94 - Naši dopisi. Iz Rusije 9. mareija. — tj. — 3. marcija pozno zvečer nam je prinesel telegraf iz S. Štefana pri Carigradu od velikega kneza Nikolaja Nikolajiča veselo novico, da mir je sklenjen. Kakor stolice, tako tudi vsa druga naša mesta so se okinčila z brezbroj-nimi zastavami in razsvetlila z milijardami sveč; ulice so migoma oživele, neštevilne množice naroda so se zibale po njih, povsod so peli narodno pesem, povsod je odmevalo „ura!" na čast junaškim vojakom in čaru osvoboditelju. 4. marcija je bila v vseh cerkvah po tem povodu služba Božja z zahvalno pesemjo in zvonili so prav celi dan. Praznik je bil tri dni. 3. dan marcija je zapisan v Rusko zgodovino z zlatimi Črkami; tega dne je stopil na prestol sedanji car in tega dne je on dal osobno svobodo, državljanske pravice in pozemeljno lastnino 20 milijonom Ruskih kmetov. In zdaj zopet bo 3. marcija z zlatimi črkami zapisan tudi v zgodovino južnih Šlavjanov: Srbija je prejela neodvisnost, Crnogora dušo, plodorodna polja in primorje, Bolgarski narod pa osvobojenje iz sužnosti in državljansko ustanovo. Niso pozabili pri sklepanji miru tudi drugih kristjanskih deželic, celo nehvaležne Rumunije in nezvestih Grkov ne. Ruski narod je tedaj zadovoljen z mirom; z Dunaja in iz Londona nam te dni prinaša postrežljivi telegraf sporočila, da tam so z mirom tudi prav zadovoljni; Bolgarski narod je tudi zadovoljen, zakaj on pošilja čaru osvoboditelju zahvalne adrese; tudi Turki so zadovoljni; tako misliti moramo mimo drugih povodov tudi posebno za to, ker je sultan 3. marcija našemu čaru srečo vošil k prazniku vstopa na prestol in pri tej priložnosti mu objavil, da se šteje prav srečnega, da so se obnovile prijazne sosedne razmere obeh držav. Od vseh strani se tedaj glase* vesele citre. Kako nedavno še je grozno šumelo v črnih oblakih! Iz Carigrada smo 1. marcija čitali telegram, da Turčija mini noče podpisati, a Ignatijev da jej preti s tridoevnim ultimatumom; iz Pešta in Londona pa so grozno vzdi-govale svoje strašne glave brononosne in honvedovske pošasti. Kaj se je tedaj zgodilo, da smo tako rekoč čez noč vsi tako zadovoljni postali? Na fo vprašanje Ruski narod odgovarja, da cilj vojske je popolnoma dosežen, južni Slavjani so se za vselej znebili Turškega jarma, ni je nikakoršne sile, ki bi jih spet mogla Turku podjarmiti. Z Dunaja in iz Londona se pa sliši, da pogoji mira so taki, da se ni bati nikakoršnega poškodovanja po njih Avstrijskih in Angležkih interesov. Nu, slava Bogu, da Avstrijski, to se pravi, Magjarski in Angležki interesi niso več v taki nevarnosti, v kakoršni so bili o Času Berolinskega memoranduma in pa takrat, ko se je štelo za strašno politično hudobijo, govoriti o Bolgarski vazalnosti, o Srbski neodvisnosti ali celo o Črnogorskem primorji ! Skeptikom se ta splošna zadovoljcost in še posebna naglost, s katero izjavljajo zadovoljnost, zdi podobna tišini pred nevihto, zaba^ljivcem pa nezrelemu lisičjemu grozdu; vsi brez razločka pa pravijo: nur počakajmo, da beseda meso postane — in po tem se tudi ravnajo. Med neruskimi Slavjani in med innorcdci se nahajajo najbrže tudi taki, ki so se iznenad li in ki so iz giobočine srca radostni vzdihoili: prvi, Češ, da zdaj bi bila utegnila beseda panslavizma meso postati; drugi, češ, da panslavizmu, katerega nas je zdaj Bog obvaroval, so tudi za naprej žile prerezane. Ti in uni se po mojih misl h motijo. Panslavizem, kakoršnega si nekateri domišljujejo, še več družin pa se ga boji, je čisto nemogoč. Mogoč je pa panslavizem, ka-koršen prvim morda ne zadostuje, a drugim se zdi nemogoč. Ti in uni kažejo kot na očividni primer na Poljsko. Oboji se silno motijo, in motijo se najbolj zato, ker zgodovine Rusko-poljske ne znajo. Kdor hoče razumeti Rusko-poljske razmere , mora preiskovati njihove pričine in povode iz davnin časov po prvih iztoč-nikih in virih. Med tema dvema narodoma seje iz najdav-nejših časov vse delo sukalo okoli prašanja: kateremu biti in kateremu ne biti? Al da je bilo prašanje tako postavljeno, za to povoda pa ni dal Ruski narod. V Ruskem narodu ni nikakoršne take želje in ni-česa, kar bi moglo buditi misli o političnem pan-slavizmu. Zato Rusija tudi tirja, naj si Bolgarski narod sam izbere kneza, pa ne iz kake vladarske hiše, dasiravno bi ta ali uni veliki knez Ruski prav lahko postal Bolgarski vladar. Ravno tako bi Rusija postopala, ko bi po kaki naključbi kak drug Slavjansk narod prišel v tako položenje, v kakoršnem je zdaj Bolgarija* Cisto drugačno pa je prasanje o duševnem pansla-vizmu. On Rusiji tudi ni potreben, vendar pa ugoden in koristen. Ruski narod ima iz starodavnih časov svoje duševno življenje, ki se je iz lastne prirode izcimilo, z lastnimi silami se razvijalo in je doseglo že visoko stopajo popolnosti. — Jezik Ruski se je razvil čisto naravno; obranil je čisto slavjanski značaj; bogat j© tako , kakor malo kak jezik na svetu , in težko če ni bolj obilen , kakor vsi drugi Slavjanski jeziki skupaj ; med vsem slovstvom je Rusko najbolj bogato in razvito; to slovstvo vzdižuje po številu ogromni narod, ki šteje po novejšem računu že 95 milijonov duš , — velikanski narod, ki ni samo sam neodvisen, ampak ki ima tudi mogočea politični vpliv na druge neodvisne narode. Ni več daleč tisti čas, ko bo Ruski jezik trgovcem in obrtnikom, kakor diplomatom in učenjakom drugih narodov tako potreben, kakor Nemški, Francoski ali Angleški, in učili se ga bodo v šolah, kakor imenovane jezike. (Kon. prih.) Iz Istre. — Preteklo jesen je bilo po srednji Istri malo vina; proti jugu pa, namreč proti Pulji, ni ga bilo ne kaplje. Zato so si ljudje napravili pijačo iz brinjevih jagod in vode zato, da same vode, ki v Istri ni posebno zdrava, vzlasti v spodnjih krajih ne, pri 95 delu ne pijejo. Iz tega je razvidno, da je letos vino po srednji Istri prilično drago. Toči se po krčmah po 36 in po 40 kr. liter. V vinski deželi je to silna cana! Pri vsi ti draginji ga pa navadni pijančkiveadar le luc-kajo, dasiravno jih črno siromaštvo tare in njih ubogi otroci lačni ia bosi po ulicah capljajo. Tako je te dni, kakor sem iz gotovega vira zvedel, *) nek siromak v Paznu, vdovec in oče več otrok, pa izvrsten sušivec irinske kapljice, sosedu mesarju že več mesecev brejo kravo prodal, ki jo je zaklal in meso razprodal**); kaj je storil s teletom, ki je že kosmato kožo imelo, ne vem; prodajavec je pa za skupljene solde v krčmi pri kapljici suho grlo močil. Ni lito žalostno? Nehote vriva se mi vprašanje: kaj je takemu žalostnemu gospodarstvu vendar krivo? Mislim, da pravo zadenem, če trdim, da so v prvi vrsti obilne pravde. Istran, dasiravno dobra, poblevna in krotka duša, pravda se rad za vsako malo stvar. Zakaj ? tega ne vem, ker mi družinske razmere ljudstva niso na drobno zaane. Da se pa rad pravda, pričujejo mi 4, reci: štirji advokati, v majhnem Paznu, od katerih nobeden državne službe nima, pa vendar imajo vedno dosti dela, vsaj J "jim pravdarski kmet brž čas največ zaslužka daje! To judsko rano bi morali Istersko-slovanski rodoljubi, Če svoje ljudstvo res ljubijo, odkrivati in nje pogubo ubo-zemu kmetu živo pred oči staviti, da se nesrečnih pravd odvadi in s potnim licem zaslužene krajcarje za slabe čase hrani, ne pa, da drage pravde ž njimi plačuje. — V drugi vrati je krivo žalostnemu gospodarstvu slovanskega kmeta v Istri brez dvombe grdo oderuštvo. Pravih j udov v Istri ni, da bi ubogo ljudstvo drli, vsaj bi za-nje tudi „kšefta" ne bilo, ker so krščeni judje veliko hujši. Ti so večidel leseni došli tujci, posebno Karnjeli, ki hočejo povsod prvo rolo igrati in v Istri gospodariti; so pa tudi potujčeni domačini in ti so še hujši od unih. Tako se tudi tukaj obstinuje hrvaška poslovica: „hujši poturica od turčina". Da so eni in drugi zagrizneni sovražniki slovanske narodnosti v Istri, ni treba dokaza. Le drzni se braniti pred to „gospodo* slovanstvo v Istri, hipoma si „rovar", „puntar", „ne-mirnež", ^sovražnik domovine", „Rus", in Bog vedi, kaj še vse. — Zalibog, da se med takimi slepci nahajajo celo osebe iz duhovskega stanu! In ti sovražniki ***) slovanstva ovirajo kolikor morejo narodno razvijanje slovanskega ljudstva v Istri. To je po mojih mislih tretji velik vzrok nadlog in siromaštva ubozega ljudstva, katero, narodno zatirano, v svoji nevednosti žalostno gospodarstveno propada. Tega bi gotovo ne bilo, ko bi se bili zdanji gospodarji ob svojem času kaj prida v ljudski šoli naučili. Ali naučili se niso še toliko , da bi svoje ime pravilno pisali in sicer zato ne, ker je bila šola tujka, kakor je tujka še zdaj za njihove otroke, katero sirote zastonj obiskujejo. Sešel sem se neki dan s pametnim možem sosednje fare. Ko me prijazno pozdravi, prašam ga, kako se zdaj deca v šoli uče, ko imajo novega učitelja. „Joh je bil prvi, joh je drugi," mi mož odgovori. „Kako to!" prašam ga dalje. „Pod prvim su gubiia deca vrime, sada pod drugim ce morati biti pako Francezi." „Vi se šalite!" zavrnem ga prijazno. „Ne šalim se ne, več istiuu tvr-dim. Naši otroci su slavjanski, kako i mi njihovi roditelji; odo ča znamo, naučili smo ih po zapovedi Bož- *) Ce ui morebiti resnica , naj me kdo zavrne, in rad bom preklical. Pis. **) Ali ni nobene postave zoper tako klanje? (Ni je, tri. Vred.) Pis. ***> Saj talijanstvo v Istri zvonec nosi, in žalibog! veliko velja. Pis. joj doma po našu; tako ih lepo vade i gosp. plovan nauk krstjanski po našu, a meštar ne govori š njimi ni besedice po našu. Otroki ne znaju taljanski, meštar ne slavjanski, treba da budu Francezi, da se barem ra-zumeju med sobom." Tako je priprost pa pameten kmet osmešil nenaravno odgojo Isterske ljudske šole! Sapienti sat! Bog daj, da bi kaj kmalo prisijalo solnce ravnopravnosti tudi pred slovanska vrata! Z Bogom. V Gorici 17. marcija. — Narobe svet: zimo imamo sredi marcija! Da ne bi bili dnevi že dolgi in solnce (na jasnem nebu) že krepko, imeli bi te dni najhujši mraz. Pretekli petek o poldne smo videli prve bele muhe; sneg je priletal, pa ne obležal. Burja, ki vsak dan piha, ni močna, pa tem mrzlejša. *) Na zadnje pa vendar ne bo hudega — nadejamo se. — Čudne govorice so bile došle v Gorico prve dni preteklega tedna z unega (desnega) kraja Soče. Županstveni sluge — so pravili ljudje — pobirajo podpise, če hoče kedo postati italijanski državljan, ali ostati avstrijski. No, smo si mislili, to je že pravi ,,plebiscito", kakor una leta v Italiji. Kaj mislijo naši vladavci? kje je staroslavna Avstrijska legitimnost? Izvedeli smo pa pozneje, da stvar ni taka, ampak po vsem korrektna, če tudi znabiti nepotrebna. Nabirajo se res po vsi naši Furlaniji in sploh po vseh straneh na desnem bregu Soče podpisi, pa le pod a dre so, katero mislijo poslati ministerstvu na Dunaj. Zapopadek te adrese je ta, da se — nasproti razpravam italijanskih časnikov o združenji avstrijskih italijanskih okraji a z It a-lijo — povdarja zvestobo naših Lahov do Avstrije ter izreka prošnja, da bi se te naše okrajine ponikakem ne ločile od cesarstva avstrijskega. Vodi pa vso to reč nek odbor veljavnih gospodov v Lahih. Tukajšnji „Isonzo", govoreč o tej reči, vpraša: „K čemu toliko hrupa"? No, hrup ni ravno o tem, kar ,,Is". misli, ampak o tem, da se ni pripro-stim ljudem stvar prav razložila, ker mnogi res mislijo, da gre za Avstrijo ali Italijo. — Jutre bo tukaj mrtvaško opravilo po ranjcem nadvojvodi Franc Karolu. — Umrl je 73 let stari učitelj prejšnje c. k. normalke, g. Jernej Radie a. Ranjki je bil prej bo-goslovec, potlej učitelj v Istri in slednjič veliko let v Gorici. Izveden je bil tudi v kmetijskih rečeh in je kmetijsko društvo prejšnjih let zdatno podpiral. — Dne 10. t. m. je bil tu sijajen pogreb advokata dr. J. Jona-e, juda. Ker je bil dr. Jona skoz več let mestni starešina, ud raznih društev itd., šlo je veliko meščanov za pogrebom in troje društev z zastavo. Iz Ljubljane. — Deželni odbor je v ^seji 16. marca sklenil, pogoreicem iz Stare vasi pri Sentjerneji dati 1400 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Minister kupčijstva je potrdil g. Al. Dreo-ta, za predsednika, g. Kar. Lukmana pa za podpredsednika kupčijske zbornice Ljubljanske. — [V zadnji seji mestnega odbora 15. dne t. m.) je bilo določeno, da nove volitve za mestni zastop bodo tako-Ie: 12. aprila volijo volivci IIL razreda, — 13. aprila volivci II. razreda, — 15. aprila pa volivci L razreda. — Obravnava o odstopu nekega mestnega zemljišča pri Latermanovem drevoredu Kranjski stavbeni družbi je bila silno viharna in o nekih besedah odbornika „liberalne" stranke res taka, da je odbornik Jurčič po pravici rekel, da kaj tako nespodobnega se še ni slišalo v nobenem parlamentu, v katerem ni nobeden gospod in nobeden služabnik, ampak vsi so le enakošni izvoljenci ljudstva. — {Poziv.) Na korist „narodni šoli", društvu v podporo ljudskim šolam in revni šolski mladici, bodo v *) Enaka je pri nas v Ljubljani. Vred, dvorani čitalničini tri javna predavanja, in sicer: Prvo dne 24. marca t. 1. Govor gosp. notar, kandidata Kar. Kri ž man a „o razvoji človeškega dela"; drugo dne 31. marca t. 1. Govor gosp. dr. Val. Zarnika „o italijanski povestnici sedanjega časa"; tretje dne 7. aprila t. 1. Predavanje gosp. dr. Kar. Bleiweisa „o blaznih in priredbah za duhobolne". — Začetek je točno vselej ob 11. uri dopoldne. — Vstopnina za vsa tri predavanja: ene osobe 1 gold., družine 2 gold., dijakov 60 kr., vstopnina k posameznemu predavanju: 50 kr. za osobo. — Vstopnice se dobivajo v ,,narodni tiskarni", pri goap. V. Petričiču na mestnem trgu , na dan predavanja pa pri kaši. — Predsednik tukajšnje katoliške družbe, gosp. dr. J ar c, naznanja v „Slovencu", da družba, ki je začela lani izdajati podučne in zabavne knjižice pod imenom „Glasi katoliške družbe", bode to izdavanje nadaljevala tudi v prihodnje. Kdor se vpise za uda v to društvo z letnim doneskom 1 gold. 20 kr., dobiva imenovane knjižice brezplačno. — Blagi namen zasluži podpore. — Mraz in veter staže veliko dni zoperna lastnost sušeča meseca. Ni čuda tedaj, da je obraz polja in senožet prav žalosten. Mraz sicer ne dela škode, marveč je koristen, da zadržuje prezgodno poganjanje sadnega drevja; al veter neprenehoma suši še to malo vlago, ki so jo po snegu dobile senožeti in poljd. Letos prav živo čutimo, da naši starodavni predniki so temeljito opazovali vreme mnozih mesecev in po njem jim imena dajali. Mesec marec je moral tedaj že nekdaj zavoljo vetrov, ki so sušili zemljo (pota in polja), razločevati se od druži h mesecev, da so mu dali ime suš ca, kakor so dobro imenovali mesec april in maj mali in veliki traven, julij in avgust pa mali in veliki srpan itd. Pač radovedni smo: ali nam kdo naših učenjakov more povedati: v katerih knjigah ali kakih druzih spisih se nahaja prvi sled slovenskih mesečnih imen? — {Učiteljske preskusnje za ljudske in inescanske šole Kranjske) se začn6 letos v Ljubljani 8. aprila. Kdor se jim podvreči misli, naj se do 1. aprila oglasi pri vodstvu dotične komisije. — (Razglas.) Gosenične baklje za pokonče-vanje požrešnih gosenic na drevesih se dobivajo po 1 gold. v pisarnici družbe kmetijske. — (Zahvala). Ker sem 17. dne t. m. se odpovedal odborstvu družbe kmetijske in oskrbništvu družbenega vrta, se dolžnega čutim toplo zahvalo izreči svojim prijateljem in tovarišem v delu za njihovo krepko podporo skozi 13 let v mojem kmetijskem delovanji in v opravilih za si. c. k. ministerstvo kmetijstva, katera je ono odlikovalo z večkratno pohvalo. Franc Schollmavr. — (Vabilo k pristopu novo osnovane čitalnice) v spodnji Šiški. Letni donesek znaša za osobo 1 gold. 50 kr., za rodovino 3 gold. Vpisuje qq v čitainičinih prostorih v hiši g. And. Vodnika (pri Zibertu). — (14 do 16 let star mladeneČ, ki Želi se kupčijstva učiti) in zna slovenski in nemški, se vzame za učenca v štacuno nekega majhnega mestica blizo Ljubljane, katero ima živahno kupčijo in je znana zarad poštenosti in pobožnosti. Adreso štacune pove na vprašanjo vred-nistvo „Novic". 96