi sveta in so soglašali zastopniki vseh na konferenci zastopanih narodov. Razlika je bila le v mišljenju, kako najbolj sigurno ta cilj doseči. Vsebina čarterja je preobširna, da bi jo mogli tu navajati. Važne določbe v čarterju so tiste, ki navajajo, kako naj se mednarodni spori mirnim potom rešijo, in tiste določbe, ki naj bi odpravile ali ublažile ekonomske in socialne vzroke za mednarodne spore in vojne. Dalje je važna določba, da se državo, ki dela zdražbo ali ki napade sosedno državo, če treba, z oboroženo silo Združenih narodov spravi k pameti in se na ta način prepreči razširjenje vojnega požara. Bivša Liga narodov ni imela takega policijskega količka za hrbtom, zato ni mogla preprečiti japonske agresivnosti v Mandžuriji, Mussolinijeve invazije Etiopije itd. Tam se je pričelo, in posledica je bila svetovni požar, ki še sedaj ni povsem zadušen. Čarter Združenih narodov ni perfekten, toda je začetek in dober korak v pravi smeri. Izpo polnjevati se bo moral z zahtevami časa. Tudi ustava Zedinje nih držav, ki je bila pred več kot poldrugim stoletjem po mnogih debatah in kompromisih sprejeta od zastopnikov prvih 13 držav naše republike, je bila v (Dalje na 2. strani) Kako so živeli vojni ujetniki Ameriški letalski major William Orris, ki je preživel nad 11 mesecev kot vojni ujetnik v Nemčiji, je v nekem ameriškem mesečniku opisal življenje v ujetniškem taborišču. Opis je tako zanimiv, da v naslednjem navajamo iz istega nekaj izčrp-kov. Njegov bombnik so bili tako poškodovali izstrelki nemških protiletalskih topov, da je bila posadka istega prisiljena se rešiti z odskokom s parašuti. Tako je major Orris prišel v nemško ujetništvo. Osem mesecev je preživel v ujetniškem taborišču v Saganu, jugovzhodno od Berlina. Taborišče je bilo eno izmed najboljših v Nemčiji, toda bilo je kljub temu sla|jo. Najbolj so ujetniki občutili pomanjkanje hrane. Paketi živil od Rdečega križa so bili izredno dobrodošli, toda mnogo se jih je “izgubilo.” Povprečna hrana ujetnikov je bila: za zajtrk čaša slabe kave in dva koščeka opraženega kislega črnega kruha; za obed košček kruha in skodelica ječmen-kove juhe, ki je po okusu sličila pomijam; za večerjo pol skodelice krompirja in zelja in toliko mesa, da je komaj povzročilo skomine. Kadar so ujetniki dobili pošiljke živil od Rdečega križa, so morali takoj preluknjati škatle konzerviranih živil, da se vsebina ni mogla dolgo vzdržati. Nemške oblasti so hotele s tem preprečiti hranjenje takih živil za morebitne potrebe pobega. Mnogo poslanih živil se je vsled tega pokvarilo. Ako je kak zajec zablodil skozi žično ograjo taborišča, ga je takoj lovilo 70 do 80 ujetih letalcev. Tudi tri mačke v taborišču so morale dati življenje za priboljšek k hrani ujetnikov. Nemci so dovolili ujetnikom, da so obdelovali vrtove za pridelek zelenjave, toda zemlja je bi-(Dalje na 2. strani) NAŠI ŽIVILSKI IZGLEDI VRTNA DELA SEZONE Domačim vrtnarjem v tem času povzročajo mnogo neprilik listne uši, ki napadajo in slabijo najbolj sočne rastline. Za uničevanje istih se priporoča kemikalija, znana pod imenom nicotine-sulfate. Eno kavino žličico omenjene kemikalije naj se raztopi v dveh kvortih milnate vode in s to tekočino “umije” napadene rastline. Zelo uspešne uničevalke listnih uši so znane polonice ali pikapolonice, ki so v angleščini imenovane lady-bugs ali lady-birds. To so mali, rdeči, nekoliko stenicam podobni hrošči, s črnimi pikicami na hrbtih. V starem kraju jih ponekod imenujejo tudi božje voleke. Kjer je dosti pikapolonic na zelenjad-nem vrtu, nimajo listne uši dolgega obstanka. Tudi vrabci radi zobljejo listne uši za poslastico. Za zatiranje drugih mrčesov, kot so razni hrošči, črvi in gosenice, se priporoča kemikalija, imenovana rotenone. Krastača, v angleščini imenovana toad, je tudi dobra pomočnica vrtnarja in farmerja, ker pospravi silne množine različnega mrčesa. Ne zametuje niti muh in komarjev, niti črvov in gosenic, niti hroščev in polžev. Na pogled nič kaj lepa žaba ima izboren apetit in lovi žrtve večinoma ponoči. Kdor najde krastačo na vrtu, naj je ne preganja; ona je aktivna pomočnica vsakega vrtnarja. (Dalje na 2. strani) Pridelki ameriških farm so bili v preteklem letu na splošno večji kot kdaj prej v zgodovini te dežele. Kljub temu je živilska administracija odredila nekoliko strožje racioniranje za “Dvanajst tisoč partizanov je, potem, ko so marširali mimo poveljnika britiške osme armade, odložilo svoje orožje—v Vidmu, Trstu, Pulju, Gorici' in Tržiču (Monfalcone). Tako je javil pariški radijo, navajajoč rimske vire. “Druge skupine partizanov so bile po sličnih ceremonijah in-korporirane v policijske oddelke, podrejene zavezniškim ukazom, dodaja omenjeno poročilo. “Po ukazu maršala Tita je bila v jugoslovanski okupacijski zoni Istre in Julijske Krajine vzpostavljena vojaška administracija jugoslovanske vojske. Tako poroča agencija Tass iz Moskve. Poročilo dodaja, da je bil po Titovem ukazu za poveljnika te zone imenovan podpolkovnik Dapčevič, poveljnik četrte jugoslovanske armade. Civilne avtoritete bodo nadaljevale s svojimi posli v tesnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi.” ' izmed vseh amendmentov menda najbolj znan. Dotični amendment je namreč prepovedoval izdelavo in prodajo opojnih pijač. Prohibicija, ki je sledila, je ostala v veljavi 13 let. Devetnajsti amenment, sprejet leta 1920, je dal volilno pra-! vico tudi ženskam v vseh drža-j vah naše Unije. V nekaterih dr-jžavah so imele ženske volilno pravico že pred tem. Dvajseti amendment, sprejet leta 1923, določa, da se službena doba predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav pričenja 20. januarja v letu po predsedniških volitvah, in da se službena doba članov kongresa pričenja 3. januarja v letu, ki sledi kongresnim volitvam. Enaindvajseti amendment, ki je bil od dovoljnega števila dr- jžavnih konvencij potrjen 5. decembra 1933, je odpravil fede-j ralno prohibicijsko postavo, ozi-i roma določbe, sprejete z 18. | amendmentom. Posamezne dr-1 žave pa imajo pravico imeti svoje prohibicijske postave in ne-i katere se teh pravic tudi poslu-j žujejo. j V gornjem so navedeni vsi dosedaj sprejeti amendmenti k ! ustavi Zedinjenih držav. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge LIBERALNE OBRESTI St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue. HEnd. 5670 DOSEDANJI AMENDMENTI K ZVEZNI USTAVI (Nadaljevanje s 1. strani) ljan katere koli države naše Unije obenem državljan Zedinjenih držav. Petnajsti amendment, sprejet leta 1870, garantira enake pravice črnim in belim državljanom. Šestnajsti amendment, sprejet leta 1913, daje kongresu pravico nalagati dohodninske davke na prebivalstvo vseh držav naše Unije. Sedemnajsti amendment, sprejet leta 1913, določa, da se zvezni senatorji volijo z direktnim ljudskim glasovanjem. Prej so zvezne senatorje volile državne legislature. Osemnajsti amendment, ki je bil sprejet 16. januarja 1920, je CENTRALNI ODBOR AMERIŠKIH SLOVENCEV V CLEVELANDU ZA JUGOSLOVANSKO POMOČ priredi “SLOVENSKI DAN” V NEDELJO 8. JULIJA 1945 NA PRIJAZNIH PROSTORIH SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. V EUCLIDU PROGRAM: Proslava zmage nad fašizmom in nacizmom Peije: Slovenski pevski zbori zapojo skupno. Govori: Govorniki, nekateri došli iz stare domovine. Zabava na prostem in ples v dvorani. * * * Na ta dan pohiiimo vsi zavedni Slovenci iz Clevelanda, okolice in bližnjih mest na to pomembno proslavo! Vabi, za odbor: Joseph Okorn, tajnik. Za vse nadaljne informacije se obrnite na: Joseph Okorn, 1096 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio, VESTI iz bojnega polja in o splošnih dogodkih širom sveta, lahko dnevno citate v ENAKOPRAVNOSTI Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obrnite se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako delo točno in po zmerni ceni izvršeno. PO DOGOVORU Med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo je bil dosežen dogovor, da Češkoslovaška odstopi ruski sovjetski republiki Ukrajini tako zvano Podkarpatsko Rusijo, katere prebivalstvo tvorijo v glavnem Ukrajinci. Pred prvo svetovno vojno je dotično ozemlje pripadalo Avstro-Ogr-ski, po vojni pa je bilo pridelje-no Češkoslovaški repu bliki. Ozemlje je prilično redko naseljeno in šteje le okrog 750,000 prebivalcev. ft & o o DOLGA D STANCA s v iv m uajttiffffiriii Je še vedno velik del vojne slike "Izvrševanje dela, dokler ni vojna izvojevana" je še vedno velika naloga Dolge-distance. Včasih je posebno težak naval na gotovih linijah. Tedaj vas bo operatorica prosila za sodelovanje, rekoč: "Prosim, omejite vaš klic na 5 minut." Buif Mote. Wan. RowAl jfOSi Victory ! THE OHIO BELL mm TELEPHONE CO.