386
Vprašanja in odgovori.
Odgovor na vprašanje 100: Najlepši želod za seme dobimo pri ravnateljstvu graščin v Munkacz-u na Ogerskem, 100 kgr. po 5 gld. (brez voznine). Naslov je: Domaine Direction in Munkacz, Ungarn.
Pavel Raje, logar.
Vprašanje 102. Imam še precej starega špeha, ki je pa tako žaltav ali žarek, da ni več užiten. Se li da kaj popraviti in kako? (J. R. v L.)
Odgovor: Vzemite na vsakih pet kilogramov žaltavega špeha 2 litra vode in zgrejte toliko oboje skupaj, da zavre voda. Potem prilivajte počasi na vsakih 5 kilogramov špeha po 30 gramov angleške žve-plene kisline in kuhajte to zmes še kakih 15 minut. Potem umorite kislino s stolčeno kredo in sicer vsakih 30 gr. kisline s 125 gr krede. Čisto mast kuhajte potem še nekaj  časa z vodo.
Vprašanje 103. Dobil sem nekaj več let starega fižola, ki ni več za prodaj, menim ga pa porabiti za konjsko krmo. Ali kaže s fižolom krmiti konje in kako ? (J. L. v Lj.)
Odgovor: Fižol je dobra konjska krma. zlasti težkim konjem, kadar morajo mnogo voziti. S fižolom pa ne smete nikdar s samim za se krmiti, ampak primešati mu morate ovsa in veliko rezanice. Tudi namakati ne smete fižola, ampak samo zdrobite ga.
Vprašanje 104. V zadnjem listu sem bral o slad-nih kaleh za krmo. Jaz hočem narediti poskušnjo s to krmo in sicer hočem krmiti s kalmi, s slamo in senom vred. Koliko kali in sploh koliko krme naj po-kladam molznim kravam? (P. S. v J.)
Odgovor: 500 kg. težka krava potrebuje na dan, če jo hočemo dobro krmiti, 1*25 kgr. dušikovih snovi, 6*25 kgr. redilnih snovi brez dušika in 0.2 kgr. tol-ščobe. Toliko redilnih snovi, in sicer prebavnih, nahaja se v 17 kgr. dobrega sena. Ako pa damo kravi le polovico tega sena t. j. 8l/2 kg., potem dobi s to množico sena le 0.63 kg. dušikovih snovi, 3*13 kg. snovi brez dušika in 0*1 kg. tolščobe. Primanjkuje torej kravi še polovico redilnih snovi, katere ji nadomestimo s snovmi, ki so v sladnih kaleh in v slami.   Treba je
387
po tem takem dajati kravi na dan preko 2V2 kg. kali in 5 kg. slame. 500 kg. težka krava dobiva naj torej na dan po
8'/2 kg. dobrega sena,
3 V*   n   sladnih kali in
5 „ slame. Toliko težkih krav je pa pri nas seveda malo, saj tehtajo naše najteže krave komaj po 400 kg. Kolikor je krava laza, toliko manj je treba krme. 400 kg. težka krava dobivala bode torej V5 manj krme, nego 500 kg. težka.
Vprašanje 105. Gotovo veste, g. urednik, da letošnje vino ni kaj dobro. Jaz pa imam vinograd, ki je v najboljši legi, in mošt, ki sem ga pridelal, ni sicer tako dober, kakor je bil 1. 1885., vendar še proti letini precej sladek. Ta mošt pa noče nič kaj vreti in še danes, t. j. po sv. Martinu, je nekoliko sladek in vre prav po malem. Kaj je vzrok temu, ali se je bati, da se bode spridilo vino? (G. K. v K)
Odgovor: Da vre Vaš mošt tako počasi, vzrok je mraz in nekoliko tudi malosladni mošt sam. Dolenjske zidanice imajo vsa svojstva slabih kleti; jeseni in po zimi so premrzle, po leti pa prevroče. Mošt vre dobro (kipi) le ob pravi toploti, te Vam pa gotovo primanjkuje zaradi letošnje zgodnje zime. Napravite si v kleti za kipenje peč, brez katere si niti misliti ne moremo umnega kletarstva pri dolenjskem podnebji. Dober mošt pomaga si nekoliko sam, ker se, kadar vre, bolj zgreje in tako obudi krepkejše in hitrejše vrenje.