'v f - V FPBLttHID AJfP DgTI!B|JTP> UKDU PIMPT (Wl. QBE) APtI^IIumi If ACT OF OCTOBER i. ml M m« AT m POT WHC» flf.WW TOH N. T. tr Order cf tti President, a. b Bnrieioa, F «■ Ott Največji ilorcBtki dnevnik v Združenih državah Velja u celo leto.........$6.00 Za pol leta..................SOC Za New York celo leto.... 6.00 Za inozemstvo celo leto... 7.00 vmmm GLAS NARODA List slovenskih delafreev v Ameriki* The Lftrgeit Slovenian Daily in the United State* lined every day except Iv ** *nd legal Holidays VT 75,000 Readers mS TELEFON: 2876 OORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1909; at the Post Office at Heir York, H. Y., vnder the Act of Congress of Ma^ch 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND! NO. 24. — ŠTEV. 24. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 39, 1920. — ČETRTEK, 29. JANUARJA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVUL JUGOSLOVANI IŠČEJO IZHODA IZ ZAGATE ITAUANI SO IZPRAZNILI LUKO ŠIBENIK VRŠILO SE JE VELIKO KONFERENC V BELORADU GLEDE PROBLEMA. KI JE BIL VSILJEN JUGOSLAVIJI VSLED ULTIMATA ZAVEZNIKOV. — KONFERENCE SE JE VDELEŽIL TUDI REOENET ALEKSANDER. — ITALJANI SO IZPRAZNILI člBENIK. SRBI SE PRIPRAVLJAJO, DA ZASEDEJO TO MESTO. Dunaj, Avstrija, 2?. januarja. — U'timatum najvišjega zavez-» iškega weta, ki je pozval Jugoslavijo, naj sprejme kompromis, i.er bi bila v drugačnem slučaju uveljavljena Londonska pogodba, je povzročil veliko razburjenje med drugače flegmatičnimi Siti, in lielgrad ,}♦■ središče Atevilnih konferenc voditeljev vseh strank. Jiii-oslovitni obotavljajo podpisati sprejt-ra popodbe, pri ka-t ri ni*o bili nikdar udeleženi in o kateri niso ničesar vedeli, ko so b napadi*' eentralne ' » lepile. Pomisljajo sr tudi podpisati dogovor, L i bi ptm al več kor 100,000 njihovih bratov od tujim robstvom. Prepričani so, da bi bil tak dogovor povzročitelj številnih nemirov in da bi tokom kr.dkega časa prišlo do spopada med Italijo in Ju {."»davijo. Vprašujejo se tudi. če je prišla Amerika v vojno zato, da izroči 11 al i ji Jugoslovan** ob Jadranskem morju. Jugoslovani v»eh strank «o .se združili v protestu proti temu, da bi dobila Italija H»*ko ali proti temu, da bi postala Reka prosto I ristaniiče pod italjansko nadvlado. V*i pravijo, da !»odo spori brez prestanka, kajti Jugoslovani se bodo nahajali v sosednem ozemlju, dočim bodo Italjaui vladarji mesta. Konferenca m prisostvuje redno reg« nt Aleksander, vendar pa r iso konferenee doM-!• 1 ministrxkepa predsednika Nlttija ter povedal svojim legionar-- nt, naj drže orožje v roki in naj čakajo nadaljnih razvojev. Plača častnikov, 1 i služijo prismojenemu pesniku, je bila strnila na polovico, a dosedaj niso ti častniki še ničesar dobili za ta liiesee ter se vsled te^a dolže v hotelih in restavracijah. Nekateri njih so bdi aretirani pod obtožbo, da so kradli lastnino po hišah, v kater h so bili nastanjeni. Lepi legionarji! častniki »c sami .sebe imenujejo v višje čine. Pri nekem pogonu na ifrratnieo so bili armirani številni ti častniki, in policija je zaplenila miljon kron denakja. Rečani so nezadovoljni, ker je povsem o-• ividno, da !»«• more Itoijši d»*l IVAnnunzijevih mož držati ostalih na \ a jet ili. Italjani no pričeli prasniti Sibenik. General Viora je odšel z večino svojih čet, in pretežno večino ladij. Ostal je le majhen odde-1» k s par motorinmi čolni. £rbi se pripravljajo, da zasedejo mesto, i akorhitro bodo odšli zadnji laški vojaki. tVške oblasti so zanikale vest. da je v bližini Tesina izbruhnila ii/i.jska kol«*ra. Pravijo sieer, da je bilo par slučajev črnih koz ob j poljski m t*. ^Ž&Ž* V LETSKE ČETE PREGNALE BOUŠEVIKE AMER1KANCI ZA TRGOVINO Z RUSIJO LETSKE ČETE SO Z&/ZELE GUZIN, OBMEJNO MESTO TER VJELE DVATISOC BOLJSEVIKOV. — ZAJELE SO TUDI VELIKO VOJNEGA MATERI J ALA. RUSIJA MORA t>ATI JAMSTVA 'Cameronia", prvi pamik, katerega so zgradili Angleži izza konca vojne. v morje. Te dni je bil spuščen OGRSKA GLASOVALA ZA MONARHIJO Iz Berna poročajo, da bo izvoljen ogrskim kraljem najbrie princ Oto, sin prejšnega cesarja Karola. Bern, Švica, 28. januarja. — Soglasno s poročili iz liudimpe šte, ki so dospela danes semkaj, sc zavzemajo ogrski monarliist za prinea Otona, najstarejšega si na prejšnjega cesarja Karola, k* naj bi postal bodoči kralj Ogrske Potrjena je bila vest, da so doži veli monarhisti odločilno zmage pri volitvah, ki so se vršile nc Ogrskem v nedeljo in ponedeljek HOLANDSKA VLADA JE KAJ JE PRAVZAPRAV Z OBVESTILA ŠVICO: JUGQSL ODGOVOROM? Obenem je tudi utemeljila, zakaj V svojem odgovoru so pustili Ju-je zavrnila zavezniško zahtevo. — goslovani vratica za nadaljna po-Kraljičin komisar v Amerongen. gajanja. — Londonska pogodba. ... . . Budimpešta, Ogrska. 28. jan. — ...ii, da pa položaj v splošnem ni resen ter zadovoljiv z ozi-l(>ni se da je bUo oddanill pri vo mm na položaj, v katerem se nihaja dežela. KOLENO LEPE TOŽITEUICE Silno razburjanje v sodišču. — Vsi porotniki so bili več ali manj poškodovan i. sodnijskejra zapisnika : Porotnikom od št. 1. do št. 4. je skočilo Adamovo jabolko iz sklepa ; porotnik at. 5., star plešast možakar, si je izvil desuo roko, ker neyorskem je |10t«>| prehitro postaviti svoja očala v pravo pozicijo; porotniki it. 6. in 8. so dobili \«čje in manjše praske, ker so mlada navalili nanje porotniki št. 9.. 10., lit vab v nedeljo in pondeljek približno 95 odstotkov glasov za mo rurhistično stranko. Špekulacije sr- sedaj osredotočujejo na vpraša nju, kdo bo kralj in navajajo šte v.lne osebe od habsburških prin c»:v, pa o drugih članov Vlada jočih hiš in ameriških multimiljo-narjev. I^unaj, Avstrija, 28. januarja. V kratkem se bo vršila glavna skupščina deželnega zbora, da se stavi novo ustavo, ki bo nato ERZBERGER JE SLABŠI Gertrude Jacobs je ______ ska, krasotica prve vrste, žetuska H- 12- Ti ^dnji so bili pa sa- j predložeiia centralni vladi, t.sto čudovite c ijentalske lepote.'™0 razočarani, ker niso videli ni-i kateri se ne more vstavljati no-i<,,sar- l en »no/ki In Gertrude Jaeobs je Ko se je dvorana pomirila, je t. dni to/ la x nekem newyorikem ^-dnik razsodil, da mora kompa-Hodiiču "Interborougli Rapid n'Ja plačati tožiteljiei ^1000 od-'i ran si t «'o/* za odškodnino lt*M>, ^^Inine in vse sodnijske stroške, dolarjev, ker »e je pri neki želez-maki nezgodi nekoliko posktsbv vala na de*nm kolenom. Soilnik jo je zaslišal in jo vpra-! - šal, če je bila res pošk«xlovana. Ranjeni minister trpi grozne bo-Se sedaj se mi pozna — je lečine. — Žila mu udari 120 na irkla osemnajst let na mladenka: minuto. Krogle še niso odstruiilL i« r je bila pripravljena takoj nu-l - d ti dokaz resničnosti. Berlin, Nemčija, 28. januarja. — Stojte! — je zapovedal z "Lokal Anzeiger" poroča, da je gromkim trlasoin sodnik Hanrv zdravstveno stanje finančnega mi-Kobitzek ter skušal dati svojemu; nistra Matije Erzbergerja zelo obrazu kolikor mogo Lepotica je dvignila krilo nad Bivši veliki vojvoda Oldenburški koleno.... I je prodal Amerikancem svojo dra Kaj se je pozneje zgodilo, je goceno zbirko slik nizozemske natančno razvidno is naslednjega šole. Hita? : ' •• Ženeva, Švica, 28. januarja. — Pariz, Francija, 28. januarja, llolandska vlada je danes obve- Danes popoldne je dospel sem ju-4ila Švico o svojem odgovoru, ki; goslovanski odgovor glede rešitve zh je poslala zavezjoticom glede jadranskega vprašanja. Kakorhi-z roe it ve bivšega nemškega kaj- tro ga bodo dešifrirali, ga bodo :erja. V obvestilu je tudi navedla izročili poslaniškemu svetu, .voje vzroke zavrnitve. : Odgovor sicer zavrača zavezni- Iz zanesljivega vira se je ski ultimatum, kljub temu je pa dognalo, da Holandslca ne išče v sestavljen v zaupnem tonu ter tem ozira pomoči pri nevtralnih leželah, že vsaj pri Švici ne, ki je pa na stvari najbolj interesi-ana zastran velikega števila bivših monarhov, ki jih ima pod svo-im okriljem. Švicarska vlada še ni od go voda Ilolandski. Amerongen, Holandska, 27. ja-tuarja. — Danes so morali zapoditi v brzojavnem uradu veliko itevilo novih uslužbencev, to pa vsled številnih čestitk, ki jih dobiva bivši nemški kajzer ob priliki svojega rojstnega dne. V Bentinkov grad, kjer stanu-ie Viljem Hohenzollernski so podali dva voza samih šopkov in vencev. Kraljičin komisar se je mndil v Amerongen ter obiskal kajzerja. Slavje je bilo povsem mirno. Raz rad je vprvič izza prihoda kaj--erja vihrala modrobela zastava ^rofovske družine Bentink. KADILCI SO ZMAGALI. Columbia, S. C., 28. januarja Prejšni teden je bil sprejel senat predlogo, ki prepoveduje kajenje v javnih prostorih. Danes je poslanska zbornica oredlogo z veliko večino zavrgla. HOLANDSKA HOČE TA KAD ARMENSKO poihoaek je od6el v bmlr ouo. Francija, 28. januarja. Pretekli večer je predsednik Po- Haag, Holandsko, 28. jan. — Vlada je danes obvestila Ajss Press, da se ni nikdar bavila z mi nI i jo, da bi sprejela mandat nad Armensko. CLEMENCEAU BO ODPOTO-VAL V EGIPT. Parit, Francija, 28. januarja Prejšnji francoski ministrski prec >ednik Clemenceau bo dne 3. februarja odpotoval iz Maršeja v Egipt, kjer po preživel spomlad. Tako poroča list "Figaro". pušča prosto pot za nadaljno razpravljanje o tem vprašanju. Jugoslovani pravijo, da so še \ edno pripravljeni sprejeti rešitev tega problema in sicer na podlagi Wilsonovega načrta. Jugoslovanska vlada ne prizna Londonske pogodbe. V odgovoru je rečeno, da je Londonska pogodba tajen dokument, katerega vsebina ni bila še nikdar oficijelno sporočena jugoslovanski vladi. Vsled tega jugoslovanska vlada ne more reševati tega vprašanja na podlagi pogodbe, katere ni še nikdar videla ki kateri ni z Italjani še nikdar razpravljala. Washington, D. C., 28. jan. — Zavezniški načrt, katerega so Jugoslovani zavrnili, je sledeči: Reka naj {»ostane prosto mesto po zakonodajo Lige narodov; pravice reških Italjanov morajo biti v vseh ozirih zaščitene; Italija mora obiti ozek pas o- Kodanj, Dansko, 28. januarja. — Letske čete so zavzele Guziu, zanje mesto v iztočni Letski, katero so zasedle boljševiške čete ter so dospele do letsko-ruske meje na številnih mestih. Tako pravi oficijelno letsko poročilo, ki je dospelo semkaj preko Rige. Letske čete so zajele tudi veliko vojnega materijala ter vje-le dva tisoč boljševiških vojakov. Pravijo, da se vrše še nadaljni boji ob celi fronti. JSoljševiške sile na letski fronti se umikajo v vzhodni smeri, so-glasr.o z istim poročilom, in številni oddelki so bili popolnoma uničeni tekom zadnjih bojev. Washington, D. C. 28. januarja. — Vprašanje trgovskih odnosa-jev z Rusijo bo moralo biti po naziranju uradnikov državnega departments rešeno potom direktnih pogajanj ocT strani različnih vlad. ki so interesirane pri celi stvari. Izvedelo se je, da ni sedaj v Parizu nobenega centralnega zastopstva, ki bi imelo polnomoč, da se začne baviti s takimi vprašanji mednarodne važnosti, radi katerih bi bila prizadeta tudi vlada Združenih držav. Svet poslanikov ni nič drugega kot urad za informacije, katere iščejo različni narodi, zastopani v Parizu in vsa vprašanja bodo rešena potom izmenjave poslanic s pomočjo diplomaticnih uradov. Oficijelno je bilo ugotovljeno, da se ne bo razmišljajo o dovoljenjih za trgovino z Rusijo brez jamstev, da ne bodo boljše vik i u-porabili v politične svrhe materijala in živil, ki bodo prišla v Rusijo potom izmenjave za surovine. Koliko jamstev more v tem oziru nuditi Rusiji, je vprašanje, katerega niso dosedaj mogli na zadovoljiv način rešiti uradniki državnega departmenta. Zastopniki velikih ameriških tvrdk :n industrijalnih podjetij, ki so se zbrali tukaj pretekli, teden da zahtevajo izdajo dovoljenj /.a trgovino s sovjetsko Rusijo, so pisali državnemu tajniku Lan singu pismo, v katerem so ga napi os li za objavljenje defn t.vin politike vlade z ozirom na predloge ameriških indnstri.iMeev ' h '•ejo pričeti s trgovskimi odnošrj z R"s'jo. Veleindustr.jalci so v svojtm pismu povdarjali ut-jj. w -.i., vse druge dežele pripravljajo na sklenit v pogodb s sovjetno Rusi jo in da si bodo te dežele zagotovile dragocene koncesije od r-isk<-vlade, dočim bodo morali amer ški izdelovalci zaostati, če ne ho via da izdala tozadevnih dovoljenj. Rečeno je bilo, da hoče tozadevna družba poslat' v Rusijo de legacijo, ki se bo pogajala z rusko vlado glede obnovljenja trgovskih odnošajev med obema deželama. RENNER V PRAGI Obisk avstrijskega ministrskeg predsednika v Pragi je razburi Dunaj. — Mnenje časopisov. » Dunaj, Avstrijs, 28. januarja Dunajski listi so razdeljeni v dv< tabora z oziroma na potovanj« kanclerja Rennerja v Prago. Ne kateri odobravajo to potovanje drugi ga pa obsojajo. Obe stranki trdita, da je bil obisk političnega načaja in da ga je Renner vprizoril v interesu bo dočega zbliŽanja med Nemško Avstrijo, Čeho-Slc^aško in Jugo slavijo v namenu, da se tempotom primerno nastopi proti reakcijo irarnemu gibanju na Ogrskem, če bi skušala madžarska država vstavljati se zasedenju onega de-zem 1 ja'"ki ~bi "vezal Tršt ~z ^p^ zapadne Ogrske, katerega je prebivalstvo Zadra naj dobi pravico samoodločevanja; Jugoslovani ne smejo imeti v Albaniji nobene besede. Rim, Italija, 28. januarja. — Giornale d* Italia se je silno raz-kačil nad poročili, ki prihajajo iz Pariza. Italjansko vlado poziva naj odločno nastopi proti takemu postopanju. MEHIKANCI SO VJELI DVA AMKRIftKA AVIJATIKA. McAUen, Tex., 28. januarja.— Dva ameriška armadna avijatika, poročnika Davis in Grimes sta bila prisiljena pristati v Mehiki in sicer trideset milj južno od Zapata, Tez. Ponoči so ju Mehikanci vjeli ter caprlL AVSTRIJA JE POBILA AN-GLE&KI KREDIT. radžari nasprotovati okupaciji padne Ogrske. Dr. Renner še n* vprizoril svo-ga nameneravanega obiska v t-lgrad. Protisocijalistični listi n raditega napadajo ter trdijo, a ima Avstrija še doma dosti ublov in da se ji raditega ni eba ozirati preko meja. Socija-isti pa odobravajo njegov nastop tri zajvljajo, da bi predstavljala aka zveza obrambo proti even-ualneinu napadu od strani madžarskih monarhistov in Imperija-stov. mo. na ooriAko in pariška mirovna konferenca pri pisala avstrijski republiki. Brez dvoma so v Pragi razpravljali o teh stvareh, vendar pa ni znano, kakšen je bil uspeh toza devnih konferenc. Če je prišlo do kakega dogovora, je vrjetno, da bo Avstrija nudila Čeho-Slovaški pomoč, ce bi skušali Madžari vzeti nazaj Slovaško in da bi Čeho-dlovaška pomagala Avstriji, če bi skušali Dvnaj, Avstrija, 28. januarja. Soglasno s neoCcijelnimi poročili, ka MiUeranda odpotoval v Bel- ki so danee krožila tukaj, je do-gijo, kjer bo izročil francoski. bila avstrijska republika od An-vojni križec mestom Fournes, I glije kredit tisočih miljonov kron incare v \ -. - ; - min. predsedni- Nieuport, Dizmude in Tprea. iza nakup potr^mik denarua Izplačila »opolnoma sanesljivo tn sedanjim asmeram primerno tudi hitro p« eli Istrt, na GorUkera bi tudi na Notranjskem po ozemlju ki je sa eden o po italjanski armadi Jamčimo aR garautimamc ■ rsako pnšfljatev, toda sa kake mogoče samude v izplačilo ne mor> no {MVMti*nlkftkt oh večnosti. 60 lir____$ 4.10 100 lir____$ 7.70 500 lir .... $37.00 1000 lir____$75.00 Denar nam poditi je uajbolj« po Do«—tk Postal Money Order att pa po Now Torfc Bank Draft v Ikvnnii'i jtvo <■ sedan fhrr ranersTi toda m kake ste ObVHIHSt! $ 6 00 $ 11.2^ $ M 00 $11100 ko M nadomestijo s dr» Fovtal Money Or d* Ford City, OnL, Canada. Več let sem že naročnik Vašega PETEI Zllifl Gospodarski položaj na Italjanskem Vse zemlje sveta so moralno in v svojem gospodarstvu trpele i vsled vojne. Izmed zmagovitih velevlasti je vojna zadela najgloblje neMJ In prunikov. trn c*t« teto velja llat u CtntM Za pol teta Z« za Mrt lata Za NawVaHi Za Inoaamatva V Bear Creeku je preminul za , . , , . , ,T1 ... T . _ , ... ... vedno dne 13 januarja dobrozna- Usta* a * niem dal »lenega do- mi hujšega kot napolniti to; Italijo. In v to v glavnem vsled tega, ker Italija ni bda zgrajena ni rojak m večletni gostilničar uotri- Sedaj enkrat ogla- kolono, če nimam nobenega mate- na solidnih temeljih: Niti njeno poljedelstvo in ne njena industri- John Cesarek. Pokopali smo ga sim ** kota Canade, rav-!rijala na razpo!ago. Čitatelji pi- ja niste bili gospodarsko neodvisni od inozemstva. Poleg tega je 15. jan na Bear Crcek pokopali- 110 nasPr?t^ Detroita, ^IIcli., kjer pisma jn odobravajo moje prebivalstvo postalo silno dostopno revolueijskim geslom, — v de- eču. Zapušča soprogo in 9 otrok nahajata mesti Windsor in IliiZOre t04ja nobeden mi ne da;želi vre; industrije in velekapitala se je polastilo gotovo nezaupanje, OLA« NARODA (Valca of tha Paopla) mrr day «x«pt SamJayw and •ubaefiptlon yaarty |B.0a ter enega brata in več sorodnikov. Naj v miru počiva! J -Zimo imamo letos tudi še precej milo, kar ni pogosio v Mon-jtani. Z delom gre tako, kakor večinoma povsod, odkar je bila pre- Doptai braa podplat is oaatmoatl m ne pr1ob^aJ«joJ>enar naj aa Macvrott paAUJatS po kinjena stavka Obratuje se Homj Ordar. Prt apranambl kraja tiaro«nikar prosimo, da aa naa tudi prajtajr j x„__j . / da hi traja tajdeoo naalornika. biTaiiaea M Cartlandt OLAINARODA ■aretiflh fa Manhattan. Naw York. N.V. Tflfphon®s Corti i Mt se nahajata mesti Windsor in Ford City v provinci Ontario. n|kakih informacij, nihče mi za- boji se začeti z večjimi novimi podjetji, ker je položaj nesiguren in JCakorJe ponavadi vsak^judi ujmo np sporo^ ko^ljivih 7adev v; nestalen. ali oni nasolbini- Pret* vsem Pijansko poljedelstvo ne izpolnjuje svoje naloge: različni^ tovarn je malo kje kot Tudi danes je taka. Kolona mo- Preskrbovati deželo z živežem tako, da je vsaj v velikem neodvisna ravno v tem kraju. Posebno je pa1*** biti Polna» ->az Pa nimam nič.! od inozemstva. Nitti je ravno te dni proglasil, da živi tretjina Ita- Hodim semtertja. premišljujem j ljanov od tujih dob«.v. Deloma je temu krivo neraeionelno izrab-' kaj najdem? Nič. ; 1 janje zemlje, kar je pri analfabetskem narodu razumljivo. Potem bom n<»- pa socialna razd^lba cclega kmečkega stanu. Italija, predvsem Gor-zidarjev. Delo je povečini unij-> kohko napisai o njem. nja. je klasična dežela kt Ionov. Ona je Se neizmerno daleč od na- sko. Mizarji imajo od 00< do $1.10: * • * i čelu modernega narodnega gospodarstva, da je treba pomnožiti šte- zidarji pa od $1.00 do Ti. Nič. ii si navsezadnje ^Št-i vilo samostojnih gospodarstev. Kolonski sistem, čigar izrastke smo viuik dela stavbah in poslop- 'T^. ^" ^^.Sl^^l^o napisal o „jcm. decembra smo imeli uprizorjeno igro "Treh ptičkov", katera se jej prav po voljno obnesla. Igralci,1**1 . imajo že druge uloge v rokah. U i*1^5 na Je Pa vse °semurno dar vse. Ko 5e bilo vsega, parno, da bomo imeli kmalu spet deio- Ako bl lcateri zldar> kateri ni bilo ničesar, si bil ti. Nič! In !.je zmožen z opeko zidati, hotel \z jebe. iz ničle stvarstva, iz tebe, ko še imeli v slovenskih Brdih in v nekdaj beneški Dalmaeii, širi v najbolj konservativnem in zanesljivem ^tanu nezadovoljnost in oropa državo najboljše oporo. Zanimivo dejstvo je, da je tam, kjer imajo kmetje vsaj osnovno izobrazbo, prišla pri zadnjih volitvah na površje ena izmed strni, ki so sovražne sedanjem« režimu: Ali soci- ezana je na milost in nemilost inozemstva. Premog ji daje Angleška, drv in savbnega lesa ni- obilo zabave. , ... . . . ,. , .. , Naj zadostuje za danes, pa Se,*>rm sem> Pri mem lahko dobl <*®-jNič, je ustVaril Bop svet r __j drugič kaj več. Pozdrav všem či-j1^ a11 ®fJ » pa pismeno na mene i , . , . v., Aj tateliem tei?a lista i obrne. Tukaj zidamo celo zimo, le . . . ! jalna demokracija, ali.pa ljudska stranka. 45 ameriških trgovcev, o katerih se glasj da imajo nai-ocda od tateljem tega ^ ! včasih kak dan moramo ostati do- i ^ " TŠTZ Zre ^lo trpi italjan.kn industrija. Navez ruske boljševiške vlade, se je sestalo v nedeljo v Waslungtonu ter; toroee\alka. ma Majn m ni Hrana je pa dra- K->er SI ne more- , > - H ^ ........ organizirate Ameriško trgovsko zvezo za pospeienje trgovine z Ru-, j ga kot povsod. Slovencev tu ni, ^ ™ ^ ? jma, lanu ni doni3i predelujo v wojih lvornicah ve5inoma tllio vol. s1J0. - Načelnik sestanka je izjavil, "da je to prvi organiziram po- For^. Cty.Pa. |vsaj jaj? ne poznam 1K>be- * ! no in kožo z cno bespdo: Glede surovin je v ežni ve6ini odvis- skus. ameriških trgovskih interesov, da zahtevajo od izvrsevalmli j Dne 13. januarja je bil v tukaj- ; nega. Tu so drugi različni narodi,: dokler ima elo\ek tebe, je lo-____ ________________________, ._______ , . . J, 1 , . ...... uradnikov te dežele dovoljenje za odpošiljanje ameriškega blaga vUnjem premogoro\m ubit rojak(kakor: Rusi, Poljaki. Rumuni, Ži-;P0V' in je na rob« prepada, ruska pristanišča ali pa ugotove zakaj niso taki trgovski od noša ji; Anton Logar. Zapušča ženo in pet;di, Francozi; Amerikaneev in An-|Tn kljub temu si ti veselje mlado- zasedla Eritreo. potem Tripolis, v vojni dobi. Ti gospodje imajo tudi pamet na svoji strani, ko pravijo, da soj B B *' ' T | , - . - ' ~ " . .. . , . . odložila ter se bo predstavljala'okolici ter jim zebm obilo uspeha fl„t,. Jem«, Anglež, m drupi potezah za trgovino z Rusijo m da v ta- m 9 feKtniaria v t^m \„ Bil si vekomaj, pa te še vedno s«* Nemci, Angleži in drugi potezali za trgovino z Rusijo in da v takem slučaju Amerikanci ne smejo ostati zadaj. Če se bo sknpina narodov, ki je nastopaia kot en mož v Versaills, popolnoma razbila uledt* ruskega vpraiauja, če bo csak delal sam zase, potem morajo Amerikaoei gledati na to, da jih ne bo nikdo prehitel. Ker pa bi tak' položaj poaaenjal, da bi moral vsak izmed glavnih zavezniških naro-| ifov skleniti separat *n mir z Leninom, dočim bi bile manjše države; Jvrog njegovih meja najbrž izročene njemu na milost in nemilost, bi | ne poiue» ! je Um %t je omračil lea sta bila, poznalo se jima je, da J< i Vmlnškn tninikn finnnr- st.i s*> era nsii>nka1a in klieala stat litika. ali ona blokad« in defenzivne vojne, ali pa ona miru in ob-jre prokurature. novljenja trgovine, mora biti zavezniška politika, v kateri morajo v-.i nastopiti kot en mož. \ vzamemo, da je treba splošno politiko proti Rusiji šele določiti, — kajti jasno je, da ni nobena odredba, objavljena iz Pariza kaj več kot enostaven predlog, da se ugotovi tem potom, kam piha veter, — kakšen bo ueinek tega sestanka ameriških trgovcev in eks-porterjev? Oni pravijo, da imajo o<*i odprte. Oni hočejo, da dovoli Kaj je vse v beli Ljubljani mogoče. No policijsko ravnateljstvo jo je primahal neki zelo pošten mož s kolesom. Tako-le se je razvita vlada trgovino z Rusijo ali pa pojasni vzroke, zakaj noče dati take-^ šaloigra : "Gospod! Ali je že do-ga dovoljenja. Ti gospodje pa imajo že naročila za svoje proizvode.jkaka o\adba, da je bilo kolo Vse bodo storili, kar bo v njih moči. da prodajo svoje blago ter do-1 ukradeno? Gospod, nič ne vem, b ezanj d^nar Razlogi za pritisk na vlado, tak pritisk kot so ga kje sem bil včeraj, samo to znam, brez \*»akt*j»a dvoma tz\ajali angleški trgovei na svojo vlado, — pritisk, ki je bil deloma odgovoren za objavo, ki je izšla pred krat kim, tikajoi-o se razveljavljen ja blokade. da sem imel kolo pri sebi, ko sem prišel domov. In žena je bila lin j da, ker sem pripeljal v rož ca h ko lo domov'*. — Ovadbe ni bilo nobene in končno ni izključeno, da je možakar vzel kakemu tatu u- Trgovei se ho ejo pogajati derektno z vlado Lenina in Trocki-ja. Dudley Field Malone, ki je bil pravni zastopnik tukajanega Le-1 »novega zastopnika, je bil navzoe pri zborovanju. Čeprav ne moremo dvomili o njih izja\i. da se ne brigajo za obliko ruske vlade, o-j^™*^110 kolo, katero čaka zdaj Man«- vendar dejstvo, da so tukaj trgovski interesi, katere se je vr- svojega gospodarja kot izgubljeno na trhtni.o na korist onim. ki hočejo mir z Leninom. nc blago na policijskem ravna- T* »-ksporterji pričakujejo, da bo deponirala sovjetska vlada te^stvu. \ehke kvote denarja v gotovini v ameriških bankah, da plača naro-« cru> biago. Blago ho pla«-ano brez dvoma z zlatom, kajti Martens pravi, da imata njegova bosa skoro pol miljona dolarjev v zlatu. Večina teira zlata je pripadala stari ruski vladi in vsako priznanje, izrecno ali tiho, Lenina, bi tudi vključevalo njegovo pravico do de-narja. Prrcej zlata o« obstaja iz rumunske zlate rezerve, ki je bila deponirana v Runi j i, kc so se Nemei bližali Bukarešti. Če bodo po- ' Na zdravje, gospod, sva si že dobra!" Tatvine. V Rožni dolini je bilo ukradenega več perila, ki se je še sušilo; mokre rjuhe no tudi vmes. — Tatu, ki je kradel mokro perilo na ••gmajni", je polieija izsledila in aretirala. — Mesarju Marčanu so delovanje Lige Nie t m Ukradena Diir 22. decembra so pregledovali na ljubljanskem kolodvoru vagon, naložen s kontenino, na- skih vprašanjih pridejo še politični momenti vpoštev. Italija je v podobno j sref'ozenisk''1 mohamedanskih provincah splošno nepriljubljena. Ni narodov? Tebi i da je bil proglašen pred par leti proti njej gospo- ;darski bojkot, ki ga Italija ni mogla zlomiti ne z grožnjami ne z # 1 denarjem. Tudi v Ablaniji ni našla Italija plodnih tal. In da Grki * . nič kaj lepo ne gledajo na italjansko konkurenco v Mali Aziji, na Ena tolažba nam je pa še osta- j otokih v jnžni Albailiji in Epiril _ to je tndi jasno la. Ti si Bogu nemogoč, kajti Bo-j Italija futli ^ jnore ^zvlti ,.kspanzivne ki bi tlvi„Ilila nje. gi? je Nič nemogoi-e. ^ ne jzvozne ostavke, -- ker je v notranjosti gospodarsko trhla. Nje- * 1 na valuta v tem slučaju nič ne dokazuje. Razmerje ni»*d kupno moč-Onemu. ki te ima, manjka vse-|jo krone in Hre ni ] ; S km notira liraJni Uur7 ampak v lvsnici k ga, kdor je pa brez tebe, Nie, je, ve-jpmu monla 1 .višina italjanske valute je fingirana To nena-lahko zadovoljen. Trnla, kater. naravno< nmetno stanje se bo držalo le toliko časa, dokler ne bomo končnoveljavno uredili svoje valute. — Trhlost italjanskega gospodarstva dokazujejo >b*deča dejstva: Leta lf»14 j«1 znašal deficit tr- * . . govske bilance 712 miljonov lir. dve leti potem ."» miljard (1916). Umrti. j Mpni Ni;% tebl Nič — je v nato 11 miljard (1917 , 12 miljard M91s>. iti leto 1919 bo go- Umrla je Pavla Scholz, 46-letna tovih ozirih najbolj zoperna fra-|(ovo dose?e| ogromno svoto lfi miljard lir. Med vojno se razdirajoči vdova po nadsprevodniku južne za' kar Jlh P«znaJ° eitatelji. vpliv teli dolgov ni Še tako poznal. Anglija, Amerika. Francija so železnice. — Umrl je Albert Zaje, __ y I zasipalo Italijo z zlatom. Ameriški izseljenci so jo v miril in deloma sin mesarja in prekajevalca na Po- I^ahko jo rece revež, ki izgubi tnr|j niPll vojno podpirali s tokom dolarjev, ki je tekel iz Amerike ljanski cesti, star šele 21 let. — Pravdo, revežu, ki jo dobi. ljaiij0. to s,- j. izpremenilo. Zavezniške države danes čutijo. Umrla je žena kovaškega mojstra • . da jim je vojna izčrpala gospodarsko inoc. Francoski frank pada. iz Zaloga Ivana Debeljekova. l-ahko onemu, ki te potrebuje,, Angilja mrzlično dela, da reši finančno krizo, in njene kolonije, ka- ki te zahteva, ki po tebi hrepeni, terih prodnkeija je tekom vojne tudi padla, ne morejo pomagati po tebi, ti zagonetni Nič! Toda njti svojj matici^ Angliji, kaj šele Italiji, kjer v^e vre. gorje onemu, ki te ima! j Italija išče kredit. Danes ga daje samo še ena država. Amerika. ukradene tri surove kože, vredne smrtnik je brez tebe? Ko more 5000 kron. reči, da mu manjkaš? Kap je zadela ua Rimski cesti neko priletno žensko, ko je sla po cesti. Baje se pi- _ * # fn ker je veliko povpraševanje po denarju, stavi Unija pogoje, ki še Pavloveič Marija, vendar pa ni: Kjer nihče ne govori, se sliši sc mnogokrat trdi. Italiji stavi za pogoj, da prizna tudi .Jugoslova- t> i- j i^i gotovo, ker žena ne govori ničesar.!teUe' V najgloblji temi vi- nom pravo (j0 gospodarskega razvoja na Adriji. Pred težko odlo-menjen v Belgrad fh pregledo- ^ ^ .q z re-Unim vozom deti tebe. Nič. Ti si edino bitje, c.:lvijo stoji ItaIija. xli ^ odpov, doip&letni tradi ijonelni politiki. vanju se je dognalo, da manjkaj javno bolnico je komu kaj ki ujide neizprosni smrti. ^ katero so hoteli italjanski državniki zavladati v Levanti. — ali Mah am«*ri>*fci ek^mrterji svoje ola^o v Rusijo, vzeli plačilo v zlatui^ kg^kontenine. Precej izvedbe^^ q ^ ^^ ^ w «a>h na.o da jc romunska vlada pričel, s sodnijskim postopa- roizvcdbe kolodvorske policijske ^ ^^ ^^ ^^ C 1 .)rn za j>«vrmi»»k t**a alata. potem bo lahko prišlo, da bo taka trans- U ksporitare so dognale, da sta sto- . ji, ali pa v bolnišnico. e se revežu ne more ukrasti niti enega centa, se mu lahko tebe ukrade. pa dopusti da Ital.ja globlje poerezne v b*»do. uredništva ikrj« vm> prej kot |m dobitka nosna. Ameriška sodišča se niso do-1 rilec Frančišek Tomšič, kateri ^ »♦viaj še nikdar zavz -mala za teorijo, da ustvarja tatvina posestno• ^annje na glavnem kolodvora Vj | pravic« m tatvina ki je edini pravni naslov katerega ima Lenin * vagonu, in neki Puri. kateri rta- se je sunil v levo roko pri izvrie- xič je brez začetka in konca. -- c tirom ne rumutisko zlato rezervo, ki jc bila deponirana v Rusiji.iT Zalogu. Tomšič je pripo- vanju svojega poklica mesarski po- nj nikdar bilo in nikdar ne L. M-, Cleveland, O. _ Turkih kakega dobrega zdravnika v va- --znal. kar je storil. Del blaga je močnik Anton Škrajner, ki je za- bo — so osvojili Carigrad dne 29. maja Um mestu. Zdravnik vas mora fe polieija dobila. jposlcn v VnoČevalnici za živino. • , • 1 leta 1453. — Pr\ 1 telefon je na-j vendar r^ono preiskati, pre«in > (Kakor navadno, je nož spodleteli Nič je nož brez klin je, katere-, pravil !-ia 1S60 nemški lizik Pili|»; v.»ui :uo re dati kak sve' "Gospod! Ubil BIO bo!" _ jin ni zadel pravega mesta. | mu manjka ročaj. ! Reis. Amerikanee Bell ea je le iz ♦ * Nit ti je sprejel v avdienei boljševiške delegate. Kaj kx» napravil Palmer, ko Ko preči t al to poročilo? • . • _ Kaj je za človeka najatralnejie ? On sam. • . • Influenea je pa res zavratna bolezen. Niti na prerokovanja zdrav uikov se ne ocira. • a • Sovražnim tujerodcem je potovanje v Indijo za pet let prepovedano. Kaj je pa s sovražnimi domačini, Indijci, pravimi gospodarji dežele f • f # Ko je praznoval Samuel Gompcrs svojo sedemdesetletnico, je vtajbrže prišel do brilkega spoznanja r kapitalisti niso več žnjim, in delavci so proti njemu. ^ # a * Cflo najbolj surcvi ljudje hočejo s čudovite rahločutnostjo vedeti, kaj mislimo o njih. • f * Lažje ^e odpustiti komu drugemu kot pa samemu sebi. • a • 1* posluša; pogovor na cesti: Skoraj vedno se tiče denarja. • a * : Cm merimo po mah in mislimo, da je vse enak. Toda člo+ek ima svoj (as in vsi časi so različni. Stoletja in stoletja ▼•tod tega človek tako težko veta tebi enakega. H gospodu policijskemu ad -I' a puško 000 i popolni!. junktu Modicu je te dni zjutraj! Proini delavec ^drej Savšek! ^ zelo veliko, čeravno1 r. K-, Denver, Colo. — Dr. Col- prisopihal na policijo neki mož; ^ Dvora ob gavi . hotel ngtreJ je zelo veliko v velikem nasprotju. lins je že zdavnaj umrl. Pozneje t«. * «A1 --V i * • _ %* TX. t • _ __-1___• ______• _ . _ __3____.1 _ T * _ if =. ■i c-J. t rsž i«. ua stežaj je odpri vrata, zelo ma- > sivne mize malone da ni podrl;j oči so bile izbuljene: enamenje, da se mož res boji. In odprle *o kc zatvornice govorjenja: "Gospod, ubil me bol Je že obljubil, da me bo s sekiro posekal V1 — "Kdo pa je tat" In povedal je ime ter pristavil: — "Nekaj sva imela med seboj, pa je rekel: Še danes boe hin, — kar zaprite ga! Kar precej pojdite po njega!" — In pricifrali so ga! — "Ali je tat" vpraša gospod adjunkt. — "Ravno ta je, gospod!'' — "Ali «e ga res bojite!" — "Včasih, kadar grdo gleda". — Nekaj časa res nista govorila in sta se gledala liki pes in mačka. Gospod adjunkt jima je pričel dopovedovati* da Se ne smeta sovražiti in podala sta si roki in ae priČela že v urad* tikati. Odšla sta r ačka goofcflnb. Če* dobro uro p« je pisarna TMi»iiwpje I. P. — ljudsko Htetje ic ni končano in vsle«i tega vam ne moremo dat: zaenkrat «e potrebnih pojasnil. | liti jastreba, ki je krožil na nebu. iz Pri tem pa mu je padla puška na tla, se sprožila, ter je strel zadel njegovo levo nogo v meča, namesto jastreba. Taki so navadno nedeljski lovci. Sreča v nesreči pa je pri vsem tem, da rana ni nevarna, in bode lovec kmalu zopet V lovil po .temni hosti"! Pod tramvaj je prišel na Poljanski cesti prileten mož, približno 75 let star. Kako je nesreča nastala, se ne ve natančno, le to se govori, da je nenadoma stopil s trotoarja na tir v trenutku, ko je privozil tramvaj. Moč se piše menda Jurij Bašel in je baje doma iz Žirov nad Idrijo. Nezavestnega so z rešilnim vozom pripeljali r deželno bolnico. Z nosa je tekla kri, sicer ni bil rati jen ali zlomljen, če je zadobil notranje poikodbe, bo dognala Nie. • • • Upam, da bo imel čitatelj, ko bo prečital to kolono, kaj več kot tebe, Nič. BRAZILIJA HOČE PRISELJENCE. Rio de Janeiro, 28. januarja. Brazilska vlada si na vse mogoče načine prizadeva, da bi olajšala priseljevanje iz Evrope v Brazilijo. Ladjam, ki so last vlade in ki se nahajajo sedaj v službi v Evropi, je ukazala, naj privedejo na povratnih potovanjih toliko priseljencev kot se jih je priglasilo pri brazilskih konzulatih. Izseljevanje iz Evrope v Brazilijo je bilo pred kratkim vstavljeno radi visokih pristojbin za tretji razred. je nekaj sleparjev "zdravilo" v njegovem imenu ter gulilo nadljudi. Svoj nečedni posel so opravljali toliko časa, dokler jim niso prišle oblasti na sled ter jih zaprle. Če ste bolni, se obrnite na Pozor! SLOVENCI, HRVATJE IN SRBI ki potujete akozi Hew York. Ne pozabite na moj hotel* kjer dobite najboljša prenočišča in bo rte najboljše poatrešenL — Čista •obe s eno tU drema postelj ima Prostora za 250 Jtojnjjge AUGUST RA0H* -as Qnmmk* St.- Hew Yozk, h. V SUtar in igralec. Slavni slikar Gainsborough je nekoč slikal igralea Garricka. Toda delo se mu ni posrečilo — glave kar ni mogel pa ni mogel pogoditi. "Za vraga", je jezno zagodr-njal, "vi umejete posneti vsako obličje, sami pa nimate nikakor-Snega." Začimbe, želišča in najraznovrst. nejša domača zdi a vila katera priporoča ma_^r. Kneipp, imam vedno ▼ zalogi. Pišite po brezplačni cenik* MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station HEW YORK CITY. ^ ▼JTAHOYUXHA LITA IMS. » - •> OTORPORIRANA LETA ltOO. Vfr KM V i aa ifC'tnta mo A NTUO-«T n f Mi*, im LOOll VMHOVNI SOHAVNIKI POROTNIKU NAZNANILA Pariški Apači so zopet na delu LSONAJtD PLABODNIK. umi irpMii s a . rtAOlt ir ."MN KOV KRN. BM-* "-MJOBJHC T 1 aUJOL# PRRDAN FRANK ft> CORUilVALNI OOBORi et Cklr AT«., KI Rank URABBC MM wuhiotoo atrMt, Dur«. vanaka KatollAka Jadnota aa prtporote wis JifMionioa aa abClaa pa •t»n> Jadnota poaluj« po "National rratonal Cnfigraaa" iaatrlcL 7 blafajsl tm« ikro« »100 vM. (tiiatouaoe dolartaT). BomlAkih podpor. odAxodnln In poamrtnln h »plit^aJa «a nad poldrugi m II Jon dolarja«. Jadnota ataja okrog I tlaoS rodnih Claav (le) ln okrc« S tlaot otrok v Mladinakam oddelku. Drudtva Jadnota aa nahajajo po raanlh alavenakilk naaalbtnah fan kjar f? ko ni, priiN roC&mo ratanovlteT novi k. Kdor all poatatl Claja. naj mm —Hrt prt tat niku bUitnev* druAtva J a. K. J. I Za ratanorltaT novih drodtor aa pa obrni ta aa r»tajnika Novo druitro aa Inhko «ataao*( a * fiul alf "lonJcofB* DOPISI Youngstown, Ohio. Na zadnji redni mesečni seji se je sklenilo, prirediti veselico dne 31. januarja v Slovenskem Domu v Girardu, Ohio, društva sv. Antona štev. 108 JSKJ. iz Youngs-towna. Sklenilo se je, da naj bi se vsi člani vdeležili v kolikor mogoče največjem številu; kateri se ne bi mogel vdeležiti veselice, naj bi plačal svoto enega dolarja za v društveno blagajno/ toda ne kot otroci teme, ti Apači, prežeči po cestah mesta, ki se gibajo naokrog na skrivnosten način ter izvršujejo svoje zločine. Resuica je, da se znajo skrivati z isto ročnostjo kot so se znali njih ameriški pred hodniki na obširnih- ameriških planjavah. Za Apače so slabo razsvetljene ceste naravnost vabilo in prihod noči signal za njih delavnost. Današnji ApaČi p j prav tako kozmopolitski kot je mesto, v katerem izvršujejo svoje nečedne posle. Pariz je danes večja me- kazen, pač pa v korist društveni: sanica narodnosti kot je bil kedaj Bear Creek, Mont. (kajšnjo slovensko naselbino. Za-Neinila smrt je pobrala iz naše uimanje je bilo veliko vsepovsod na.selb.iie po dolgi in mučni bolez- med tukajšnjimi rojaki. Kmalu se ni občeznanega rojaka Jolma Ce-je izvedelo, da je naprodaj stavba, katera bi vsaj začasno odgovarjala temu namenu in potrebam, po imenu Fortlindanova dvorana. Pričelo se je razmotrivanje na sejah vseh šestih društev in v prav kratkem času so se zedinila ter se pogodila za ceno, katera ni bila ravno previsoka in bi se lahko vzdrževala, to je, da bi dohodki krili izdatke brez posebnih tež-koč. Morali bi vsi složno delovati ter se zavedati, da samo podpis kupne cene ve zadostuje, temveč je treba potem šele pričeti z delom ter gmotno pričeti delovati za dom, da se zamore vzdrževati. Ne, na vse to se je takoj pozabilo ter se pričelo delovati z drugo stvarjo, da se tako publiki naloži že več dolga. Zanimanje za dom je tiarka. Pokojni je bolehal na neki notranji bolezni čez leto dni. Iskal si je zdravja okoli več slovitih zdravnikov, pa vse ni nič pomagalo. Zadnje tri mesece ga je bolezen popolnoma priklenila na bolniško posteljo, kjer se mu j«* obračalo enkrat na bolje, dni-gič na slabše, dokler ni pri popolni zavesti do zadnjega 13. januarja ob 5. uri zvečer mirno v Go-j*]mhIu zaspal. Ranjki zapušča tukaj vdovo in devet nedorastlih otrok, enega brata in eno sestro ji« kje v (.'levelandu, Ohio. Rojen je bil leta 1870 v Dolenji vasi št. 48 pri Ribnici na Kranjskem ter vzletni gostilničar v Bear Creek, Mont. liil je član štirih podpornih društev, in sicer: sv. Štefana št. ">K JSKJ., Slovenski Sinovi štev. j enostavno moralo izostati, kar je 112 SXPJ., broj 365 HNZ. in drJfakt, katerega mi mora vsak trez- Eagle. Pokopali smo ga dne 15. januarja na katoliškem pokopališču v Bear Creeku. Pogreba so se vdelež.li skoro vsi sobratje gori in vsled tega so tudi Apači najbolj različnega izvora. Večina obstaja seveda iz Francozov, a njih število se je povečalo s pomočjo deserterjev iz vseh armad, katere je stvar pravice poklicala na francoska tla. Med njimi je najti tudi Amerikance, ki so baje najbolj prebrisani in brezbozirni, nadalje Angleže, Škote, Irce, Ita-ljane, Ruse, Srbe, Litvince, Kitajce in tako naprej, dokler ni poln žalostni seznam, ki kaže in-ternacijonalbuin zločina. Apači delajo'v skupinah po dva ali v tolpah ter imajo v svoji družbi vedno ženske, — ženske, ki so v gotovem smislu to,' kar so ru-šilci pri brodovju, hitro premikajoči se poizvedovalei, ki. poročajo o možnem plenu svojim mož-kim zaveznikom. Na dani signal se nato izvrši na- Ni treba dolgo iskati vzroka. Po-jkarji žrtve napadov, je bilo iz- no misleči človek pripoznati. Vsaki bi moral delovati za stvar, katera l>o tudi njemu koristila še predno ga polože v zemljo, iz ka-inienovanih društev in veliko štei tere je vzet. Le ako bo v življenju Vilo drugega občinstva. Da je bil deloval za narod in narodu korist-pokojni blaga duša, mož mirnega ne ideje, le potem bo narod znal značaja in zelo priljubljen v tu-'čislati njegova dela. kajšnji okolici, se je pokazalo na' Meseca decembra m. 1. se je vr-dan pogreba, kajti takega pogre- konvencija doma slovenskih ba !ii videl Bear Creek že dolgo društev. Vsako društvo je poslalo vrsto let. Pokojni je bil večletni'po 8 JSKJ. Bil je vesten uradnik in 1919. Razmotrivalo se je veliko, .)<• marsikaterega člana privedel kako odpomoci, da se zopet prične pod okr.lje naše slavne Jednote oziroma vzbudi zanimanje za dom, er n.ars kateremu pomagal v sla- da se vsa stvar uredi, tako da bo h'h čas h, tako da ga bo društvo. vsaj polagoma pričela iti navzgor, težko pogrešalo. , To _ se Vprizori poskus, ko bolniško podporo. Upam, da bojdospe na slabo ra2SVetlje- članstvo to naznanilo vpoštevalo no mesto kake zapu^ene ceste. :n zehm, da vsak elan stori svojoij^ izmed A čev je oborožen dolžnost napram društvu. ! . . , , , 1 V1 iz močno vrvjo ali kako stvarjo, Obenem opozarjam vse one cla- pad, katerega imenujejo "le eoup' du Pere Francois". Potem ko je bila žrtev zaznamovana, — kak svojega površnika, katerega je spretno zamenjal za slabejšega kak profesijonalen tat. Nočne rope z napadi se vprizar-ja daleč od dobrorazsvetljenih eesta, po katerih hodijo ameriški turisti v Parizu. Kljub temu pa je resnica, da so se v zadnjem času nasilni zločini tako pomnožili, da je ta položaj izzval ostre komentarje v franeoskih listih. Pred nedavnim časom je vpri-zoril policijski prefekt v Parizu energično akcijo. Obnovil je namreč stari sistem izčiščenja. V tem posebnem slučaju je določila policija vsaki dan neko določeno ozemlje za operacije in od dane ure zjutraj pa do dane ure zvečer je razširila neke vrste mrežo preko tega ozemlja. Policisti v uniformah in navadnih oblekah so položili svoje težke roke na vse znane kriminalce, na katere so zadeli ter pridržali za preiskavo vse druge, glede kojih poštenosti je I vladal najmanjši dvom. V tem oziru pa jim je šla zelo ki je na isti način gibčna. To vrv v»že za vrat žrtve, obrne slednjič nili Ludw\g Champa, lajnik društva št. 58 JSKJ. na svojo nazadnjaško srtran. Je pae tako med nami, da se več vpo-števa tistega, ki samo govori ter j nie ne misli, kakor tistega, ki mi- Denver Colo sli ter je tudi 1>r'p"ravljen del(V ' vat-. Tukajšnja slovenska naselbina Dne 5. januarja je imel direk-7. vsakim dnem narašT-a. Posebno torij za dom svojo sejo. na kateri zadnje rase, ko je bila premogov- J se je sklenilo, da se priredi veseli a stavka, je bilo z»*lo mnogo Slo- lien v prid doma in to v soboto 14. klicev iz vseh krajev Colorade februarja v prostorih doma. Na to opaziti v Denverju. Toda, ko je veselico je bilo povabljeno tudi b.la stavka preklicana, so se eni društvo sv. Jožefa št. 21 JSKJ.. vrnili na/aj na svoje p<*izemelj- ki je obenem tudi član doma. S delo, drupfi zof>et so si poiskali(tem je, upam. pričelo zopet zani-delo v mestu, ali pričeli na kak manje v večji meri. Zatorej, člani drugi način služIti vsakdanji j društva sv. Jožefa št. 21 'JSKJ.. kruh. Sedaj imamo že osem Slo- skazimo se kot vsikdar, da smo vencev v trm mestu, ki vodijo pripravljeni delovati vsepovsod,] Rooming ali Apartment House.! kjer se gre za korist naroda, po-IV tem se dandanes še precej do-'<^bno pa še tukajšnje naselbine hr«» /ivi. ker j.- veliko pomanjka- Ravno sedaj se nam nndi lepa pri-nje stanovanj in so najemnine vi- lika. Zatorej vas pozivam, da se soke. i vse brez izjeme vdelezite veselice Preti nekako letom in pol so tu- v prid doma. In tudi tisti, ki jim ka.j.šnja slovenska poil|>orna dru- je bil doni deveta briga doeedaj-•itva. 6 po številu, uvidela potrebo. I in t'xti, ki ste dosedaj iz osebno-da si nabavijo ali postavijo stav- «ti V.ostali. pridite na plan. dr, bo kjer bi .bolj udobno opravlja- pričnemo skupno delovati. Fspeh la m oje društvene posle; stavbo, mora biti in dom bo kmalu pla-ki«*r b- v.. tukajšnja publika »bi- fan. Vsa nadaljna poiasnila gleda re'a trr h' veirila telo in duha, ve zlasti naša mladina po- direktorij doma. Na dan 14. fefer. tu evala in (rojila lepo nhn ensko v»: v dom na veselico, katera se bo vršila v našo lastno korist. . Jan« iz npidi. ne, ki so na potnih listih, ali oni, ki se nameravajo preseliti izven', , _ , , okrožja društvenega poslovanja!hrbet ter P^egne. S svojim hrb-da se zglasijo pri društvu za pot-!tom ob hrbtu žrtvc dvi^ne sled* ne liste pravočasno, da ne bi mo-11-0 v zrak ter drž^ tam» do£im rebiti kateri prišel v neprilike ali gre dru&i ropar skozi žepe ter iz-s{>loh izgubil pravico do podpore.| ro<"'i vsebino ženski, ki čaka. Žen-Kdor bo zanemarjal svoje dolžno- j nato hitro izgine ter se na-sti pri društvu, bo suspendiran in poti po ovinkih na mesto, kjer se potem naj si vzame vse posledice na svojo odgovornost. Društvo iz blagajne ne plača za nikogar asesmenta in odbor društva tudi za nobenega Člana ne more zala- pozneje razdeli plen. Oba možka počakata, dokler se ne prepričata, da ne bo žrtev prehitro okrevala ter dala alarm. Ta način ropanja je zelo pre- gati. Torej naj si vsak član za- meten, a tudi zelo krut. Apači se pomni, da kdor ni plačal asesmen-: ga ne poslužujejo dosti, kajti bolj ta zadnji čas do 24. dne v mese- j enostavne metode so ponavadi eu, bo gotovo suspendiran. S tem'povsem ufink0vite, vendar pa je izjmbi vse pravice do društva in bil ta načill ropanja oživljen ob- Jednote. 1 , , . * . , .' , ^ j. , v ____ ' enem z drugimi metodami v do- Odbor društva št. 45 JSKJ. k - ... ,, . 1 bi, ki je sledila sklenitvi premir- Leadville Colo. ja' v kateri je bil° opazit.i Prikf" ' j zen, katero s*> pogosto imenuje :'4zločinski val". Društvo sv. Jurja št. 111 JSKJ. v Lead vi lie je svoji seji dne 10. januarja izvolilo za leto 1920 sledeče uradnike: predsednik Fr Rems. podpredsednik J0I111 Tan-eik, T. tajnik Anton Korosihetz IT. tajnik Joe Šuštaršič; nadzorni odbor: predsednik Charlv Jako- Amerikaneem, ki nameravajo obiskati Pariz, se ni treba vznemirjati radi tega govoričenja o zločinskem valu',,. V 999 sluča- na roko ena izmed naprav javnega življenja v Franciji. Tipičen Francoz ima v skoro vsakem slučaju pri sebi listine, ki ugotavljajo njegovo identiteto. Ima pri sebi vojaško knjižico, i* kateri je opisano njegovo vojaško službovanje obenem z rekordom. Razven tega ima pri sebi volilno izkaznico, brez katere ne more voliti, nadalje potrdilo, da je plačal svoje stanovanje tekom zadnjega četrt leta. To dokazuje, da je zanesljiv človek, vsaj v očeh njegovega hišnega, gospodarja. Mogoče ima tudi orožni list ali kak sličen u-radni dokument. Splošni učinek teh izkaznic je, da looujejo posest nika od razreda postopačev, neodgovornih in nepoboljšljivih. Vsak pošten in odgovoren Francoz je na ta način klasificiran, kajti v deželi, ki zahteva vojaško službo od vse hsvojih sinov, mora mora biti klasificiran. Kar se pa tiče nepoštenih in slabih, pa so te listine ali nepopolne, ali jih pa dotični sploh nima. V vsakem slučaju je to kaj sumljiva okoliščina. Ni nam treba razpravljati o slučajih ponarejenih ali ukradenih izkazil. Gorje torej neklaslfielranemu, kadar je raztegnjena policijska mreža! Od okrajaT do okraja so n£ ta način oblasti preresetale prebivalstvo Pariza in uspeh je bil značilen. Našle so notorične jih izmed tisočih pride lahko v mesto, ne da bi kaj izvedel iz pr- j zločince, ki so tekom vojne po-p č, IL Steve Oberstar. III. John! ve roke o tem, kar nam pripove- >>ofrnili iz ječ, deserterje iz vseh liočnikar: bolniški odbor: Ignace, dnjejo polie:jske statistike. V ti- armade velike zveze in našle so Ilren m John Taneik: redar Pan- sočem slučaju pa se bo moral mo- illdiy da je pri£ela s svojimi ope- ?oče pritožiti radi kake male res- nujami nova generacija zločin- grace Markovich. Obenem opotzarjam brate, spadajoče k temu društvu, da se pol- "f^1"" ?a,jnm daTOral,em- i*n"ot roke^vse Rm"eti^n~od sej, kakor tudi vse one elane. kiištvom. katera - . —. ' ne stvari kot naprimer izgube (eVj ki ^ v teku ^dnjih let dozorela. Policija je prijela možke, jih obnove prejkomogoče. Bratski pozdrav vsem. »padajočim JSKJ. Anton Koro^hetz, tajnik. 206 W. Chestnut St. ZAHVALA. lieija mesta, ki je zelo uspešna in neumorna, je nezadostna za potrebe več kot treh miljonov prebivalcev. Videli boste osamljenega pariškega polieista, oboroženega z belo palico, ki je simbol njegove posebne dolžnosti, stati na križiščih ter nadzorovati promet. Drugače pa je najti stražnike miru le v skupinah po dva. Pred leti, ko so postali napad^ na policiste iz-vanredno pogosti, je bilo sklenjeno, da ni varno 2a policista, če je sam. Od tedaj naprej hodijo policisti le paroma. Tem potom je že itak nezadostna policijska sia zlopet skrčena 11« pol, čeprav zahtevata čas večje število policistov, ne pa manjše. Vsled tepa so se banke, zavarovalne družbe, hoteli in velike trgovske hiše lotile naloge, da od-pomorejo oficijelnemu pomanjkanju. Najele so izvežbane detek tive in v zadnjem času se je pov prašanje po takih ljudeh tako povečalo, da je bila ustanovljena tedna šola za detektive ali tako-zvani Kriminološki inštitut. Načelnik tega inštituta je Rene Cassellari ,neki prejšni policijski komisar. Ko ga je pred kratkim obiskal neki ameriški poročevalec, je Cassellari odkrito priznal, da ni zločin še nikdar tako raz grajal po Parizu kot danes. — Tako je naprimer opaziti sedaj, — je rekel, — pravcato epidemijo tatvin motornih vozov Številne te tatvine smo zasledili do ameriških dezerterjev, ki so izvanredno ročni in ki poznajo vsi natančno ustroj in sestav avtomobilov. — Opaziti pa je tudi vedno večje število nočnih tatvin ter ulo-mov v prodajalne za krzno in dragulje. Vse take ulome se izvrši na drzen in primitiven način. V nobenem slučaju nismo našli sledov finih inštrumentov, katerih se poslužujejo izurjeni vlomilci in vsled tega domnevamo, da imamo opravka z ljudmi, ki so še zeleni v tem poslu. — Kaj ne, tr.di železnice trpe" — je vprašal poročevalec. — Strašno, — se je glasil odgovor. — Dokler bo trajala sedanja zmeda in dokler se bodo koveegi groinadili na železniških postajah, ne bomo mogli dosti opraviti. Gotovo sle čuli, da smo pred kratkim zasledili organizirane bende roparjev na postajah, ki so imele v svoji sr^di vedno železniške uslužbence. Skupne izgube železnic se lahko ceni na 100,000 frankov na dan. — Pariz ni tako razsvetljen kot je bilo pred vojno, — je rekel poročevalec, — in sedaj je pomanjkanje premoga prisililo o-biasti, da so še nadalje skrčile število luči. Ali bo imelo to kak učinek na število zločinov? — Ni je bolj gotove stvari na svetit. — je odvrnil Cassellari. — Nič ni bolj navadnega v sedanjih dneh kot trganje vrečic jz rok žrnsk. C'e so okoliš«.-ine ugodne, s«* žrtev pobije na tla ter ji iztrga vrečico, ko leži v polovični nezavesti. Bolj hitra in mirnejša metoda pa je prerezati ročaj. Včasih pride v policijski glavni stan v enem dnevu do osemdeset tozadevnih pritožb. Načelnik detektivske šole je govoril tudi o drugih oblikah zločina. ki so bile oživljene izza prihoda miru tej omenil tudi, da so natakarji v restavracijah zelo priljubljen plen za tatove in roparje. — Povprečen natakar v dobrem r«.-stavrantn odnese s seboj precej denarja v napitninah, ko se vAča proti domu krog polnoči, — vanredno visoko in v gotovih slučajih so bili ti ubogi vragi celo ležko telesno poškodovani. Mrzlo vreme je dovedlo do o-menitve površnikov in zimskih sukenj in M. Cassellari je povedal, da je bilo opaziti pravi tatinski naval na te predmete. a — Običajna metoda, — je rekel — obstaja v tem, da se tat polasti dragocene suknje ter pusti svojo ničvredno na licu mesta. Izurjeni tatovi pa so uvedli v zadnjem času povsem nove načine. Ti delajo predvsem v glavnih glediščih. Če-e v bližini garderobe ter si zapomnijo lastnika kake drage suknje. Ko dobi slednji ček, si zapomnijo številko. Pozneje predlože popolnoma identičen ček, dajo garde-robniku lepo napitnino ter odidejo z dragoceno suknjo. Ko predloži resnični lastnik Originalni črk. je tat že daleč proč. Vse, kar smo pripovedovali do-sedaj, ima opravka edinole s Parizom. Pariz je srce Francije in v gotovem oziru tudi ogledalo Francije. Slika, katero nudi, j«' mogoče spačena, a je kljub temu slika in kar je resnično z ozirom na Pariz, je resnično, z gotovimi modifikacijami, tudi glede ostale dežele. HANIBAL IN KAJZER ter prirejala razne drama-Učne ifie in 1 «0 iim notni li*ti ~ ^J^0^ ™ Poskočila; pa(Jke narodov, preiskala vse po- «0 jim potni Usti ze potekli, da na pomoč v naši nesreči, ko je po- 1 ~ • _______ * ---------------. r t-» -1 , .1 i samezne slučaje ter poslala neka- zar ne pravil veliko škodo 19. a v- . . . , , 1 . — . T , , 4 ^ . j tere nazaj v jeeo, da dosluzijo gusta lanskega leta. Darovala so' . ' . '. , . 1 - ,__... „ t - * m svoje kazni, docim je druge naslade«-a .društva: sv. Jožefa vt. 53. J , ' , .. . 1 . „ - - „. . i»evo kaznovala. !Na ta naem je( je pojasnil. — Ponavadi živi v zu- bilo na uspešen način izvršeno na njih okrajih mesta, kjer je na- ku Jos. Pfcblerjn $10.0(1. Dosedaj zel° koristno delo. j jemnina bolj zmerna kot pa v o- ^abranega vsega skupaj $102.10. Kmalu pa bo treba to delo iz- krajih, kjer je zaposlen. Zazna- Torej še enkrat prav lepa hvala vriiti na novo. Pariz je srečno lo- movan je in med zadnjo postajo vsem skupaj. višee za sleparje vseh vrst, od na- podzemske železnice ter domom, Z bratskim pozdravom JSKJ. $5.00; sv. Jerneja štev. 81 JSKJ.. poslano po sobr. gl. tajni- j Kornelij Nepos nam pripoveduje, a je zbežal Hanibal koncem svoje karijere v Bitinijo. Njegovi sovražniki, Rimljani, so izvedeli za to ter poslali bitinskemu kralju zahtevo, naj jim izroči Ilani-bala. To zahtevo je kralj odko-l uil, ker hi kršil pravico gostoljubnosti. Dostavil pa je, da se ga lahko polaste, če se ga morejo, kajti povsem lahko najdejo mesto, kjer se skriva. Ilolandska valda bi se iz tega slučaja lahko nekaj naučila ter ga prilagodila modernim razmeram. Lahko bi rekla zaveznikom : — Mi vam ga ne bomo izročili, ker je naš gost, a če hočete priti sami ter ga vzeti, vam tega ne bomo branili. Stanuje na gradu Amerongen pri svojem starem prijatelju, grofu Benticku. NI ŠE KONEC KAJZERJEVE SLAVE Berlin, Nemčija, 28. januarja. Prejšni dvorni kaplau Vogel je tekom nekega govora izjavil, da je prejšnji kajzer najbolj važna oseba v zgodovini in da pride takoj za slavnim reformatorjem Martinom Lutrom. UPOR V MOSKVI. Kodanj, Dansko, 28. januarja. V poročilu iz Dorpata se glasi, da se je ruska sovjetska vlada umaknila iz Moskve, ne vsled strahn pre kugo, temveč radi vstaje, ki je izbruhnila med boljševiško posadko v Moskvi. ROJSTVENI SVET V FRANCIJI Pariz, Francija. 28. januarja. Predsednik je podisal dekret, katerega mu je predložil zdravstveni minister in s katerim se ustanavlja višji rojstveni svet. Naloga tega sveta bo uvesti natančne preiskave ter uveljaviti potrebne odredbe proti neprestanemu padanju števila rojstev. PRVA NEM&JEA POTA&E. X -v Philadelphia, Pa., 2d. januarja. Prvi tovor nem. potaše je dospel danes semkaj z norveškim parni-kom "Tnnuz" iz Hamburga. To Hstaaa, Moat. .Društvo sv. Alojzija štev. 43, JSKJ. ae prisrčno zahvaljuje na- je prva pošiljatev tega dragoce-vadnega žepnega tatu pa do sle- ga napadejo ter oropajo. Število! nega materijala po preteku petih fVfenk Pereiek, tajnik, parja, ki ae giba r visoki druibiJalučajev, t katerih so bili nate- let __________1_____ V - ^ V_ _________ . .. T-' ■ • .■■■T*: ricr^srapss. ~ fjc Ja ■ i ■ t ■.*■> ^1 a-r > Milan Pngslj. Gospod praktikant, slok po po- bi bil iti lahko takoj naprej. To-stavi m po imenu, je dobil po ua zdaj ne morem preklicati, da dolgem in i<* obupnem trudu pi- grem na iz pre h od, ker bi mislil, »m a, k j »t >ra vabi fftwpodiena la>em. Bieer pa že tako lažem. J« lnava, naj jo čaka dane«, tejraj — No, torej poslušajte me in tega, v toj in tej uliei ob ilirih malo. popoldne. Zaradi tega zanj pre- liospod šef se je oprl zadaj na veselega poročila jc vtikal že zgo- palico, pogledal svojo zlato veri- ttaj zjutraj nog«* v »-okave su k niča ; utalo kasneje jr razlil po mizi akoro polovico kavo, in ko si je fe umival zobe, je tako nervozno dregni s »četko se min tja, da mu j« odletela iz l^vejra podočnika plomba. Potem je zamudil urad, in šele proti poldne opazil, da nima kravate. Tako se je viharno hli/ala tisti. srečna popoldanska ura. Oh pol štirih se mu je zdelo primemo, da nastopi že dolfro zaže-ljeno pot. Pretipal je Se enkrat v naglici vse jrumbe, ki morajo biti zaprti, oblekel svršnik. potegnil zadaj suknjič doli, da bi ne molel njegov ovratnik preko suk-njinega, zaklenil in odropotal po* /;co, ki je visela ohlapno po telovniku in začel. — Veste, jutri ne vem, če pri-d -io v urad. Me nekaj glava boli. fc:noči sem bil povabljen in sem se natepel neke divjačine, zraven sem pil razna vina, potem smo se nekaj sprli____no, z eno besedo: nisem prav pravi. Gotovo pa pride jutri krčiuar Brdavs, tisti od Zelenega Jurija, saj ga poznate. Pride zaradi neke nove koncesije. Zdaj je gospod Sel zaklieal in zahropel: — Vrzite ga ven, falota! Nato se je oddahnil in nadaljeval : — Lani sem mu storil uslugo, stopnjicah v pritličje. Tu je segel in ko je imel vse v rokah, mi je zapovrstjo v vse /epe in dognal, j poslal pet butilk. Na treh je bilo zapisano po francosko: Prvovr- da nima robea. Malo je pomislil O tem, ali pa bo rabil, ali ne, prijel se jo za nos, toda ni se mu zdel dovolj zanesljiv. Tekel je nazaj po stopnjieah, butnil v vrata, ki jih je bil ravnokar zaklenil, in se nekje pri kljuki op rasnih Praska je bila popolnoma neznatna, a kri je pogledala takoj iz. nje. Izpo-četkn je bila kapljica majhna, potem večja in večja. Polzela j«* počasi proti nohtu. Potisnil jo kazalce v Usta in sesal. Odklenil je vrata, poiskal robec in med tem se je nabralo spet na prstu za debelo kapljo krvi. Vtaknil je prst v umivalnik pobrodil sem pa tja po vodi in tra obrisal v brisačo. Toixmerjeva zarota ( "Dam te zapreti, nesrečnež! na dan, m* je ta mož hudo pre- je vzkliknil kaneelist in zbral vse strašil, kar je ieer zelo razum- avoje moči. Ijivo. '-Le poskusi", je odvrnil Doc- V resnici, zgodilo bi se mu bilo mer; "toda v tistem hipu te ova-lahko, da bi ga bili smatrali za dim kot svojega sokrivca, in me-sokrivca svojega dozdevnega to- sto da pojdem sam v ono glaso-\arua in da bi ga bili obsodili n*'vito dvorano, me spremiš ti tja/' smrt obenem z Genevievo. I Kaneelist je obledel. Fuuquier ga je dal poklicati *'Ali moraš govoriti ž njo!" K sebi. J "Glavo hočem tvegati, samo da "Občan", je dejal kaneelist in j dosežem to." padel na kolena, "odpusti mi, va- Ta razlog se je zdel kaneelistu rail so me!" "Občan", je odvrnil javni ob tolitelj, "uradnik, ki se puica va* rati v teh resnih časih. zasluzi, da ga otiglav i jo. Toda jaz ti odpu-A'a in. Zagovarjal te bom eelo, kajti niti najmanjši sum ne sme ležati na tebi kot uiojem uslužbencu: toda nikar ne ]>ozabi, kaj te pričakuje, če pride najmanjša besedica do mojih ušes, če boš le kdaj omenjal to *adece.M Ni treba poudarjati, s kako občana in ne na občanko, in po-j tam kaj izvabiti. Pismo je nesel tem tudi Genevieva bi sploh ne h Keršičevi Dacar, ki je res do- ■ sr-t hotela sveti, ko bi vedela, da moram umreti." *«Toda če ona noče, eemu naj bi SOOUALISnMl PLAKATI MA DUNAJU bil 200Q kron, kar sta si z Rogljera razdelila, in si obljubila, da o tem ne bosta Dobrinu ničesar pove-j jaz živel! Ali meniš, da imam dala. Obdolženci vse to priznava-j manj poguma nego ženska?" "Ne, prijatelj, nasprotno; vem. da si najpogumuejši med nami; toda v takem slučaju ti ne zamo- j.o, le Dobrin noče o goljufiji pri Stepieu nič vedeti. Rogelj in Dobrin sta tudi ogoljufala usnjarskega mojstra Frani glo ničesar na svetu opravičiti ccta papierja v Doslovčah. Bo-i tvnje trme. 1'rno. I^orin. uporabi in p0brin sta se dobro po- jpriliko in napravi nam veliko ve- znala Vedela sta. da nimata ne. selje, da te vidimo svobodnega in denarja, še manj pa blaga, kljub sreenejra. "Srečnega!" je vzkliknil Lo- riu. "Ali se šališ? Srečen! Jaz srečen brez vas! naj počenjam na tem svetu rez vas? Kaj naj počenjam v Parizu ,, . . ... j , ... j , otidala, in sicer z brej svojih dosedanjih navad, ko .. . ... . « vas ne bom mogel ve* dolgočasiti ^ * J™"1 ^erjJ^br s svojimi rimami! Ah. prib^ j J »ma bolj vrjel, sta mu predložila ne temu sta oba lagala Paplerju, da ima Rogelj, katerega je predstavil! , Dobrin pod napačnim imenom' Kaj Toman, 3 sode masti za čevlje, dal sta jo po njegovem naročilu že( za osebe, kakor! I ponarejene račune in sta zahteva- Lorin. prijatelj!" ^ je p«> «22 f»P»« J« od" [stel Roglju le 2000 kron. jeval z glavo in nI se upal ~pogo-J varjati se z žensko, ker se je bal, da bi se v njej vzbudili zopet občutki, ki jih je imela več, kakor ; se je zdelo. ! Okoli te osebe so se kretali ob-: sojene i. ki so iliteli ter prepevali Jpatriotične pesmi. zelo tehten i Dropi 50 * zopet z do]^'unl k°-j ... . raki sprehajali semint-ja, kakor da' Dixmer je naaaijevai: jbi ^ ubežati ^^ ki ^ jih| "NaprejI Le pomiri se, zve se;mu-Ue ne ničesar! Saj se dogajajo več-! krat taki slučaji" " Povpraševanje ni sil Maurice. (IVdi* arikedaitf^ Izpred ljubljanske veliko. Mor da uredimo stvar na kak drug na« • • 11 cm. "Ce je le mogoče, mi je zelo drago." "To se da narediti zelo lahko. Pojdi skoz vrata, po katerih vodijo obsojence, tam ni treba list vnemo in s kako »skrbnostjo je (ka. In ko si govoril s svojo ženo, skušal kaneelist izbrisati vsako sled, ki bi mu lahko škodovala. Iskal je Dixmerja povsod, da bi mu priporočal, naj molči, toda Dixnier se je bil seveda preselil, zato ga ni mogel najti. Genevievo »o privedli na obtoi-f Bila je to nekaka predsoba smrti, in vsa oprava je odgovarjala temu imenu. Tu so se nahajale napol odprte krste, napolnjene s slamo, in zdelo se je, kakor da bi hotele zaklicali živim: Tu notri boste kmalu počivali! Ob steni nasproti steklenim vratom se je nahajala velika omara. Nekdo izmed jetnikov jo je! Pri razpravi, Katero je vodil j sodni svetnik Nagode, je zvračal Dobrin krivdo na Roglja, ta pa na Dobrina. Dacar je invalid, ki je izgubil v vojni desno roko. Živi ga neka šivilja, ki mu je dajala 10 kron na dau. Rogelj se je porote sestajal s tovariši na Vodniko- __;vem trgu, na glavnem kolodvoru Sviti goljufi. |in pred državnim kolodvorom. V Vinko Dobrin, rojen leta 1880 ?ovo"1 f P^arjal dr- zavni pravilnik dr. Modic. tla so obtoženci v treh tednih zapravili me pokličeš, da te spremim zopet ^ k »^ednostiter se takoj L^h zopet umaknil ves prestrasen. V omari so bile spravljene okrvavljene obleke onih, ki so bili prejšnjega dne obglavljeni; tixpatam so visele dolge kito jas. Trepetajoč, ves iz sebe je odprl ven. ' 14No, je že prav; toda po mestu pripovedujejo o nekem drugem dogodku." "O čem pa!" "O uekeiu ubogem grbcu, ki je H > I«. -V V/ OM 1'UH'Ul • ...... — — n---—,--- . 11« J klop; toda že tekom zasliša- zamenjal vrata, misleč, da je pri- Maunce vrarta, m pogled ^e zado- no nja je, kakor vemo, izjavila, da šel v arhiv, mesto tega pa je stopil nima niti ona, niti njen soprog ho-j v dvorano, o kateri govoriva. Po-kriveev. Kaneelist jo je pogledal zneje ga niso hoteli vee upustiti z globoko hvaležnostjo, ko je šla j kljub njegovim prošnjam in kljub mimo. tla bi ae podala pred so- ■ njegovemu zaklinjevanju; prišel ter se zgrutLl k njenim kolenom, d »če. i« rabelj in mu je brezobzirno od- Ko je bila ie mimo njega, se je rezal najprej lase in potem še glavni il za hip v pisarno po spise, ki vo. Ali je kaj resnice na tem, ob-jih je zahteval občan Fouquior. j čan kaneelistf Ti moraš vedeti Naenkrat se je pojavil pred njimjbolje nego kdo drug." Dixmer, ki se mu je bližal s trd- "Ah, da, res je", je dejal kan-tlim korakom. j cel 1st, tresoč se po vsem telesu. Ta prikazen ga je naiavnostj **Xo, vidiš, da bi bilo blazno, ko presenetila. ! bi .stopil v to gnezno morilcev Oh je vzkliknil, kakor sto val. da je premeril vso sliko, ki je ležala pred njim. Napravil je tri korake po dvorani in že je stal pred Genevievo Uboga ženska, je za vpil a, toda on ji je s poljubom zamašil usta. Lorin je jokajoč sklenil prijatelja v svoje naročje; bile so to bi bil stal duii preti njim. "Ali nie ne poznaš?" ga je vprašal Dixmer. "Seveda, ti si občan Durand, ali bolje, občan Dixmer." "Tako je." "Toda ti si vendar mrtev, občan?" ne, kakor vidiš.M "Reči sem hotel, da te bodo prijeli." "Kdo bi me prijel? Nihče me ne poena." da brez vstopnice." "Toda povem ti, da sem jaz, tu-, kajl" "In če te kličejo, če si zaposlen kje drugje? Če poeabiš — Dixmer je posebno poudarjal to besedo — če pozabiš, da sem tu?" "Toda če ti obljubljam..." "Ne, sicer bi bilo to nevarno zate; videli bi te govoriti z menoj, to ne bi mi prijali. Raje bi hotel vstopnico. Omamljen, zmešan, pol mrtev Genevieva. prve solze, ki jih je pretakal. Čudno: tu zbrani nesrečneži, ki so morali umreti skupno, se skoro niso zmenili za ta ganljivi prizor. Vsakdo je imel preve^ opravka z lastnimi občutki ter ni kazal do drugih nobenega sočutja. Vse tri prijatelje je nekoliko trenotkov združeval nem, goreč objem, ki jinx je vzbujal skoro vesele občutke. • Lorin se je prvi ločil od te bolestne skupine. "Ti si tudi obsojen?" je vprašal Maurica. "Da." "Oh. kakšna sreča!" je šepnila v Tržiču, je bil svoj čas usnjarski pomočnik v Tržiču, kjer pozna vse ondotne razmere, zlasti tudi usnjarskega trgovca Josipa Klofu-tarja v Tržiču in usnjarskega mojstra Franceta Papierja v Doslovčah. Dobrin živi z neko natakarico v Ljubljani, brez posla je in se preživlja nepošteno. Brezposelna sta tudi leta 1896 v Ljubljani rojeni samski trgovski so-trudnik Zvonko Rogelj in v hotelu Tivoli stanujoči leta 1S91 rojeni invalid Jožef Dacar. Klofu-tar je premožen trgovec in znan po nekaterih gostilnah v Ljublja-ljani, kamor zahaja sem in tja. Dobrin, ki je to znal, je za to napeljal Roglja h goljufiji, čes, Klofuta r je miljonar in naj ga zato oskubita za nekaj tisočakov. Rogelj je zato napisal vee pisem v Klofntarjevem imenu z vsebino, da je kupil med potjo večjo partijo usnja, zmanjkalo mu je pa denarja, vsled česar prosi adre-sata, da izplača prinašalcu pisma je kaneelist podpisal vstopnico za "Toda jaz te poznam in če le iz- nekega občana. pregovorim, te obglavijo." "Jaz »pregovorim za teboj, in obglavijo me skupno s teboj." "Grdo je, kar praviš. Toda kaj hočeš? Čujmo, govori! Le urno, kajti čim manj ae pogovarjam, tem manj nama grozi nevarnost." "Cuj! Mojo soprogo bodo obsodili, kajneda "Zelo se bojim. Ubo^a ven ska!" "No, dobro, želim jo videti po-slednjikrat, da se poslovim od nje." "Kje pa?" "V mrtvaški dvorani." "Ti ae upaš tja?" "Zakaj ne!" "Ah!" je vzdihnil kaneelist, ki ga je polivala kurja polt, če je le mislil na to. "Za to je treba imeti sredstvo", je nadaljeval Dixmer. "Da prideš v mrtvaško dvorano? Da, gotovo." "Kakšno pat" '4 Moraš si preskrbeti vstop- nie©.** "In kje naj si jo preskrbim?" Kaneelist je obledel in jecljal "Kje naj si preskrb ko vstopnico, ste vpraLali?" "Da, vprašam te, kje naj « jo preskrbam", je odvrnil "menim, da je jasno, .s " "Vstopnice se dofcivnje tupri Dixmer jo je urno pograbil in naglo odšel, da bi našel prostora v sodni dvorani, kjer smo ga že videli. Kar se je potem zgodilo, kako je naletel na ^laiirica, kako je prišlo med njima do dvoboja, pri katerem je Dixmer podlegel, to vse je čkateljem že znano. Da bi mu kdo ne očital kake nemarnosti, je kaneelist prepustil vodstvo pisarne svojemu prvemu pomočniku in sel poleg Fou-quierja. Deset; minut po tretji uri je stopal Maurice z vstopnico v roki skoz cele ograje ključarjev in o-rožnikov ter dospel brez ovir k onim usodepoLnim vratom; to se pravi, bilo je dvoje vrat : velika vrata, po katerih so prihajali ter odhajali oni, ki so imeli vstopnico, *Ah, sli rast Kdops jih navadno podpisuje?" -venter tff" vrata, po katerih so vodili obsojence. odkoder so morali na mo- riT*. Izba, kamor je dospel Maurice, je bila razdeljena t dvoje raspre-delkov. V prvem so sedeli uradniki, ki so vknjiževali imena vseh prisleeev; v drugem raapredelku, kjer je stalo par lesenih klopi, so ae nahajali jetniki m obsojenci. kar je bilo pravzaprav vseeno. Mrtvaška dvorana je bQa slabo razsvetljena; nekaj svetlobe je prihajalo skos fipe malih icat, vo-deših v pisano. V kotu, naslonjena na steno, je lešala neka belo oblsšsna, nspnl nezavestna fsnsks flred njo Maurice je pogledal Genevievo ■z gorečo, globoko ljubeznijo, ki jo je občutil do nje v svojem srcu. Zahvalil se ji je aa njen nežni vzklik, poln hrepenenja, ki se ji je izvil iz prsi, in se nato obrnil k Lorinu, držeč Genevievo za obe roki: "Sedaj pa se pogovoriva nekoliko." "Da, da, prav imaš", je odvrnil Lorin; "samo ee utegneva. Kaj mi poveš! Govori!" "Ti si bil aretiran radi mene., obsojen radi nje, daeimvno se nisi v ničemer pregrešil proti zakonu; ker poplačava svojo krivdo jaz in Geaeviev«, nikakor ne gre, da jo ti poplačaš celo dvakrat." Ne razumem te." Lorin. ti si prost." Jaz da sem prost? Tebi se meša." 1 "Ne, meni ae ne meša in jas ti ponavljam, da at prat; tu imam listek, s katerim amm proč odtod." "Kajneda, ti ae šališ?" "Ne, ljubi prijatelj, ta imsi listek, postna ae ugodnosti. Ti ne ljubiš in zato ti ni treba umreti, da bi ostal nekaj minut več pri svoji nad vac ljubljeni in da bi ne isgnbH niti sekunde, predno odide v večnoet." "No, dobro, Msnriee", je dejal Lorin, "sko lahko odidem odtod, česar bi ne bil nikoli Tsjd, prisegam ti, potsm te taonm vprar šati Čemn ne refiš ptej te ienekef Zate ie najdemo "Nemogoče", je odronl Mau * rice, ki se mu je v pismu navedeni znesek, katerega bo on v petek, oziroma soboto, ko pride v Ljubljano, zopet poravnal. Dobrin je nato poizvedel, kdaj ni bilo Klofutarja v Ljubljano, kam je odšel in je nato naročil Roglju, da je šel k do-tieni stranki in ji izročil pismo. Visokost zneska se je ravnala po premoženju dotičnika. Od trafi-kantinje Frančiške Kveder na Poljanski cesti sty zahtevala le 640 kron, od natakarice Ane Hostnik v Košakovi gostilni na Krekovem trgu 1350 kron, od trgovca Aleksandra Oblaka na Sv. Petra cesti 2480 kron, od veletržea z vinom Stepica pa 500 kron. Stranke res niso imele pomislekov, in ker so vrjele, da jim je pisal Klofut«-, so izročile denar Roglju, katerega sta si potem Rogelj in Dobrin razdelila. Stranke Roglja niso poznale, zato je on lahko šel tja s pismom in se predstavljal kot trgovec Kušlan iz Kranja, Dobrina so pa povsod poznali kot Klofu-tarjevega znanca. Dobrin je ravno tako napeljal goljufijo pri Stepieu, ker sta pa bila tam oba z Rogljem znana, sta dobila še tretjega tovariša Jožefa Dacarja, s katerim so se dogovorili v Kolodvorski uliei, da gre s pismom, napisanim v Klofntarjevem imenu v Stepicevo kostilno in izvabi z njim 5000 kron, ki bi si jih po enakih delih razdelili. Daear je šel res v Stepicevo gostilno, kjer jim je pa hčerka rekla, da očeta Petim Stepiea ni doma. Vsi trije so ga sli iskat na kolodvor, toda ker ga tam niso dobili, sta šla Rogelj in Dacar nazaj k Stepieu, kjer je isročjl Dsear pismo Fran čiški Stepiceri, katera je pismo prebrala, toda nskans se ni posrečila. namreč Stepica "vikp", Frančiška je pa znala, da ae njen oče Peter 8tepic in Klofutar tikata; pismo ae ji je zdelo sumljivo in ni hotela izpla-8stL Rogelj in Dsear rta na enak prigoljufanih 8.">20 kron. Porotniki so soglasno potrdili vprašanja glede na Roglja in Dobrina, glede na Daearja pa zanikali s 5 in s 7 ne. Sodišče je nato obsodilo Zvonka Roglja na eno in Vinko Dobrina na 2 leti težke ječe. Oboroženi vlom v Tržiču. Mizarski pomočnik Anton Stare, rojen leta 1900 in dimnikarski pomočnik Friderik Kristaikuč, rojen leta 1901, sta se dne 17. okt. 1. 1. oborožila z nabasano vojaško puško in z ročno granato, da vlomita v skladišče Petra Gregorca v Tržiču. Stare je naročil Kristan-čiču, da naj se oboroži zato* da bosta dosegla uspeh tudi v slučaju, če bi ju hotel kdo prepoditi. Oboroženi pohod je pripravil in ga vodil že dvakrat predkaznova-ni Anton Stare. Vlomila sta okno in splezala skozi njega v delavnico, iz te sta se pa podala po stop-njicah v skladišče, kjer sta ukradla 36 parov čevljev in veliko kož; ukradeno blago jc vredno 27,250 kron. Skozi okno sta zločinca vlomila, ker sc Staretu ni posrečilo, da bi odprl vrata z vitrihom. Usnje sta skrila na podstrešju Ama-novega hleva, kjer jima jc, kakor pravita, neznani tat ukradel boljša usnje. Pri razpravi, katero je vodil dež, sodnik svetnik Nagode, je povedal Stare, da je zaslužil vsak dan 20 kron in da imel prosto stanovanje. Dalje je prigovarjal Francu Gregorcu, da naj gre z njim krast, toda ker ta ni hotel, je pridobil za tatvino Kri-stančiča. Priča Peter Gregorc je izpovedal, da se v Tržiču močno krade in da je bil že enkrat okra-den. Nekdo je rekel nekoč, da človek, ki ni zajtrkoval in to ne ve, Kje bo dobil kaj hrane, vrjame vse, kar mu natvezete. Glavno mesto bivše Avatro-Ogrske, Dunaj, strada. Prebivalstvo nima niti hrane, niti premoga, niti obleke. Od nikjer se ne obeta kake zadostne pomoči. 5*~da j Radikalni socijalisti izrabljajo to priliko ter pridigujejo prebivalstvu, da je edinole v boljševiški Rusiji njega rešitev. BOLGARSKI KRVNI CAJ KAJ BO NAPRAVIL ONIM. KI SO BOLNI? IZCISTIL bo sistem strupov, k! po odgovorni za največ bolezni- OBOGATIL in izeistll bo kri-POMIRIL in uredil bo jetra. OSNAŽ1L in uredil bo jetra. OSXAŽlL in iCistil bo lediee. ZAELEKTR1ZIRAL bo ves človeSki stroj- t DAL bo jasnost očem in s vež os t kozi. To je vaša najboljša garancija, da ste zdravL KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI S( ZDRAVI? VZDRŽAL bo človeški stroj v pravil nem in dobrem redu. PREPREČIL l»o prezgodnjo starost- DAL Ik) fizični odpor proti bolezenskim bacilom v času epidemije. UMORIL bo prehlade ter vas SčitU preti influenco. gripo in pljučnico. TO je najboljše sphjSno družinsko zdravilo na svetu. IN če ga skuhate ter ga pijete vrelega. sprejemate vase bogate čiste soke, katere je pripravila mati narava svojim otrokom- Imejte škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja vedno pri roki. Prodajajo vsi lekarnarji. Ce ste brez njega^ga MORATE takoj imeti- Odi»oslall ga bomo hitro zavarovano. Pošljite za en velik družinski zavoj ali trije zavo- ji za S3.15 ali gest zavojev za $5-25. Naslov: Marvel Products Co. 0 Marvel Bid*., Pittsburgh. Pa* Dnevni pogovor. Porotniki so potrdili soglasno z nekaterimi omejitvami nanje stavljena vprašanja, nakar je obsodilo sodisče S tare ta na 6 mesecev teike ječe, Kris tančica pa na 4 mesece težke ječe. >nn itogljn, i fB& Jaka: Jože: Jaka: JoŠe: Jaka: Jm I Joše: Jaka: JoSe: Jaka: Joše: "Kaj je novega, Jože?.' 4' Slo venski-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je najraznovrstnejše čtivo. Ali si si ie nabavil iztis?" i "Ne še sedaj, pa bom kmalo." "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, pred-no prideš ti na vrsto. "Kaj pa je v letošnji izdaji?" "Predolgo bi trajolo, Se bi hotel vse naite-tL Le par Člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni štrajk", "Kojstvo Jugoslavije" in tako .dalje. Me je cela kopica. Zanimivosti je svxhana mera." "Koliko pa stane?" "6 tiri daj me. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." "Kje bi pa lahko dobil en iztis?'' "Pošlji denar v »nsmirai« na Slovenk Publish-inc Compenj. 82 Cortlsndt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj potlaU." "jJobro, dobro, boa po storil tako. te danes bom poslal. 'Glas Haroda" preroda! 0.9. 141 (Nadaljevanje.) — Sedaj pa sknpsj naprej, hura! — je zakričal Španec ter planil z nožem v rokah proti bivolu. V duhu je že pil kri, ki je tekla v potokih z bivola. — Za božjo voljo, ne tako hitro! — je rekel Kanadec, ki se je ustrašil drznosti Spanca, ki ni poznal nobene nevarnosti. — Pusti, da pridemo skupaj do njega. Pepe ga pa ni več cul. Njegove oči so žarele in zobje so bili stisnjeni. Kjer je videl Bois-Rose nevarnost, je videl Pepe le plen. Skoro se je že dotaknil bivola, ko je slednji iz strahu pred sovražniki, ki so ga obdajal', zbežal v trenutku, ko je Pepe že dvignil roko, da ga zdene. Hodalee pa je zadelo le zrak in Pepe je padel pa tla. — Ko je zopet stal r.a nogah, je bil vol že daleč in Kanadec z Oay-f«ro*om je bil tudi daleč proč. — Od reži mu pot k vodi, Bois-Rose, — je zakričal Špance, ko je videl, da hoče bivol proti votli. • Iiois-Itose pa ni čakal na klic Pepcta, kajti videl je smer v katero je krenil bivol. Ves obupan, ko jc videl bežati edino upanje na življenje, je skočil K-inadec naprej z velikanskimi koraki v smeri proti reki in ko se je nahajal v isti črti z bivolom, je izpremenil smer ler plani Iprori njem«. Itivol se je obrnil ter kmalu zadel na gam-btisina. nakar je zoj>et zletel proti Pepetu. Kanadec in IVp'* sta bila spretna lovca in lakota je le še poostrila njih vid. Vsled te srn sta nadaljevala z zasledovanjem ter neprestano kričala, d očim ie Španec nepremično čepel na svojem mestu ter čakal pa trenutek ko bo prišel bivol mimo. Knutlii j** postalo ja-. sta medtem prihitela na liee mesta ter, videla, kako j.* jezilee dvipal roko t»-r za vsakim sunkom sklonil glavo ter pil kri. ki je vrela iz nastale rane. (ilad je napravil iz človeka divjo žival. Od tedaj naprej je bilo Pepetu vseeno, v katero smer je krenil bivol. Pil je porko kri, ki mu je vračala življenje ter se pustil nesti. Sto vragov! — je rekel Kanadec. — napravi vender konec, Pepe. Ali hočeš. idČEM DOBRE DOGA&JE Plavam visoke cene In tnuun najlx.IJ Al les r Texas. Napravite lahko dvakrat toliko kot t*a dngje v močvirjih, ker ne morete delati več dni po vsakem dežju. MoJ les Je na visokem ln nikdar prlplavljen. Mas Fle:*rber.t5# Lewis St, Memphis. Trim. l a — Vflikauaki oU »1 in uato malo počitka pod onimi lepimi dpe-|pi»-d številnimi leti, ko ao ljudje dovski služabniki bo vedno služili Veki, — je končal ter pokazal ua sen«'na t i otok, ki je ležal nasproti. ' — Hiter obeti ko' vojsk v polju, uro spanja in nato naprej po sledi Indijancev, — ie odvrnil Kanadee resno. — - IV,zabil sem ua to, Bois-Roae. Preveč lakote snao prestali. V frpominn na svojo dolžnost so trije Hvc imoliV nadaljevali s svojim delom, ko jih je prekinilo žalostno tulenje. Stojte, _ je i.kel IVpe ter pokazal na dva volkova na na-Sprotnem bn-tru otoku, ki sta «e poželjivo ozirala na skupino ter žalostno tulila. — To sta dva uboga vraga, ki tudi zahtevata svoj delt i pri bivolu in dobila pa bosta. Pri teh besedah je prijel Pepe prednjo nojro bivola, jo zavihtel krop prlave ter jo vrfri z močnima rokama preko reke. Plen je pa- v vrnlo nekaj korakov pred volkovoma in oba sta takoj planila V vodo. To bo pozneje za njih tovariše, — je rekel Pepe. potem ko je odstranil najbolj sn<-nate kose mesa ter jih raz rezal v dolpe. ozke profre. — Sedaj pa hočemo pripraviti svoj obed. — Ne mislim. — je rekel Pepe. — da je bivol ubil samega sebe v namenu, da fts zaviijemo mi. Oči vidno je uael zasledovanju ka-kefa Indijanca na lovu. Zelo bi bilo pametno od nas, če bi se pripravili na obisk enegra ali več teh itespravijivth roparjev, ki bi postopali z nami tako kot z bivolom.... Ona dva volkova na otoku kopljeta zemljo a tako unemo. da ai tepa ne morem razlagat: po obil-r.etn deležu, katerega sem jima naklonil. Svarilo, katero j s dal prejini mejni lovee svojima tovarišema, zopet vzbudilo v njih zavest kritičnega položaja, v katerem so se nahajali vsi. Krivs črts rmenkaste barve se je vlekls skozi temnomodro vo-lio ter kazala lovcem mesto, kjer je bilo mogoee reko prebresti. Radi večje varnosti »o torej sklenili zavzeti zavarovano postojanko na otoku, prižgati tam ojrenj ter si pripraviti obed v kritju goste aen-ee drevja. Ko no ali trije lovei skozi vodo, sta oba volkova zbežala in eden »jih je prijel tudi ko« mess, katerega jim je bil vrgel lovee. Ko »o stopili trije lovei na otok, so našli skoro sredi otoka, na majhni trsti lnknjo, katero sta izkopala oba volkova a svojimi i«. — Brez dvoma leži tukaj pokopan kak auiii, M > nkol Pop* ie j* vedno držal svoje prvotne misli. Kljpb temu pa ne kaže br bila na »veže recrita. bssu pa je padla Spancu tekom preiskav« r oči neka o- ' r- : **' ; .. - še domnevali, da žive različne vile v resnici na lemlji, so pripovedovale stare ženske ljudem, da morajo poiskati devet zrn pšeni- aest let. Tudi svet je bil baje u-stvarjen v šestih dneh. Ksr se tiče številke 7, je bila obdana od več skrivnosti kot vse •*•■ na »tiriperesni detelji, če jih1 ostale številke skupaj. Mi imamo ližejo zagledati. Ilidra klasičnih dni je imela devet glav. Najemačine za dol po do- sedemdnevno razpredelbo časa. Starodavni prazniki so trajali vedno po sedem dni. Naman je STAVKA V FRANCOSKIH PRISTANIŠČIH. Pariz, Kraneija, 28. januarja. Svet federacije pristaniških in na- kladalnih delavcev, ki se je sestal v Parizu, je sklenil sklicati štiriindvajset ur trajajočo stavko v vseh atlantiških pristaniščih v namenu, da se da tempotom izraza solidarnosti s stavkarji v prista-u išči h ob Sredozemskem morju. POZOR, ROJAKINJE 1 Išče se liišna. oziroma gospodinja, Slovenka ali Hrvatica, ne več stara kot 40 let. Mora znati tudi angleško. Če nima denarja, se ji pošlje tiket. č'e mogoče, naj pošlje sliko, katero na zahtevo vrnem. Tajnost jamčena. Pišite na: K. R. R., PallLser, Cal. Kje je FLORJAN REZELJ? Doma je iz Hmelčiea, p. MimapeS, Dolenjsko. Zanj bi rada izvedela 'njegova hči Matilda. Zadnji čas je živel v Wenoni, 111. Ako kdo ve za njegov naslov, naj naznani na: Ignace Hudč, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je FRANK BOŽIč i po kratki mučni bolezni pljučnici bo let se sklepa za 99 let. Ko so bil poslan, da se sedemkrat okop-hili pnntarski angelji izgnani izjlje v Jordanu. Elija je poslal svo- / " ~—— ~— j------ za večno v Gospodu zaupal. Ranjki je bU doma iz Vipave, star 30 let. V Ameriko je prišel m hes. so padali v pekel devet ij< ga služabnika sedemkrat z Gore pred 6. leti in 11. meseci. Njegova dni . | Karmelske, da se ozira za dežjem j največja želja je bila iti ven iz Soglasno s srednjeveško koz- iti Jeriho je skozi sedem dni ob-;Ohio na spomlad, a smrt mu je liiopenijo (nauk o postanku sve- iskovalo sedem duhovnikov s sed-jpretrgala nit življenja dne 18. jata je bilo najti devet zemelj, dc-jmimi trobentami in sedmega dne tmarja zjutraj ob 2. uri 25 minut, vet nebes, devet rek pojrublje- so šli krog mesta sedemkrat, na-j Tem potom se vsem najsrčnejše nja in devet redov angeljev. Te kar se je posadka udala že radi zahvalim, kateri so ga obiskali v številke so predstavljale pomno- ljubega miru. (njegovi mučni bolezni, kakor tudi žitev trojice (trikrat tri je de- Najti jc tudi ljudi, ki nočejo onim, kateri so ga obiskali na mr-vet) ter se jih je smatralo vsled imeti nobenega opravka s števil- t vaškem odru. Najlepša zahvala tega za svete. Ker je torej števil- ko 17. če jim je to le mogoče. Mft- 'Io,iani Božič za krasni venee in ka devet predstavljala popolnost, goče temelji :o na misli, da pred- tni