St. /5 MHh mtajM (Minmliiiiliiatt v Trstu, v Mdclio, 2S. marca 192«. Posamezna številka 25 stot Letnik LI rov!***. NaraMn* odo leto L 70.-. » * Kil - m «a trgovske In obr 1.20, oglase dt4* u besedo, najmu) L 3. tfradniitoo la upTmvuUtvoi -Trst (3), ulica S. Francesco d'Asslsl 20. Tw kloa 11-97. Dopisi naj m poftilfafo izključno uradaiitm. oglasi, rokU* maci)« in danar pa upravniltvu. Rokopisi t« ne vračajo. NtfraaldraM pisma sa ne sprejemajo. — Last. založba in tisk TIskarne „Edinost* Poduredntftvo ▼ Oorlcl: ulica Oiosu« Carducci it. 7, I. n. — Teift It §J7 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Ali sploina Druiba narodov ali o2|a zveza evropskih držav i Po neuspehu zadnjega izrednega za. sedanja Družbe narodov v Ženevi so v mnogih straneh Evrope, pa tudi v Ameriki opaž aj o znaki nezaupanja napram Angun, £» da tudi v Družbi narodov, kakor vedno, igra neiskreno zavratno vlogo. Oglašajo se politiki in državniki, ki propagirajo zato «vseevropski sistem*, idejo ujedinjenja evropskih držav. Med drugimi se je oglasil grof Cou-ienhove, ki se tudi zavzema za^tako liedinjenje evropskih držav, toda ob izključitvi Anglije in Rusije. Ta ideja pa je — kaa' mora biti jasno vsakomur — ne samo neizvedljiva, marveč bi še bolj komplicirala itak že težko vprašanje ujedinjenja evropskih držav. Pod naslovom «Narodna država in Družba narodov, misli o poslanstvu Nemčije» pa je izšla zadnje čase tudi kaj zanimiva knjiga. Njenemu nemškemu piscu ni pred očmi Družba narodov, ki bi zajemala ves svet, marveč ožja tvorba — organizacija evropskih držav. Po piščevem mnenju je Locarno še le začetek novega razvoja, ki naj bi mu bil cilj: strnitev evropskih narodov. Nemška vnanja politika naj si usvoji ta cilj, ker to da je edina pot, ki more čim hitrejše dovesti do razveljavljenja versaillske pogodbe. Če se ne uberejo smeri take mirovne politike, je po piščevem uverjenju poguba Zapada neizbežna. Kajti — vprašuje — kaj drugega bi bila nova vojna, nego poguba vseh udeležencev te vojne same?! V tem svojem uverjenju vidi pisec (VVilhelm Heile) v strnitvi evropskih držav ediiio rešitev. Ugodno pa se razlikuje od grofa Coudenhove s tem, da hoče pritegniti tudi Anglijo v bodoče ujedinjene evropske države. Vidi celo v Angliji voditeljico zapadnega sveta in pravi, da možnost take evropske strnit ve dokazuje zgodovina nemškega ujedinjenja, ko se je uresničil problem, ki se je tudi zdel neizvedljiv. Trdi, da bi se v širšem evropskem okviru Zveze držav načelo samoodločbe narodov moglo združiti s federativnim načelom. Profesor dr. Walter Goetz, član nemškega državnega zbora, ki v «Berliner Tageblatt»-u razpravlja o knjigi Heile-ja, pa naglaša, da odprava dinastij sicer odstranja prejšnje zapreke, vprašuje pa, ali ne bodo demokratične državne organizacije morda ravno tako potrebovale varstva svoje suverenitete, svojega ugleda in svojih mej, kakor so ga potrebovale stare dinastije. To so zapreke, na katere tudi idealist ne sme pozabljati: pot do zaželjenega cilja ne bo lahka. Dalje opozarja prof. Goetz pisca knjige, da je vendar-le nekoliko v zmoti, če vidi zapreke le pri državnikih in ne tudi pri narodih. Pisec ne veruje v sovraštvo francoskega naroda proti nemškemu in obratno, in meni, da le državniki in generali ustvarjajo taka sovražna razpoloženja. Dr. Goetz vprašuje: ali pa bi državniki in generali mogli priti do velike delavnosti, če bi ne bili naravni odsevi ljudskih sil in ljudskih mnenj? Kako bi mogla sicer — vprašuje dalje — na pr. Francija — pa naj je bila že kraljevstvo, cesar., ali republika — skozi stoletja tirati eno in isto ekspanzivno politiko?'. V vsakem narodu so — pravi dr. Goetz —-tendence, ki se jih ne zavedajo vsi, ki pa vendar učinkujejo na vse. Ali dobite na pr. — govorimo vedno z Goe-tzom— Francoza, s katerim bi mogli objektivno govoriti o alzaško-lotaiin-Škem vprašanju? ^ Dr. Goetz se pa pridružuje mnenju tleileja, da bo skupna beda najmočnejši vzrok za strnitev. In sicer skupna gospodarska stiska napram ameriškemu tekmovanju, in pa politična napram možnostim nove vojne. Iz lastne volje in idealizma težko da bi evropski narodi prišli do spoznanja. Heile vidi v izvedbi pravice narodov do samoodločbe pot do cilja. Meje da izgubijo s tem svojo veljavo in narodi ne bodo videli več svojih političnih in gospodarskih koristi v tem, kako se raztegajo njih meje, ker jih bosta spajali carinska unija in zveza. Zato sodi Heile, da je možen sporazum Nemčije s Poljsko glede koridora in s C.ehoslo-vaško ob vprašanju nemških manjšin ter i sledilo logično, da jo odklanja, ne da bi pomislil, da s tem sam odjemlje zvezi tisti vseevropski značaj, ki ga tako toplo in idealno priporoča. Pisec omenjene nemške knjige je pač velik in pošten idealist, ali ne računa z obstoječimi realnostmi. Kako bi si mogel drugače domnevati vseevropsko zvezo drŽav brez števiyft> velike, mili-taristično silne in gospodarsko neizmerne Rusije? Ne vidi, kako vse evropske države stremijo za tem, da bi nadovezale gospodarske in "politične stike z Rusijo. Neka druga* resničnost je še, ki jo pisec prezira in ki pomeni, za sedaj vsaj, nepremagljivo zapreko proti uresničenju njegovega Ožjega ideala: dejstvo namreč, da vodilni činitelji ev, ropskih držav —- izvzemši Rusijo, ki pa tudi začenja spreminjati svoje stališče napram Družbi narodov — slej ko prej vidijo v tej mednarodni organizaciji instanco, ki bo mogla zadovoljno urejati razmerje med državami in narodi, o kateri pa. priznavajo, da se mora primerno preosnovati in izpopolniti! Delovni program ministrskega sueta Ustanovitev državnega zavoda za izvoz Poslanik Bordanaro posta! glavni ravnatelj v ministrstvu zunanjih zadev Sen Contarlni podpredsednik zavoda za izvoz? RIM, 27. Načelnik vlade on. Mussoli-ni je imel danes razgovor z državnim podtajnikom on. Suardom. Razpravljala sta o delovnem programu ministrskega sveta, ki bo imel svojo prvo sejo 30. t. m. Na tem zasedanju se bo ministrski svet bavil tudi z nekaterimi ukrepi, ki se tičejo ministrstva za zrakoplovstvo. Radi te zadeve je načelnik vlade imel včeraj v palači Chigi daljšo konferenco z ministrom za zrakoplovstvo. Konferenci so prisostvovali tudi državni podtajnik za zrakoplovstvo gen. Đonzani, načelnik štaba za zrakoplovstvo general Piccio in finančni minister on. Vol-pi. Kakor pravijo v uradnih krogih, bo ministrski svet definitivno odobril tudi načrt za ustanovitev državnega zavoda za izvoz, ki je bil načeloma sprejet že na zadnjem zasedanju. Ta načrt so ravnokar izdelali v vseh podrobnostih tehnični strokovnjaki. Ker je ustanovitev državnega zavoda za izvoz izredno velikega pomena spričo dosedanje neugodne trgovske bilance, bo stopil .tozadevni načrt v veljavo čimprej potom .odloka-zakona. Vodstvo državnega za-.voda za izvoz bo poverjeno polnomoč-nemu ministru dr. Albertu Pirelliju, kateremu bo prideljen posvetovalen odbor, obstoječ iz najsposobnejših zastopnikov poljedelstva, industrije, trgovine in bank. RIM, 27. Dosedanji italijanski poslanik Bordonaro na Dunaju, ki je prispel semkaj pred nekoliko dnevi, je prevzel glavno ravnateljstvo v ministrstvu zunanjih zadev. Senator Contarini je odstopil od tega visokega mesta iz zdravstvenih razlogov. Contarini je veljal v italijanskih diplomatskih krogih za izvrstnega poznavalca jadranskih in vzhodnih vprašanj. Italijansko poslaništvo na Dunaju bo začasno vodil poslaniški svetnik ko-mendator Auriti. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo senator Contarini postal podpredsednik državnega zavoda za izvoz. 10- Vel. Kralj v $. Rossore PISA, 27. Ob 14.35 je prispel s posebnim vlakom na kolodvor Porta Nuova Nj. Vel. kralj v spremstvu gen. Cittadi-nija in min. kralj, hiše conte Mattioli Pasqualinija. Kralj je nadaljeval pot v S. Rossore z avtomobilom. Violo Io Htiocrlo v Hitao Oddana sta bila ▼ zapor radi poneverjanja MILAN, 27. V Matteottijevem procesu oproščena Viola in Malacria sta prispela semkaj iz Chietija včeraj ob 23.56. Bila sta takoj odvedena v zapor. Tu bo moral Viola od sedeti 18 mesecev radi sleparskega konkurza; za Malacrio pa je bila izdana tiralica, ker je zapleten v konkurz bankirjev Spinelli. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem radi po-ne ver jenja. I lBOllSII RIM, 27. Sinoči fe prispel semkaj raziskovalec severnega tečaja Amund-sen, da prevzame zrakoplov «N 1», s katerim bo poletel na verni tečaj. Predaja zrakoplova se b# izvršila na svečan način prihodnji poncleljek na letališču Ciampino. Nvfii sacOrilsKBo mluca zgubila italijansko državljanstvo radi protifafilstovske propagande v Inozemstvu RIM, 27. Na podlagi včerajšnjega kr. odloka je bilo odvzeto italijansko državljanstvo in zaplenjeno premoženje bivšemu socijalističnemu poslancu Vacirca Vincenzu in Tonello Angelu. Bivši poslanec Vacirca Vincenzo vrši v New-Yorku že deij časa srdito propagando proti fašizmu in italijanski državi. Tamkaj izdaja tudi protifaši-stovski dnevnik za italijanske delavce. V tem listu je bivši poslanec Vacirca orisal fašiste kot zločinsko druhal. Bivši socijalistični poslanec Tonello Angelo je urednik socijalističnega dnevnika «Libera Stampa» v Luganu, ki vodi strastno kampanjo proti Mus-soliniju in fašizmu. On. Farlnacel fagtnlk odvetnik RIM, 27. Glavni tajnik udruženja intelektualcev odv. Di Giacomo in tajnik sindakata odvetnikov odv. Brofferio sta izročila on. Farinacciju častno izkaznico sindakata rimskih odvetnikov in državnih pravdnikov. V torek so sestane veliki faSlstovski svet RIM, 27. Fašistovski tiskovni urad javlja, da se bo veliki fašistovski svet sestal prihodnji torek dne 30. t. m. v palači Chigi. _ Stojadlnoolf o finančnem poližUu Jugoslavije * 225 milijonov prebitka v državnem proračunu BEOGRAD, 27. (izv.) Danes dopoldne pred sejo narodne skupščine se je sestal odbor za določitev delegatov za interparlamentarno konferenco, ki se bo vršila maja meseca v Londonu in ki bo razpravljala o mednarodni trgovini in gospodarstvu. 3 adi maloštevilne udeležbe radikalov je opozicija dobila večino in- zahtevala zase 3 mandate, tako da bi vladni večini ostali na razpolago tudi 3 mandati. Ker se člani odbora niso mogli v tem vprašanju sporazumeti, je predsednik skupščine sistiral volitve. Na seji narodne skupščine, katera je sledila, je podal finančni minister Sto-jadinović svoj ekspozć o stanju jugo-slovenskih financ. Vobče se je danes Stojadinović po svojem povratku iz inozemstva prvič pojavil v narodni skupščini, ki je bila za to priliko zelo dobro obiskan«. Minister Stojadinović se je predvsem dotaknil vprašanja ureditve vojnih dolgov Jugoslavije, ki dolguje Združenim državam 62,850.000 dolarjev, Angliji 32,283.743 funtov šterlingov in Franciji 1 milijardo 838,565.000 frankov. Celokupni vojni dolgovi Jugoslavije iznašajo tedaj 15 milijard in 183 milijonov dinarjev. Glede svoje misije v Ameriki, Franciji in Anglij je Stojadinović izjavil, da je dosegel povsod v inozemstvu znatne uspehe, ki da so mnogo pripomogli k učvršćenju dinarja na svetovnem trgu. Kar se tiče državnega proračuna je finančni minister ugotovil, da Iznašajo njega izdatki 12 milijard 279,849.631 dinarjev, medtem ko dosegajo celokupni dohodki svoto 12 milijard in 504,392.516 dinarjev. Prebitek rednega državnega proračuna iznaša tedaj 224.552.884 dinarjev. Nato je finančni minister govoril o naknadnih kreditih k proračunu ter naglašal pri tem, da bo mogoče nekatere dopolnilne kredite kriti v okvirju omenjenega proračunskega prebitka. Najprej je potreben kredit za izvedbo zakona o zemljeradniških kreditih v znesku 50 milijonov dinarjev, nadalje k zakonu o Obrtni banki v znesku 3V2 milijona* kredit za invalide 2 milijona in za izvedbo uradniškega zakona kredit 70 milijonov. Končno je Stojadinović govoril o rednih dohodkih in o stabilizaciji dinarja. Izjavil jef da bo takoj po zaklju-čitvi proračunske debate predložil nar. skupščini zakon o izenačenju davkov. Za ministrom Stojadinovićem je govoril davidovićevec Sećerov. Na popoldanski seji je kot prvi povzel za besedo poslanec SDS Popović, ki je med drugim omenil, da je predlagani proračunski predlog vzbudil splošno nevoljo v vsej drŽavi, ter napadal finančnega ministra, češ da nI izpolnil svoje naloge. Popović je naglašal dejstvo, da se nahaja večje število podjetij v propasti Rekel je, da plačuje Jugoslovenski narod z vsemi samoupravnimi davki in drugimi nakladami na leto do 200 milijard dinarjev. Govornik je očital Sto-jadinoviću, * da se premalo briga za državne dolgov«. Nato je davidoviće- vec Veljković dokazoval, da proračun jii v ravnotežju. Končno je črnogorski federalist Grijević govoril o lokalnih potrebah Crne gore. Nato je bila seja narodne skupščine zaključena. Jutri se bo debata o proračunu finančnega ministrstva nadaljevala. Zakonski predlog o naknadnih kreditih BEOGRAD, 27. (Izv.) Finančni minister Stojadinović je predložil danes narodni skupščini zakonski predlog o naknadnih kreditih in o finančnem zakonu. Radi tega so se popoldne sestali načelniki opozicijonalnih strank Davi-dović, Korošec, Hrasnica in Joca Jova-nović, ki so sklenili energično protestirati proti temu, da sta se ta dva zakonska predloga predložila naravnost na-rodni skupščini. Opozicijonalci zahtevajo, da se oba predloga najprej izročita finančnemu odboru nar. skupščine. Demetris postane predsednik grške republike? BEOGRAD, 27. Iz Aten poročajo, da so vse grške stranke edine glede izvolitve novega predsednika republike; volile bodo na to mesto bivšega ministra Demetris a. _ Demisija romunske vlade BUKAREŠT, 27. Ministrski svet je sklenil, da je danes ob 16. uri Bratianu prečital v zbornici odlok o odgoditvi parlamenta, ob 18. uri pa predložil kralju ostavko celokupne vlade. V političnih krogih domnevajo, da bo novo vlado dala nacijonalistična stranka; predsedoval bi ji Maniu. Sinoči so se liberalni parlamentarci zbrali pri banketu. Nastopilo je več govornikov, ki so razpravljali o delu, katero je izvršila vlada v zadnjih štirih letih. Mtžaj francoske vlade se fcollša? Motnosti sprave med finančnim ministrom in parlamentarno finančno komisijo PARIZ, 27. Danes se sestane ministrski svet, ki ima sklepati o možnostih poravnave med finančnim ministrom in finančno komisijo poslanske zbornice. Po včerajšnjih treh sejah te komisije so postali izgledi za uspeh boljši. Skupine levih demokratov, radikalov in radikalnih socijalistov senata so enoglasno sprejele resolucijo, s katero potrjujejo potrebo čimprejšnjega izgla-sovanja finančnih ukrepov ter izražajo željo, da bi poslanska zbornica te ukrepe takoj predala senatu, ki bi potem ne zaključil svojega sedanjega zasedanja, dokler bi istih ne izglasoval. PARIZ, 27. Ministrski svet je soglasno odobril ekspozć finančnega ministra Pereta glede možnosti sporazuma s finančno komisijo. Minister Pćret dela na to, da bi dosegel uravnovešen je proračuna še pred 31. t. m. Finančna komisija je s 15 glasovi proti 7 odobrila dodatek poslanca Mar-gaineja, ki je predlagal uvedbo monopola petroleja in sladkorja. Pet poslancev se je vzdržalo glasovanja. Avstrijski kancelar Ramek v Berlinu BERLIN, 27. Včeraj zjutraj je prispel semkaj kancelar Ramek v spremstvu generalnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve Petra in sekcijskega načelnika Schullerja. Predsednik rajha Hindenburg je priredil danes na čast Rameku obed, katerega so se med drugimi udeležili papeški nuncij, avstrijski poslanik v Berlinu in razni ministri Nemčije. Rajhsbanka znižala eskomptno mero BERLIN, 27. Nemška državna banka je znižala eskomptno mero na in obrestno mero lombarda na 8%. Padanja brezposelnosti v Nemčiji BERLIN, 27. V prvi polovici marca meseca je število brezposelnih padlo za. 2% radi začetka dela na polju. Bivši kancelar Fehrenbach umrl BERLIN, 27. Državni zbor je prejel iz Freiburga v Breisgau poročilo, da je bivši državni kancelar Fehrenbach danes opoldne umrl. Romunsko-poljska zveza BUKAREST, 27. Danes sta zunanji minister Duca in tukajšnji poslanik Poljske Vielovetty podpisala zvezno pogodbo med Romunijo in Poljsko. Velik požar pri Vllnl VARŠAVA, 27. Pri Sluku v vilnskem okraju je izbruhnil strahovit požar. Osemsto hiš je v ognju; ranjenih je kakih sto ljudi. V Varšavi pričakujejo podrobnejših vesti. _ 6*ng-Tso-Unov pohod na Peking PEKING, 27. Združena vojska generalov Cang-Tso-Lina in Wu-Pej-Fuja vztrajno prodira proti Pekingu. Oklopni vlak Li-člng-Linove vojske, ki ga vodijo beli Rusi, je včeraj zjutraj napadel nacijonalne čete, ki so se nahajale kakih 30 milj od Pekinga. Kraljevski princ kot tihotapec PARIZ, 27. Kakor poroča «Petlt Pari-sien», so prijeli stražniki pri San Anto-nlu ob španski meji Louisa Orleans-Bourbonskega, sorodnika Španskega kralja Alfonza XIII., ki je hotel preoblečen v žensko vtihotapiti na Špansko razne prepovedane stvari, največ kokain. Ta član španske dinastije je precej eksaltiran človek in je radi svojih ponovnih pustolovščin zgubil naslov španskega infanta. Pred novo ofenzivo Abđ-El-Krima PARIZ, 27. «Journal» poroča iz Rabata: Abd-El-Krim je predsedoval vojnemu svetu, na katerem se je sklenilo obnoviti sovražnosti. Del rifanske vojske je že začel prodirati proti Ge^lu Radisu in proti fronti gore Pioua. Potrjuje se, da je dospelo več aeroplanov na rifan-sko bojišče. Francoski avijatiki so dobili nalog, da naj bodo pripravljeni za vsak slučaj. _ Avstrijsko-čehoslovaška pogodba odobrena DUNAJ, 27. Poslanska zbornica je soglasno odobrila arbitražno pogodbo med Avstrijo in Čehoslovaško. Pismo iz Rima RIM, dne 26. marca. (Od našega rimskega dopisnika) ^talija : Jugoslavija - Po Matteottijevem jirocesu - Benito Mussollnl - Izpoved generala Brnsilova - Slečena šanso- netka Po poslednjem obisku jugoslovenskega zunanjega ministra v Rimu so so širila tudi v italijanskem časopisju najrazličnejša ugibanja o političnem pomenu tega obiska. Govorilo se je o dodatni pogodbi k že obstoječi prijateljski pogodbi in celo o vojaški konvenciji med obema državama. Pisalo se je o novem srednjeevropskem Lokarnu, o balkanskem Lokarnu, o železnem obroču, v katerega se hoče stisniti Nemčijo in tudi o razbitju Male antante. V zvezi z Ninčićevim obiskom je bil napovedan tudi skorajšnji rimski obisk j ugoslo venskega kraljevega para, ki bi se imel izvršiti že tekom meseca aprila. Vse te vesti in domneve pa so se izkazale za skrajno pretirane in tudi neosnovane. Da so se sploh mogle pojaviti v taki obliki, je treba iskati predvsem razlage v duševnem razpoloženju italijanske in tudi evropske politične javnosti, ki je vladalo za časa Ninčićevega obiska v Rimu. Italijanska politična javnost je bila takrat še vedno razdražena od velikega političnega dvoboja, ki se je malo prej odigral med Italijo in Nemčijo. In baš to razdraženje je veliko prispevalo k onim pretiranim vestem in domnevam o volikem in dale-kosežnem pomenu Ninčićevega obiska. Sedaj pa, ko se je razdraženje in raz-bnrienje napram Nemčiji že skoraj popolnoma poleglo, se že opn^ znaten preokret v italijanski politični javnosti. Ravno oni režimski listi, ki so še pred kratkim najbolj divjali proti Nemčiji,1 povdarjajo sedaj, da imata J talija in Nemčija mnogo skupnih interesov in mnogo skupnih potov, ki ju združujejo. Zato si žele zopetnega zbližan j a med obema državama. Že iz tega preokreta italijanskega javnega mnenja sledi, da Ninčićev rimski obisk ni nikakor imel onih dalekosežnih posledic, katere so mu prvotno pripisovali. Ravnotako se je izkazala za neosnovano tudi vest o skorajšnjem obisku jugoslovenskega kraljevega para v Rimu. Gotovo je sicer, da je ta obisk že dalj časa nameravan, nikakor pa še ni določeno, kdaj da se bo vršil, ^vsekakor pa gotovo ne (pred jesenjo. Kakor je že «Edinost» obširno poročala, je bil v sredo zaključen pred poroto v Chieti-ju proces radi umora poslanca Matteottija z obsodbo Dumini-ja, Poveromo in Volpi-ja, ki bodo že tekom meseca junija prestali svojo kazen ter izpuščeni na svobodo. Čitatelja «Edinosti» pa bo utegnilo zanimati, kako neki je zasledovala tukajšnja javnost ta proces, ki je svoječasno vzbudil toliko hrupa in šuma v časopisju in toliko pretresi jaje v v političnem Življenju Italije. —* Italijanska javnost je zasledovala Matteottijev proces z veliko ravnodušnost jo. Prav lahko trdimo, da je bilo zanimanje italijanske javnosti za druge procese radi umorov, ki niso imeli nikakega političnega ozadja, morda mnogo večje nego za Matteottijev proces. V Chieti so poslali svoje posebne poročevalce samo filofašistovski listi, niso pa jih poslali fašistovski in opozi-cijonalni listi, ki so se omejevali samo na priobčevanje poročil agencije Štefani. Seveda so bili razlogi za podobno postopanje pri fašistovskih listih različni od onih opozicijonalnih listov. Kakor je deloma namignil tudi državni pravdnik, je proces izgubil veliko na svoji zanimivosti radi odstopa civilne stranke (vdove Matteotti-jeve), ki je pred pričetkom procesa poslala predsedniku porotnega sodnega dvora ij- •EDINOST« V Trstu, dne 23. marca 1926. smo, v katerem navaja razloge za ta svo£ korak. Besedilo tega pisma je bilo sicer objavljeno v angle&kem časopisu «Timeso>» in drugih inozemskih Časopisih, ali predsednik porote oči vidno ni amotrcd za umestno, da se to pismo prečita ob pričetku razprave. Tudi razsodbo je sprejelo italijansko javno mnenje z veliko ravnodušnost jo. Od rimskih Časopisov je prinesel edino fašistovski «Impero» neposredno pred razsodbo kratek komentar, v katerem ugotavlja z zadoščenjem ono veliko ravnodu§nost k procesu, katero pripisuje predvsem dvema okolnostima: da italijansko ljudstvo popolnoma zaupa v pravičnost sedanjega režima in da ni našlo izrabljanje procesa v politične svrhe opozicije v njem nikakega odme-,va. K temu komentarju fašistovskega lista pripominja «Voce Repubblicana», da se ravnodušnost italijanskega ljudstva napram ravnokar dokončanemu procesu lahko tolmači na razne načine , Benito Mussolini! Kdo ne pozna diktatorja nove Italije?! Njegovo zunanjost poznamo vsi, ako ne osebno, pa vsaj iz neštetih slik in fotografij. Ali kdo pa pozna njegovo duševnost?! Teh menda ne bo veliko in še ti se utegnejo v marsičem motiti. O njej bo zamogla več ali manj objektivno soditi šele zgodovina na podlagi njegovih dejanj, ko bodo izvršena in dokončana. Zato proč s podobnimi smelimi poskusi! Namen teh vrstic je samo ugotoviti oni velikanski Čar, katerega izvaja mogočna osebnost italijanskega ministrskega predsednika na italijansko ljudstvo, ki prehaja naravnost v oboževa-jije, kakor precej nazorno pričata poleg drugih sledeča dva dogodka: Fašistovski «Tevere» je prinesel dne 17. t. m. dopis nekega upokojenega učitelja z dežele, ki predlaga, da naj se na dan sv. Jožefa prekrsti Mussolini iz Vodje (Duce) v Odrešenika (Salvatore), zakaj kakor je Kristus odrešil svet od. poganstva, tako je «Duce» odrešil Italijo od rdeče In bele nevarnosti. Zato naj se Mussolini ne imenuje več «Duce», ampak «Salvatore»! V torek se je vršila v vili Borghese velika parada fašistovskega naraščaja, ki je defiliral pred Mussolini-jem. Kakor poroča isti «Tevere», ki prinaša obenem tudi fotografijo ganljivega dogodka, sta ob oni prilika dva visokošol-ca predrla kordon ter se približala Mussolini-j u ter mu poljubila roko. Kakor poroča list, je bil on. Mussolini vidno ganjen od nenavadnih izrazov vdanosti. Kakor pa ima vsaka solnčna stran tudi svojo senčno stran, tako ima tudi Mussolini pri vsem oboževanju tudi precej sovražnikov. Odkar je namreč vstopil v veljavo zakon, ki ščiti tudi čast in ugled ministrskega predsednika, je bilo že več ljudi obsojenih na — navadno — 5 do 7 mesecev ječe radi žaljenja prvega ministra in med njimi celo en angleški farmacevt, ki pa je bil pozneje pomiloščen od kralja. Pred dnevi pa je bila vložena na visoki sodni dvor (senat) kazenska ovadba proti senatorju Lucchini-ju, ker je v enem Članku, priobčenem v «Rivista penale» težko žalil čast in ugled prvega ministra. Razprava, ki bo vsekakor zanimiva že radi prizadetih oseb, se bo najbrže vršila po zaključku prihodnjega zakonodajnega zasedanja italijanskega senata. Je že pač taka usoda vseh velikih ljudi, da imajo poleg velikega števila oboževalcev tudi znatno število sovražnikov. Novinar Carlo Stelluti Scala je objavil v včerajšnji številki rimskega «Gior-nale d'Italia« interview, katerega je imel po leti 1. 1922 v Moskvi z generalom Brusilovim, a ga ni smel objaviti za Življenja generala, ker je bil nato vezan s prisego. Kakor znano, je zmagoviti ruski general prestopil po oktobrski revoluciji v službo boljševikov Razen raznih drugih izjav napram italijanskemu novinarju so posebno zanimive one njegove izjave, s katerimi opravičuje ta svoj korak in ki obsegajo nekako politično veroizpovedanje slavnega vojskovodje. «Kaj sem jaz?» vzklika Brusilov. «Vojak. Kot tak sem sledil svojemu prepričanju in glasu svojega srca, srca vojaka, ki je vedno pripravljen izpolniti svojo dolžnost. V trenutku, ki je bil odločilen za mojo domovino, nisem smel omahovati. Jaz sem človek s Častjo, ki je vdan carju, domovini in lastni družini. Carja ni več: prestol se je zruSil. Kje je car? ^Kdo je car? Tega mi ne vemo. Od nase prisege smo odvezam. Carja ni več, toda Rusija je še vedno». «Tudi sedanji politični režim se bo zrušil. Toda včeraj, toda danes, je predstavljal in predstavlja Rusijo. V trenutku nevarnosti sem ponudil svoje sodelovanje za rešitev Rusije pred tujcem. Zapomnite si: pred tujcem. Nič dru-dega». «Kaj me briga politika? Jaz sem vojak. Videl sem, da je na. zemljo svete Rusije udri sovražnik: in jaz sem hitel na pomoč, svest svoji dolžnosti«. V ostalem je general opravičeval svoj korak tudi z obvezanoetjo napram svoji družini, pripominjajoč ob koncu, da je navzlic vsemu temu moral prestati marsikako bridkost in marsikako izzivanj e radi nezaupljivosti boljSeviškega režima. Kakor zatrjuje italijanski novinar, Eiu je dovolil, general Brusilov razgo- vor le pod pogojem, da ga objavi šele po njegovi smrti, ker se je očividno bal boljševLSke reakcije. Kakor zatrjuje Brusilov v tem razgovoru, se je bil sprijaznil s boljfteviškim režimom deloma tudi iz obzirov do svoje družine, da jo obvaruje pred bedo. General Brusilov je sedaj mrtev, aJi fciva je Se vedno njegova vdova, kateri je boljševižki režim podelil pokojnino. Ni bila morda zato preuranjena objava tega razgovora, ako se je v resnici vršil, o čemur ne smemo dvomiti, ker general Brusilov ga že ne more več dementirati?! V varietćju «Sala Umberto» nastopa že dalj časa znamenita šansonetka Ana Fougez, ki je širom znana po svoji lepoti in po svojih krasnih toaletah. Veliko je Število njenih občudovalcev in občudovalk, ki jo vidijo nastopati vsak večer v najrazličnejših, bajnih oblekah. Nekateri lz njenih elegantnih občudovalcev jso se tako navdušili za njene toalete, da so v sredo ponoči udrli v njeno gledališko garderobo ter odnesli vse njene tamkaj se nahajajoče obleke med katerimi je bila ena iz hermelina ena pa iz samih nojevih peres, s katerimi se je šopirila mesto njihovih zakonitih lastnikov (nojev) krasna diva. Pod vtisom te nesreče, ki jo stane približno 100.000 lir, se je sladki obrazek dive precej skisal. Ali v njeni nesreči jo tolaži zavest, da predstavlja njena garderoba navzlic občutni izgubi, ki jo je doletela, še vedno lepi znesek pol milijo na lir. ska zunanja politika slej ko prej frankotfilska in da bo njena glavna orientacija obrnjena proti Parizu. Pismo Iz Jugoslavije Ljubljana, 26. marca. Z ekspozejem zunanjega ministra dr. Nin čiča se je včeraj popoldne pričela v skupščini debata o proračunu zunanjega ministrstva. Za ekspoze zunanjega ministra je vladalo povsod največje zanimanje in skupščina je bila zopet skoraj polnoštevilno zbrana, kar je postalo pri obravnavi drugih proračunov že prava redkost. Kak vtis je naredil ekspoze zunanjega ministra, danes Se ni mogoče reči, ker prinažajo listi danes samo besedilo ekspozeja, dočim so si komentarje prihranili za na konec. Tudi debata v skupščini Se ni toliko napredovala., da {>i se moglo točno govoriti o vtisu dr. Ninčićevega ekspozeja. Eno pa je že £anes gotovo. Vsi prijatelji miru morajo biti z dr. NinČićevim govorom zadovoljni, zakaj rdeča nit vseh njegovih izvajanj je bil dokaz, da hoče Jugoslavija z vsemi svojimi sosedi živeti v najlepšem miru. Locarnski duh mora priti tudi na Balkan, to je bil feror dr. Nin-Čićevih izvajanj. In to je brezdvomno pozitivna stran dr. Ninčićevega govora in ta plat zasluži vse priznanje. Pričakovalo se je, da bo podal dr. Ninčić obsežna pojasnila o svojih konferencah v Rimu, Parizu in Ženevi. Ta pričakovanja se niso uresničila O teh stvareh niso izvedeli poslanci nič novega, temveč je bilo vse to večinoma že znano iz časopisov. Ravno dejstvo pa, da dr. Ninčič o teh svojih pogajanjih ni govoril, dokazuje, da pogajanja najbrže še niso toliko napredovala, da bi bila odkrita beseda že na mestu. Sicer pa je mogoče, da bo dr. Ninčić v svoji zaključni besedi, ko bo zunanjepolitična razprava končana, govoril o teh vprašanjih. Kot prvi je govoril po dr. Ninčićevem ekspoze j u v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec. Toplo je nastopil zlasti za Jugoslovene v Italiji in Avstriji. Zanimiva so bila njega izvajanja glede kompenzacij, ki bi jih mcrala Jugoslavija zahtevati za slučaj priključitve Avstrije k Nemčiji. Tako bi morala postati Radgona zopet jugoslo-venska in meja bi se morala tako korigirati, da bi bila vsa Železnica Spil j e-Radgona v j ugoslovenskih rokah. Obenem pa je zahteval dr. Hohnjec izvedbo razorožitve, kar sigurno ni njegova prejšnja izvajanja utrdilo. Zakaj razorožiti se in zahtevati obenem v slučaju avstrijske priključitve nov teritorij, to gotovo ni v skladu. Mnogo bolj temperamentno ko dr. Hohnjec pa je nastopil Svetozar Pribičević. Očital je predvsem dr. Ninčiću premajhno odločnost, ki se vidi celo glede odnošajev do Avstrije. Treba je, da jugoslovenska vlada od Avstrije zahteva, da spoštuje pravice narodnih manjšin. Zanimiva so bila njegova izvajanja glede Italije. Tudi on je za prijateljske odnošaje z Italijo. Nepotrebno pa je bilo, da je šel dr. Ninčić takoj po Mussolinijevem govoru o Brennerju v Rim, ker je s tem naredil vtis, kot da sme Italija demonstrirati z Jugoslavijo proti Nemčiji/ Posl. Pribičević je pri tej priliki tudi poudarjal stanje Jugo-slovenov v Italiji in izrazil nado, da bo Italija v tem pogledu dokazala, da je res prijateljsko razpoložena do Jugoslavije. Ni - pa pozabil Svetozar Pribičević vplesti 'v svoj govor tudi St. Radića, oziroma njegove prejšnje izjave o Italiji. Dasi to ni bilo ravno aktuelno, vendar pa je bilo za vladne kroge precej neprijetna in to je tudi bil namen Pri-bićevega nastopa. Zunanjepolitična debata se nadaljuje in predvsem vlada zanimanje za govor dr. Voje Marinkovića In dr. Trum-bića. Eno stvar pa je dokazal Se dosedanji potek razprave. Ko je namreč govoril dr. Ninčić đ Franciji, je skupSčina priredila tople ovacije Franciji. Te ova- * • • Kakor je bilo veliko zanimanje za dr. Ninčić e v ekspoze, tako pa bi bilo skoraj potisnjeno vprašanje naše zunanje politike v ozadje. In to radi afere Ra-domir N. Pašić proti Dragiši Stojadino-viću. Afera je nastala radi očitkov Dra^iSe Stojadinovića, da je R. Paflić izkoriščal položaj svojega očeta In posredoval za razne državne nabave. Na te očitke je Rade Pašić odgovoril s tožbo, a tudi s članki v «Politiki». Razvila se je med obema živahna polemika, ki je vedno bolj prešla na politično polje. DragiŠa Stojadinović je namreč zet Ljube Jova-novića in njega je tudi vpletel v svoje Članke Rade Pa&ić. Ker je radi tega odložil Ljuba Jcvanović predsedništvo v odboru za proslavo osemdesetletnice Nikole Pašića, je postala afera čisto politična afera, kar poudarjajo vsi beograjski listi. Radikalni poslanci, na čelu jim predsednik ŽivkoviĆ, so sicer hoteli to preprečiti, poudarjajoč, da se prepir sinov ne more tikati očetov, toda vse kaže, da so ta prizadevanja brezuspešna in da je odločilen boj med Ni kolo Pašićem in Ljubo Jovanovićem pred durmi. Kdo bo v tem boju zmagal, je danes odveč govoriti Ljuba Jo-vanović odklanja vsake izjave, Pašić pa že itak po svoji navadi, molči. Pač pa je gotovo, da bo imel ta boj že v najkrajšem času vpliv na nadalj-ni potek naše notranje politike. Že itak je bil položaj silno napet in kombinacija za kombinacijo je nastajala o skorajšnjih izpremembah v vladi. Spor med obema voditeljima radikal, stranke pa mora nujno povzročiti, da se res izvede rekonstrukcija vlade in z njo utrdi stališče vlade. Vse pa kaže, da dd izglasovanjem proračuna in da je sprejem proračuna zasiguran. Takoj po njegovem sprejemu pa moremo priti tudi do krize vlade, ki^pa ne bo pomenila tudi krize sporazuma. Naj zmaga ta aH ona skupina radikalne vlade, pride na krmilo vendar v vsakem slučaju le vlada, ki bo imela za seboj večino Srbov in Hrvatov. V tem oziru se nam ni bati presenečenj in s sporazumom započeta notranja konsolidacija Jugoslavije se bo nadaljevala. R. S. Politične vesti URADNIŠKA VLADA IN POLITIČNE STRANKE V 6EHOSLOVA&KI S padom bivše vlade je razpadla tudi .koalicija strank, na katero se je vlada opirala. O stališču pa, ki ga zavzamejo posamezne stranke napram novi vladi, krožijo različna mnenja. Eni mislijo, da bodo za vladne predloge glasovale vse dosedanje koalicijske stranke, drugi pa trdijo celo, da bo nova vlada še trdnejša, ker da bo glasovala zanjo tudi do sedaj opozicijonalna slovaška ljudska stranka. Vsekako pa se pripravljata dve stranki v čehcfslovaSkem parlamentu za novo politiko: čehoslovaška socijalno-demokratska delavska in pa slovaška ljudska stranka. Ta zadnja s tem, da izstopa iz opozicije, ona prva pa s tem, da v nekaterih vprašanjih misli na opozicijo. Iz proglasa te stranke je razvidno, da socijalni demokratje želijo biti v nekakem svobodnem od-nošaju napram vladi. Udeleževali se bodo vseh pogajanj, nočejo pa biti vezani s koalicijo. Nekateri listi rabijo za bodočo taktiko te stranke «blagohotna opozicija«, kar morda najbolje označuje razmerje socijalne demokracije napram sedanji vladi strokovnjakov. Eno pa menda želijo vse stranke, to namreč, da bi bila sedanja uradniška vlada le začasna, * . . . - ,------> prehodna in da bi ji zopet te rekonstrukcije vlade ne pride pred'kmalu sledila parlamentarna vlada. DNEVNE VESTI Iz urada M đr. „Edinost" v Trstu Franc Maslč - Povir Za dvig obroka pok. vd. Majcen morate predložiti sledeče listine, katere naj bodo izstavljene na koleko-vanem papirju (glasom novejše Odredbe): 1) Mrtvaški ltet pok. Katarine vd. Majcen? 2) Oporoka, ki mora biti priznana; z izjavo, da se nikdo ne protivi zadnji volji pokoja niče. Ivan Pttčanc - Barko vi Je: Pridite v nad urad po Informacije. Marija vd. 2agar . Bazovica: Pridite v nafi urad po informacije. Ivan For6M - Preserje: V Vaši stvari ni mogoče iiposlovati ničesar; manjka vsaka pravna podlaga; zato Vam svetujemo, da opustite nadaljnje postopanje. F. Ivančič - Zgonlk. Za uvrstitev v tehnične oddelke mora imeti novinec gotove zmožnosti in pogoje; med telegrafiste in radiotelegrafiste pridejo: a) poklicni telegrafisti, radlotelegrafistl, telefonisti, telegr. čuvaji, ki služijo v drž. upravah ali pri železnici; b) đtjaki, ki se izkažejo s spričevali vsaj 1. ali 2. gimnazijskega razreda, tehnične šole ali drugih enakovrednih Šol, uradniki javnih ali zasebnih uprav, pomočniki itd. c) mladeniči vajeni telegrafije ali radio-telegrafije, ker so bili uslužbcni kot su-plenti ali aspiranti — suplenti na poStno-telegrafičnih uradih. d) elektrotehniki vešči sestavljanja telegrafskih ali radiotelegrafskih aparatov, telefoničnih aparatov itd,, mehaniki sploh in motoristi motorjev na bencin. Vsekakor se bo pri izberi dajala prednost veščim, specijaliziranim telegrafistom oz. radiotelegrafistom. Visokost sme biti pod 1.54 m. Tajništvo. ne Stanovanjsko vprašanje Zanimanje tržaškega prefekta. V petek se je vršil na tukajlnji prefekturi važen sestanek, ki ga je sklical tržaški prefekt gr. uff. Gastl s svojim pozivom na javne, bančne in industrijske institu obvladal; in tudi to je v veliki meri pripomoglo do popolnega uspeha, ki ga je [včeraj žela «Ilirija». Občinstva sicer ni bilo mnogo — in gotovo je bilo temu krivo slabo, deževno vreme —, kljub temu pa je večei cije, o katerem smo fe poročali — sesta-' moralnem oziru docela uspel. Poslušal-nek za rešitev vprašanja, ki kakor mora ci so vsaki pesmi živahno aplavdiraii tlači tržaško prebivalstvo, in v prvi vrsti in ob koncu je moral zbor dodati še II. Mokranjčev rukovet, ki je bil prav lepo izvajan; pri tej pesmi smo imeli tudi priliko občudovati zvonki bariton g. Kobala. Upamo, da nam bo «Ilirija» v do-glednem času še marsikaj lepega priredila. srednje in delavske sloje: za rešitev stanovanjskega vprašanja. ITenutek bi bil sedaj ugoden, ker je vlada določila s kr. odlokom zakonom od 10. marca 1926 št. 386 svoto 100 milijonov lir, s katerimi bo prispevala v razmerju £0% pri gradnji delavskih hiš s strani občin, avtonomnih zavodov ali juridičnih ustanov. Sestanka so se poleg prefekta in tržaškega Župana udeležile tudi Številne druge osebnosti, zastopniki raznih gospodarskih, bančnih in industrijskih podjetij, ustanov, tiska itđ. V svojem otvoritvenem govoru je prefekt gr. uff. Gasti obrazložil stanovanjske prilike v Trstu; pojasnil je, na kak način da misli vlada prispevati pri gradnji delavskih hiš, ter povdarjal, da je treba izkoristiti to priliko, ker bi se sicer delala krivica trfcafikemu prebivalstvu. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da se Čim prej ugodno redi vprašanje stanovanj, in ne bo njegova krivda, če se ne bo prišlo jaa tem sestanku do potrebnih odločitev. Dolžnost drugih ljudi in zavodov je sedaj, da store, kar jim njihova finančna moč dopušča. Zaveda se prav do- Naše gledališče Brandon Thomas: « Charles-jeva tetka» Opozarjamo vnovič, da se uprizori danes ob 15.30 v dvorani BKD pri Sv. Jakobu ta nad vse zabavna komedija v 3 dejanjih. — Cene so za to prireditev znižane. — MBP - Trst Predstava «Velika repatica»f katero je nameravalo uprizoriti nocoj M. D. «Zarja» v dvorani DED pri Sv. Jakobu, se radi tehničnih zaprek prenese. — Odbor. Ma mladinska priloga Današnja številka ima prilogo za mladino. Sestoji iz čtiva in domaČih vaj. Ctivo je povzeto iz spisov naših najboljših pisateljev in pesnikov. Pri-občujemo odlomke iz MeŠka, Jurčiča^ Ketteja, Cankarja ter verze Župančiča in Albrehta. Mislimo, da s takim izbranim gTadivom najprimerneje utešimo £lad naže dece za dobrim Čtivom. Naša priloga je tako prirejena, da jo bo mogoče dati v roke tudi najmlajšim in pa bolj počasnim, ki jim sicer črke _____________r_____________ ne gredo pregladko od rok. Posebno bro načrta, posebno še, če se pomisli na j Poslednjim je namenjena, saj je znano, skrčeni denarni obtok, vendar pa upa, da da tvorijo večino med mladino, ki se poti z abecedo. Pri današnjem nedosto-janju knjig bo naša priloga za otroke najboljša prilika, da utrdijo svoje prvo znanje. se bodo vse te težave dale premostiti; le dobre volje ne sme primanjkovati. Župan, senator Pitacco, se je zahvalil prefektu za zanimanje, ki ga izkazuje za tržaško prebivalstvo. Občinski svetnik Fa-no je nato obrazložil načrt za zgradbo 500 stanovanj, za katera bi država prispevala s 6 milijoni. Stanovanja bi stala povprečno vsako po 50 lisot lir; najemnik bi to svoto plača) deloma takoj, deloma pa v mesečnih obrokih od 220 do 475 lir, ter bi postal tako lastnik stanovanja. Dodal je, da bi potrebni fcit^f1 nosil 5K—6 odstotne obresti. Zidala M se stanovmnza pri Sv. Soboti (140); na Sv. Vidu, v bližini ul. Navali, (198); v Rocolu in drugod. Govorili so nato Be nekateri drugi izmed zboroval cev o težkočah, ki Jih Je treba upoštevati. Nekaterim se zdi nemogoče, da hi se dalo zbrati 18 milijonov, ki so potrebni za izvedbo načrta. Po različnih predlogih in ugibanjih, so zboroval ci Imenovali posebno komisijo, ki bo vprašanje podrobno proučila ln vprašala razne zavode in ustanove, s kakšno svoto da M bili pripravljeni sodelovati pri financiranju načrta; najkasneje do 1. aprila bo komisija podala svoje poročilo. ' KL MleMca tftflzm Danes praznuje fašizem VII. obletnico ustanovitve gibanja po sedanjem ministrskem predsedniku Mussoliniju. Tem povodom je izdal g. Mussolini na fašiste priložnosten proglas. Proslava se bo izvršila danes po vseh glavnih mestih pokrajin s paradami milice in s svečanostnimi zborovanji. V Trstu se bo vršila parada na trgu Unita, kjer se zberejo oddelki milice ob 10.30. Ob 10.45 bodo oddelki predstavljeni generalu Moneslniju. Po ogledu bo milica defilirala in nato se poda z godbo na čelu preko trga Goldoni, skozi ul. Carducci in viale XX Settembre k zborovanju v gledišču Rossetti, katero se začne ob 11. uri. Govoril bo g. Forges - Davanzati. a KONCBBT «IMB1JE» Pevsko društvo «Ilirija* pri Sv. Jakobu je včeraj ponovilo svoj nedeljski koncert. Poznalo se je takoj, da je zbor tekom tedna marsikaj Izpilil in izpopolnil, tako da je včerajšnji koncert, kar se prednašanja tiče, znatno nadkri-ljeval prvega. Tudi tisto neizbežno ne- sigunioet, ki se polasti vsakega pri cije so dokaz, da bo ostala jugosloven- prvem javnem nastopu, je zbor docela POSTNE PRISTOJBINE ZA POŽILJATVE V INOZEMSTVO. Ravnateljstvo za pošte in brzojav v Trstu sporoča: Čeprav so bile v listih in dru-.god objavljene nove določbe glede poštnih pristojbin za pošiljatve v inozemstvo, se vendarle mnogokrat dogaja, da poSiljajo ljudje v inozemske države pisma, ki niso zadostno frankirana. Radi tega opozarja poštno ravnateljstvo ponovno na glavne točke novih določb: Pisma: za prvih 20 gr, L 1.25; za vsakih nadaljnjih 20 gr, L 0.75. Dopisnice: L 0.75; s plačanim odgovorom: L 1.50. Razglednice: s samim podpisom in datumom, oz. s 5 besedami, L 0.25. Posetnice: z ne več kot 5 besedami; sporočila o rojstvu, smrti, poroki in slično, L 0.25. 4 Tiskovine: za vsakih 50 gr, L 0.25. . Za Avstrijo, Madžarsko, Romunsko ln Čehoslovaško veljajo naslednje pristojbine: Pisma: za prvih 20 gr, L 1.—; za vsakih nadaljnih 20 gr, T. 0.75. Dopisnice in razglednice (navadne), L 0.60; dopisnice s plačanim odgovorom. L 1.20.__ Društvom vesti — D. K. N. TOMMASEO - TRST javlja vsem svojim Slanom in prijateljem društva, da so preseli s 1. aprila t L v lastne prostore v via 6. Zanetti l./I. desno. Vsi dopisi naj so radi tega poiiljajo na omenjeni naslov. — Odbor. — M. D. «Višava* — Konkonel ima danes popoldne ob 2. uri in pol I. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo pripravljalnega odbora, II. odobritev pravil in poslovnika, III. volitve, IV. Slučajnosti. Naprošamo bratska društva, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. — Pripravljalni odbor. — Pripravljalni odbor Mlad. diušlta Sv. Ivan naznanja, da Je ustanovni občni zbor, ki je bil sklican za danes, prenešen na poznejši čas. — Z. M. D. Seja širšega odbora, ki Je bila napovedana za danes, se ne vrši. —- Odbor. REPREZENTANCA S. U. — PONZIANINI ERRANTI. (Nedelja 28. marca 1926 — igrišče Cbzor —. nasproti restavraciji Nicchetto.) Ker so se morali v zadnjem trenotku, «XSancari» sttiviti na razpolago U. L. I. C., Je S. U. poskrbelo za lepo predhodne tekmo s »Ponzianini Erranti*. Slednja Četa ima že lepo zgodovino, višek njeu je pa bila brozdvemno tekma s prvo četo tukajšnje «Edere», kjer je nlrpela razmeroma majhen poraz (2-0.) Tekma — kot predhodni training — bo nadvse zanimiva, ker bo dala kolikor toliko možnosti za sklepanje o izidu prvih mednarodnih tekem naše ra-prezantance. Pričetek točno ob 15. pop. Tekma druge divizije Adrla-Rocol ?e prenese radi razširjenja igrišča Adrije. Toliko na znanje Adriji in Rocolu in sodniku T. V. N. S.D. ADRIA. Vsi člani, članice in suporterji Adrije danes takoj na igrišče, kjer vas čaka ugodno presenečenje!! V pondeljek ob 8.30 v DKI) sestanek T. K. N! D. K. N. «Tommaseo» - M. D. «Tabor». Danes ob 10. uri se srečata v tekmi na Igrišču Primorje-Prosek sežanski T^boiča-ni in ti-žaški Tommasejci. Sledeči Tommasejci naj se zberejo pred kavarno «Fabris» ob 8.30: škrap, Bidovec, Zelen, Može, Pogorelec, Martelanc, Zignian — Gomzi, riosič, Gorkič, Daneu naj pridejo na igrišče. V slučaju slabega vremena odpade tekma. Načelnik. Tekma Tommaseo-Zarja I. odpade. M. D. «Višava« Konkonel Prosim, da se danes snidejo v čakalnici openskega tramvaja na OpČinah ob 11.30 sledeči igralci: Sosič, Augustinčič, FarožiČ, Ferluga, Kastelic, Batič, Benčič Bizjak Taučar, MarkošiČ, Ribarič, Kocjan, Curk, Huso. Prosim točno! M. D. Zarja - Rojan. Sledeči igralci II. čete naj se snidejo danes ob 11. uri pri Rojanskih obokih: Str-gar, Pokeljšek, Novak E., Tence, Prelec, Plesničar, Novak D., Bucik, Ban, Hreščak, Skočir in Špacal. lz*$riaSkega iivlienia Podlo dejanje starega pohotneža ln njegova pokora Med prebivalstvom tihega istrskega tržiča Izola je vzbudil globok utis pohotni čin sivolasega starca, ki je skušal zlorabiti komaj 8-letno dekletce, a si je nato, ko so mu prišli na sled, vzel življenje. Predvčerajšnjim predpoldne je 8-1 et-na Gloconda Fonda prihitela domov vsa prepadena in vsa objokana povedala materi, da se ji je na ulici, kjer se je igrala, približal neki starec ter jo s prijaznimi besedami in sladkorčki zvabil na samotno mesto, kjer je skušal izvršiti nad njo nesramna dejanja. Ker je pa pričela jokati, sc je starec ustrašil in jo izpustil. Mati je takoj javila dogodek orožnikom, ki so na podlapi podatkov dekletca kmalu potem izsledili in aretirali starega pohotnega v osebi 70-letnega kmeta Ivana Serentin. Starec je bil odveden na orožniško postajo, kjer so ga po zaslišanju zaprli v celico. Par ur pozneje — bilo je okoli poldne — je orožnik prinesel Serentinu kosilo. Toda ko je stopil v celico, je nagel starca obefienega na omrežje pri oknu; nesreč« nik se Je bil obesil z Žepnim robcem. Orožnik Je s pomočjo tovarišev, ki so prihiteli na njegove klice, snel obežen-ca iz zanj k e, nato Je bil poklican na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel samo ugotoviti, da Je nesrečni starec; mrtev. V Trste, dne 28. marca 1926. EDINOST* Razne tatvine Predpreteklo noč so se neznani uz-| moviči vtihotapili v slaščičarno Simeo-1 na Krzentovskega na trgu Garlbaidi, kjer so ukradli iz predala za bankom znesek 1200 lir. Krzentovaki je javil tatvino orožnikom. — Zasebnici Nerini Nemslli, stanujoči v Barkovljah št. 63, so neznani tatovi, ki so predvčerajšnjim obiskali njeno stanovanje, ukradli več kosov perila, vrednega približno 400 lir. — Uradnik Stanislav Paco je javil na kvesturi, da mu je predvčerajšnjim zmnjkalo kolo, ki ga je pustil za kratek čas na hodniku pred nekim uradom v ulici Coroneo št. 21. Kolo je bilo vredno 350 lir. — Slična usoda je doletela kolo, ki ga je 47-letni Avgust Senizza, stanujoč na Skorklji 5*. 778, hranil v kleti. Senizza je šel potožit dogodek orožnikom, a kolesa, ki je bilo vredno 350 lir, bržkone ne bo več videl. Vesti z Goriškega VA: iNO ZA NAŠE GORSKE POSESTNIKE GOZDOV IN SENOŽETI. Neprestano so vznemirjali in globili nage kmetske posestnike po gorah finanoarji, češ da niso plačali taks in da niso dobili dovoljenja za par sto metrov navadne žice, po kateri spravljajo kmetje s strmih gorskih pobočij seno in drva v dolino k hišam. Sedaj pa je ministrstvo za javna dela izdalo Jako pametno okrožnico v tem cžiru. Številka te okrožnice Je 327 od It. februarja t. 1., katero naj si dobro zapomnijo vsi zainteresirani posestniki, bodisi da jo lahko navedejo poizveduj očim flnan-carjem ali pa v rekurzu proti glob*111) ki bi jih v tem oziru zadele. Okrožnica se glasi tako-le: •Navadna žična napeljava obstoječa iz ene same žice ter ne daljša kot pol kilometra zračne črte, ki služi samo za spravljanje v dolino sena, drvi in drugih kmetskih pridelkov ne težjih od 50 kg, brez vagonč-kov in ki je ne žene nobena motorna sila, je prosta od vsakih taks; tudi ni potreba zato prositi nobenega dovoljenja. Ne sme imeti pa ta napeljava nobenih podpornih stebrov marveč mora voditi kar naravnost od prostora kjer se naklada, do tje, kjer se razklada. Upamo, da bo ta ministrska odredba napravila konec premnogim upravičenim pritožbam naših kmetov, katere so iinan-carji toliko po nepotrebnem vznemirjali. Pevsko in glasbeno društvo vabi vse pevke, da se udeležijo pevske vaje, ki se bo vršila v pondeljek, 29. t. m., ob 20.30 zvečer, namesto kakor doslej ob 18. uri. Do tega sklepa je prišel ženski zbor zato, da omogoči obisk vaj tudi onim Članicam, ki so ob 18. uri še službeno zadržane. Odprte lekarne. V nedeljo dne 28. t. m. bo odprta lekarna Kiirner, Corso Vitt. Emanuele III. fit. 4. in bo opravljala tudi nočno službo; do 1. pop. bosta odprti lekarni Cristofoletti, na Travniku 14 in Giubicli, v Rabatti 13. VRTOJBA Tu pri nas so bili aretirani trije domačini, in sicer FranCeškin Rafael, Faganel Ladislav in Gorkič Franc, ker so v nedeljo po deseti uri zvečer prepevali prepovedano pesem o «bandieri rossi». Ne moremo ei drugaCe misliti, kakor da so ga imeli precej pod kapo, ker ni nobeden med njimi pevec. Prepeljali so jih v goriške zapore. Hišna preiskava, ki so jo napravili karabinerji, na njihovih stanovanjih, je bila brezuspešna. KAZhJE Bralno in pevsko društvo «Dneva žar» v Kazljah namerava prirediti dne 11. aprila t. 1. vrtno veselico pri MahniČu (Raša). — Igralo se bode «Na odru življenja" v 4 dejanjih. Natančni spored se pravočasno ob-Javi.Tem potom se naprošajo sosedna društva, da to upoštevajo ter ne pripravljajo za isti dan sličnih prireditev. IDRIJA. Vprašanje delovne pogodbe naših rudarjev stopa menda po dolgem ča- 4bu vendar enkrat v odločilno fazo. Umevno je, da se širijo med rudarji v tej zadevi najrazličnejše vznemirljive govorice, katerim Je glavni povod ta, da se čisto nič ne vpraša za njih mnenje. Nekateri pravijo, da je dobil kr. rudniški komisar inž. Ricci pooblastilo, da uredi to zadevo sporazumno s provincijalnim tajnikom faš. sindikatov Castellanijem. Širijo se tudi govorice, da se bo izvedla asimilacija rudarjev po istem načinu, kakor se je pred dobrim mesecem izvedla za delavce kr. gozdnega erarja. Ti zadnji so bili namreč sprejeti kot državni delavci (salariati). Zopet drugi imajo bojazen, da bodo po eni strani sicer nekaj dobili, po drugi strani pa da bodo še na slabšem. Kakor smo potek te zadeve do sedaj zasledovali z največjim zanimanjem, tako hočemo tudi nadalje seznanjati našo javnost o tej za nadaljni obstoj idrijskih rudarjev tako važni zadevi. Nekako pred enim tednom se je mudil v Idriji novoimenovani komisar za «Bratov-sko skladnico», ki je prevzel svoje posle in imenoval v novi odbor rud. predstojnika Jarosl. Šotola, rud. zdravnika dr. Sche-mitza, rud. pisarja Raf. Tavzes in rudarja Tomaža Brus. Uprava ostane za enkrat pri starem. V soboto dne 20. marca se je vršila pri tukajšnjem županstvu javna dražba gradbenih del gasilnega doma. Radi nekaterih nedostatkov v postopanju pa ni prišlo do definitivne oddaje in se je tako ta zadeva Se za nekaj časa zavlekla. Ker je zadeva važna ter se gradbena sezona kmalu prične. 2AGA. V noči od torka na sredo je pogorel tukajšnjemu domačinu g. Francu Žagarju kozolec. Zgorel je tudi tuj kamijon, ki se je slučajno nahajal v kozolcu. Škoda se ceni na 60.000 lir, ki se bo krila z zavarovanjem. Gasili so domačini, ki so takoj prišli na lice mesta, in proti koncu je dospela tudi požarna bramba iz Bovca. Kako je nastal ogenj, se ni še dognalo. PODSABOTIN. Tukaj pri nas, t. j. na Sabotinu, je te dneve gorelo. Užgala se je trava in ogenj se je širr! in širil. To je že drugi požar v teku kratkega časa v naši podgorski občini. Prej je gorelo na Kalvariji, sedaj pa na Sabotinu. Pred par dnevi — bilo je menda v soboto — je gorelo na Škabrjelu. Vzrok je najbrž povsod eden in isti. Zavržena cigareta pade na suhljad, sapica pomaga in Je že cela reber v plamenu, ki žari v noč. Ogenj navadno sam ugasne proti jutru. Napravil je bil pa že precejšnjo škodo. IZ KANALA. Električna razsvetljava. - Športno gibanje. Sedaj imamo tudi pri nas električno razsvetljavo. V nedeljo zvečer so prvič zaža-rele žarnice po našem trgu in ulicah. Luč je lepa in močna. Občina in tvrdka Brun-ner sta za to priliko pripravili več umetnih ognjev in v zvoniku je svetila peterožarna zvezda. Kljub silnemu vetru je obilo ljudstva postajalo po trgu in se razgovarjalo. STENICE uničujemo po stanovanjih in prodajamo uničujoče sredstvo v steklenicah proti stenicam, kuhinjskim ščurkom, bolham in drugim škodljivim mrčesom domačih živali. Zavod za dizin-fekcijo Via Rossetti 2_443 VČERAJ OĐPRETJE nove moderne pekarne v via deiristria št. 4. Cenjenemu občinstvu se priporoča lastnik Jakob Mer-har. 422 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20. 290 BABICA, avtorizirana, diplomirana, spre- jema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64. 220 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepil no sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 372 G. DOLLINAR, Trst. Via Ugo Polonio St. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- Izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje* pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 191 GLASOVIRJE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in uglašuje Pečar, Gorica, via Corno 17, II. 94 MOTOCIKLI Guzzi - Ariel - Harley-David-son, modeli 1926, najpopolnejši. Takojšnje oddaje. Obiščite izključno zastopstvo Cremascoli - S. Giacomo in monte št. 20. 157 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja teč-nost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 386 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst, 392 OBRTNIJSKO DRUŠTVO V BARKOVLJAH razpisuje mesto krčmarja. Tozadevne prošnje naj se naslovijo naravnost na odbor Obrtnijskega drufitva, ki daje tudi potrebna pojasnila._407; (Dalje na IV. strani) Poslano") Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, Čre-tes, mehurja, žolčnih kamnov, ledvic jn jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. __(391) Ker se zapre prodajalna železnine in kovin v ulici Carducci št. 22, prosimo cenj. odjemalce, da se služijo od sedaj naprej v naši prodajalni Cozso - Via S. Lazzaro - Via S. Caterina. (342) SOCIETA' ADRLATICA FERRA-MENTA E METALLI. 1 Za Cluk« pod Um aaidoTom odfovufa mtd ci£tto 1« toliko kolikor mn ukoo valova. MALI OGLASI ZOBOTEHNIK, zmožem vseh tehničnih, del, išče službe v mestu ali zunaj. Naslov pri upravništvu._448 UOTORNO KOLO v najboljšem stanju se proda ali zamenja za blago. Zavod za di-zinfekcijo, via Rossetti 2_449 SOBICA, meblirana v bližini centralnega kolodvora, se odda. Pojasnila Piazza Ponterosso 5, trgovina. _450 VEČJE POSESTVO, v bližini Trsta, se da v najem. Ponudbe pod »Posestvo* na upravništvo.________ NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da imam veliko izbero t&glerjev od L 150 naprej, plaščev od L 120 do L 800 in krasne svilnate obleke. Priporoča se dobroznana fcivilja fRieger, via Commer-ciale 3. HIŠNA, resna in poštena, vešča kuhanja, se l&če. Vila Danneker, Opčine. 442 KOZA t mladičem, švicarske pasme, bela daje dosti mleka, se proda radi selitve. Androna fortunato 2, Greta, Novak. IŠČE se kapital 3000—^6000 L na dobre obresti ali družabnik za dobro ldoče podjetje, Dopisi pod znamko «Zvezda» na goriško upravo. 448 VAJENEC za trgovino jestvin se išče. Via deirindustria 8/11, vrata 5 438 ŠIVALNI STROJ Linksarm «Singer» za Čevljarje, skoraj nov in popolnoma nov šivalni stroj, tudi za vezenje, «K6hler», se prodata pod ugodnimi pogoji pri mehaniku: Steyskal, Tolmin. 445 TEŽAK, krepak in spreten dečko, se sprejme. Tvrdka Ferdo Spilar, Sv. Peter na Krasu. 447 KAMIJON «Fiat Dunaj», vozi 40 q, v dobrem stanju, se proda. Izredna prilika. Via Sapone 5, gostilna. 437 STANOVANJE^ soba in kuhinja s pohištvom, se odda. Mahnič, kavarna XXX ottobre. 439 HIŠICA v Rojanu, dve sobi in kuhinja, stanovanje prosto, se proda. Mahnič, kavarna XXX ottobre. 440 ENONADSTROPNA hiša, obstoječa iz šestih prostorov, 21 sežnjev zemljišča, se proda. Chiadino S. Luigi. Cena 22.000 brez troškov. Posredovalci izključeni. Naslov pri upravništvu. 441 ABSOLVENTINJA osemrazredne slovenske šole, z dvoletno prakso, išče primerne službe pri večjem podjetju. Naslov pri upravništvu. 433 fiPAGO, vrvi, vsake vrste, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Kolar. Pošilja tudi na deželo. Trst, via Commerciale št. 2. 436 SESALKO za vino, s skoraj novimi crvmi, proda po ugodni Quagliata, Gorica, via Salcano 21 435 STANOVANJE s skladiščem se odda 24. maja. Scuola nuova 22._431 URADNICA, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter strojepis- ta, išče službe na deželi. Ponudbe pod Jradnica« na upravništvo. 432 HLASOVIRJI, dobri, se prodajo in zamenjujejo. Glasovir «B6se ndorfer» v dobrem stanju se proda za L 1500.— Tovarna glasovirjev Pečar, via Scussa 8 430 PO NAJNIŽJIH cenah v Julijski Krajini je pohištvo Tttrk, Trst, Via S. Lazzaro 10. Poslte na naslov. 453 POROČNA soba, masivna, skoraj nova, se proda radi odhoda pri gospe Slovenki. S. Zaccaria 4/III desno. 454 BAFTflAi diplomirana sprejema noseče. Via Madonnlna 10/11 455 TRGOVINA z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju, blizu železnice, dobro vpeljana, se da v najem. Naslov pri upravništvu. 411 ŽIVINOZDRAVNIfiKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 387 SLUŽBO krčmarja ali kaj Bllčnega sprejme mladenič v tej stroki izvežban. Položi kavcijo. Ponudbe na goriško upravo. 419 MESARSKA LEDENICA bi se kupila v Gorici. Ponudbe na gortSko upravo. 419 NEMŠKO, FRANCOSKO, LAŠKO, slovnica, konverzacija, trgovsko dopisovanje, hitra metoda, cene zmerne, poučuje učiteljica via Giorgio Vasari 20, vrata 10._424 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim alekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via (Muliani 42. 389 IZKU&ENA babica sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje. _428 POŠTENO dekle dobi takoj službo pri družini v Campo S. Giacomo 9._429 KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost Življenja. 1583 VODA «DELLIALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni •Castellanovich« Trst, Via Giuliani 42. 357 Rekvizicije in terjatve napram Av-stro-Ogrske. Konzulence, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Govori se slovensko. (284) Specijalizirani urad Ras- Glaaappe BelUzzi, Tis«, VI« Tfcdano Vecellio štev. t, I. Corso V. E. III, 16 TRST Corso V. E III} 16 ponuja za Velikonoč velikansko izbero zadnjih novosti tu- in inozemskih tovarn v vseh oddelkih s popolnoma izbranim blagom za sezijo: Volnenina Ženski izdelki Nogavice vseh vrst Rokavice „ „ Pletenine „ „ Modne potrebščine in perilo za gospode Preproge in zavese Svilenina Bombaževina Perilo na meter Galanterije in usnjeni izdelki Otroški izdelki Žensko perilo Ženski klobuki Drobnarije V novi prodajalni L' ECONOMICA Trst — Via Rlborgo 23 (Piazza Rosario) — Trst kupite vedno najboljše blago po najugodnejših cenah !!!! Obleke za moške in dečke j obleke za delo, hlače, perilo, pletenine, nogav ice, ovratnice i. t d. i. t. d. Blago Iz volne in bombaževine. — Lastna krojačnica. — Neverjetno nizke cene ! Obiščite nas, da se prepričate ! 4o? Prilika !1 Prilika SI Prilika!! Prilika!! TVRDKA Trst, Via deile Toni 2 (vogal S. Lazzaro nasproti cerkvi Sv. Antona novega) O priliki velikonočnih praznikov dnevni dohodi: Ugotovljene obleke za moške in dečke, površniki, dežni plašči i. t. d. i. t. d. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga. Lastna prvovrstna krojačnica. Oglejte si naša okna in naše cene 375 Dobroznana odlikovana čevljarnica _ GIOV. UKAN- TRST 389 Via Giisla St. 7 Izvršuje vsa dela s popolno eleganco za moške, ženske in otroke. Specijaliteta ortopedičnih čevljev in prepletenih sandalov (opank). Prodajalna ročnega in prvovrstnega tovarniškega cbuvala po zmernih cenah. Dobroznana Čevljarnica Vodopivec TRST - Via Riborgo št. 29 - TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preskrbela za bližajoče se velikonočne piaznike s navadnim in finim obuvalom za moike, ženske in otroke. — Vse blago se prodaja po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se naročila po meri jn popravila po najzmernejiih cenah. (351) Tvrdka GIUSEPPE SPECHAR TRST, Via S. Caterina St 7 (Piazza Mazzini) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta angleškega In teSkega blaga Velika izbera površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek. — Zadnji vzorci. Sprejeaaajo se naroČila po meri 356 PrMen kuolte pisalni stroj, oglejte si stroj „Rhelnmetall", ki Je na prvem mestu današnje mod^e mehani^ Nemški Izdelek Iz tovarne Rheinmetall-Werke, DOsseldorf. Petletno Jamstvo, polovico ori hranite če kupite naravnost pri glavnem zastopniku za Italijo R. Simons, Gorica, ina MjbzzIhI it. 5. Da se uverlte o prvovrstnostl stroja, dobite ga šest dni na poskušn|o brez vsake odškodnine. Ceniki na zahtevo brezplačno. Tudi rabljeni stroji se prodajo. - Izvršujejo se oS^airtla vsakovrstnih pisalnih strojev In registrskih blagajn. Za solidno delo se jamči. Štampilj- ke.trakovi In kopirni papir za pisalne stroje vedno v zalogi Iz prvovrstnih tovarn.---- Občinstvu se priporoča K- SIMOHS. P O DLISTEK JULES VERNE: Skrivnostni otok Z Nabovo pomočjo je mornar pripravil ražen j in dobro opaseni prašiček se je cma-ril nad svetlim, prasketajočim ognjem. Medtem so postali tudi kamini prijetnejši za bivanje, ne samo zato, ker so se notranji prostori lepo ogreli, ampak tudi zato, ker so nanovo zadelali Špranje s peskom in kamenjam. Inženir in njegov drug sta dobro izrabila čas. Cir Smith se je akorsj do dobra okrepil. Svoje moti Je preizkusil s tem, da se je povzpel na planoto. Dolgo Saša ae je njegovo oko, ki ie bilo isvežbano v presojanju višin In daljav, ustavilo na stozčastl gori, kamor so se nMiwni" naslednji dan. Kakih Sest milj proti severoaapadu dviga-jočo se goro je cenil na 1600 Čevljev nadmorske vifilne. Na njej stoječemu gledalcu bi se torej odpiralo obsorje najmanj petdeset milj v obsegu. Tolikšna razgledna Širina bi mogla rsftlti vprašanje: sotok ali celina», ki se je Čiru Smithu zdelo najvažnejše. Stopili so k večerji in meso divjačine je bilo izvrstno. Nekaj zelenja in pinolic je dopolnilo večerjo, pri kateri je inženir malo govoril, ker Je nil zatopljen v jutrišnje delo. PencrofI je večkrat predlagal to ali ono; Cir R™ith, ki je bil strogo metodične narave, je samo odkimal c glavo rekoč: •Jutri bomo videli, na čem smo, in po tem bomo primerno ukrepali.« Ko so pojedli, so naloftlll dobršno mno-Hno drv na ognjišče in kmalu so stanovalci kaminov s Topom vred trdno zaspali. Nič ni motilo mirne noči in naslednjega dne. S9. marca, so se prebudili veseli in sveti, pripravljeni na izlet, ki je imel odločiti o njih usodi Vb* je bilo napravljena za odhod. Ostanki divjačine so sadoetovali aa štiriindvajset ur, računali pa so na to. da si jo bodo po poti še preskrbeli. Steklena pokrovca poročevalčeve tn Inženirjev* ure sta bila zopet na avnjlh mestih, sato je Ptpcroff vnovič nasmodll nekoliko platna, ki naj bi slutilo nsmnstn kresilne gobe. Kresila gotovo ni manjkalo v teh krajih pluton-skega izvora. Bila je sedma in četrt zjutraj, ko bo se popotniki podali iz kaminov, vsak s palico v roki. Pencroff je svetoval, naj bi šli po že znani gozdni poti, vrnili bi se pa lahko po drugi. Prva pot je bila bržkone tudi najkrajša do gore. Zavili so torej okrog južnega stenskega ogla, hodili na to ob levem bregu reke in ga zapustili na mestu, kjer se reka obrne proti jugozapadu. Lom-ljene veje so jim kazale pot in ob devetih so Cir Smith in njegova tovariša prišli na severni obronek gozda. Do tu je bil svet bolj raven, spočetka močvirnat, dalje suh in peSčen, od tu naprej pa se je proti notranjosti pokrajina polagoma dvigal. Pod visokoplodnim gozdom so sapazili nekatere živali, ki so naglo bežale. Top le tekal za njimi, toda poklicali so ga taJroj nazaj, ker ni bilo časa jih zasledovati. Morda pozneje. Inženir je bil človek, ki se ni pustil odvrniti od smotra, ko si ga je enkrat stavil. Toda kdor bi misni, da ga pokrajina ni zanimala, bi se motil. Opazoval je zemljo, njeno rastlinstvo in živalstvo. Za zdaj pa je bil njegov edini smoter ona gora, na katero je hotel priti, zato je šel naravnost tja. Ob desetih so se za nekaj minut ustavili. V Trstu, dne 28. marca 1926. 'Domači tamburaši so zaigrali par kosov far se naposled seili v hotelu H. Krizniča, kjer se Je zbralo razen zastopnikov župan- ra, še več drugih odličnih oseb iz trga Gorice. Zasluga, da imamo elektr. razsvetljavo, gre bivšemu komisarju Numisu, ki se je prvi pozanimal za stvar, ter sedanjemu županu in našemu vzornemu starešinstvu, ki vedno podpira vsako koristno zadevo. Za napeljavo se je mnogo trudil ter skušal vedno ustreči g. Grion, zastopnik podjetja Brunner. S pridobitvijo električne luči smo mi Kanalci napravili zopet korak naprej. Upamo, da nam ne bo treba več rabiti sveč in smrdljivega petroleja. Električne napeljave nimajo še vse hiše, a je upati, da jo bodo v najkrajšem času vzeli vsi tržani. Sedaj, ko imamo električni tok, naj bi se našli obrtniki in industrijalci ter vzpostavili obrate, ki naj bi dali več življenja trgu in s tem zaslužek našemil ljudstvu. Prebivalci Gorenje vasi imajo do svoje občine prošnjo, in sicer, naj bi dali na pot, ki pelje v vas, eno žarnico. — Pod okriljem kanalske Čitalnice se je ustanovil odsek, ki naj bi gojil lahko atletiko ter nogomet. Precej mladih fantov se je zbralo in ti se sedaj že pridno vežbajo. S pomočjo obdornikov U. C. in v prvi vrsti naj tu omenjamo našega nautrudljivega tajnika tov. Baudaža Kristijana, se je vzelo v najem igrišče, zagradil se je prostor ter nakupilo najpotrebnejše. Mladi fantje imajo do igranja mnogo veselja in je to njih gibanje le pozdravljati. Mladina, ki je ob nedeljah in praznikih pohajkovala, bo lahko sedaj nekaj ur prebila na igrišču, kjer ji bo dana prilika, da se pod nadzorstvom zabava ter obenem krepi svoje telo. Ker ima ustanovljeni odsek precej stroškov, upamo, da nam bodo vrli domačini — in to v prvi vrsti Kanalci — dali gmotno podporo ter tako opogumili mlado četo za nadaljni napredek. Športni mladini priporočamo skupnost ter disciplino. — Zdravo! ŠT. PETER PRI GORICI. Prva povojna leta so obetala naši vasi, da postane pravi raj in nekako prometno predmestje. Bili so razni, poklicani in nepoklicani, ki so si napravili trtnice, drevesnice, opekarne itd. Ko bi to trajalo, bi ne bilo ravno napačno za našo občino, toda gospodarji navedenih trtnic, drevesnic in drugega so hoteli imeti promet v istem obsegu, kakršen je pri kakem že starem podjetju. Prehitro so vozili in niso vedeli, da hitro se daleč ne pride. Zadela jih je torej usoda in ujiliov voz se je obrnil v obcestni jarek. Kar se tiče stavbenih zadrug in podjetnikov, je že vsej okolici le predobro znana njihova zgodovina. Omenimo naj le toliko, da mora marsikak vojni oškodovanec, delavec, zidar trpeti ogromno škodo. Tudi te zadruge in njihovi člani so zavozili v obcestni jarek in, preden se rešijo iz njega, bodo morali odšteti še marsikak tisočak goriškim bankam. Kmetje so že spravili pod zemljo skoraj ves krompir in to letos v večji meri, da popravijo lansko usodo «Agrarie». Letos upamo, da bodo pri prodaji krompirja bolj previdni. V še večjo varnost bi jim svetovali, naj napišejo na vreče: «BIago naj se piača pri dostavitvi!» Ker je v naši občini po večini le orana zemlja, je opažati naše kmete, kako pridno tekajo kupovat seno, ki ima sedaj zelo visoko ceno. Naša vas ima sicer po obnovitvi prav lepo lice, toda v njej vlada velika brezposelnost in mrtvilo. Večina avišjih», ki so prva leta ustanavljali podjetja in zadruge, je izgubilo pri ljudeh zaupanje in tako smo kmalu izgubili vse gospodarske ustanove. Pri nas bi bila potrebna kaka gospodar-ka ustanova, nadalje bi ne bilo napačno, j o bi se združilo par občin ln si ustanovilo 1 istno zavarovalnico proti požaru, mesto d«. plačujejo naši ljudje velike pristojbine tujim družbam. V ajdovskem okraju so v tem oziru boij previdni. Zelo potrebno bi bilo, da bi ss v naši vasi ustanovilo društvo proti kletvlnam, ker je res Žalostno £uti, kako izgovarja Se mala deca nelepe besede. To je rakrana, na kateri boleha menda vsa goriška okolica. Naša izobraževalna društva lahko mnogo store, da izgine polagoma ta nečedna lastnost iz naših vrst. Kot že prej omenjeno, vlada v naši vasi brezposelnost. Kot se pa obeta, je bo kmalu konec, ker začnejo že v letošnjem letu (če se ne izpremene mnenja in načrti) graditi cerkev, nadalje tramvaj. Nameravajo tudi zgraditi veliko železniško postajo. Pri poslednji bo moral marsikak posestnik odati kos zemljišča železniški u-pravi, kar mu povzroči precejšnjo Škodo, posebno onim, ki imajo zemljišča pri stanovanju. Na naslov železniške uprave pa bodi povedano ,da se vozniki zelo pritožujejo radi cestnih prečnic, ki so včasih po cele pol ure zaprte, preden prispe vlak. Kaj bi se n. pr. v tem slučaju zgodilo, ako bi morali čakati ognjegasci ali pa zeleni križ? Upamo, da bo železniška uprava upoštevala te naše umestne pritožbe in odpravila ta ne-dostatek. 1 Ves«! Iz Istre IZ OPATIJE Za vjerovnike Banca Adrlatica U nedelju dne 28. o. mj. u 3 sata po pod-.ne držat će se u prostorijama Hotela Ita-lia (Lokey)) u Opatiji sastanak vjerovnika Banče Adriatice u svrhu dogovora glede osnutka zadruge za likvidaciju banke. Stvar je veoma važna te se s toga prepo-ruča svim interesiranima, da flodju na taj sastanak. * _ Književnost In umetnost Moinarjev «Vrag» v Trg. doma Zadnjo soboto smo doživeli zopetno pre-*.iijero v našem Ljudskem gledišču, ki je bila uprizorjena s kar najboljšim uspehom. Občudovati moramo smotreno pot do cilja, ki si ga je nadelo naše Ljudsko gledišče. Opažamo zadnje čase, da se uprizarjajo le resne igre — igre, ki krasijo repertoar največjih in na višku dramske u-metnosti stoječih svetovnih gledišč. Pred dnevi smo doživeli celo izvirno noviteto našega Bevka in skoro da ne bomo mogli rovoriti več o kakem diletantskem gledi-ču v Trg. domu, temveč o resnem po popolnosti stremečem, pravem gledišču. Tak Vtis so mi napravile zadnje'uprizoritve in sicer: 8ch6nherr: 2ena-Vrag, Bevk: Materin greh in najbolj pa še Moinarjev: Vrag. Fr. Moln&r je eden najmodernejših ko-medljografov. Kar je veljal pred tri sto leti Molifcre. velja za našo dobo Moln&r. Meč, ki ga vihtiMoln&r nad našo sedanjo skvar-ieno, porampirano družbo je podoben me-su nagega Cankarja, ki ga vihti v svojem «Pohujganju», «Za narodov blagor» (Hlapcu Jsrneju» itd. itd. I mi Slovenci imamo svojega vraga, in sicer v Pohujšanju« ki* ferič L Fičferič II. in Fočferlč so darovali , nam ea je ustvaril Cankar, pravega slo- vsak po l liro za svetoivansko oodjruž. Sol. venskega vraga, U diši skoraj po nemški črna senca* pega naše moderne družbe, kar narjev vrag je pa moderen, francoski vrag, kulturi, kajti — pero ima za čepico. Mol-tero v krepki satiri tako celo žigosa in ironizira. Vsaka beseda, ki je izrečena, tehta stot. Ne pusti nam niti do sape. In kdo ni napravil neke vrste duhovne spovedi? Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen nanj. «Volli» je zadnja beseda, ki jo izreče vrag, in prav res prav tak je svet. Moinarjev «Vrag» je res pravo zrcalo naši duši, da se ogleda in okoplje v svojih lastnih žarkih. Podana je bila igra v splošno zadovoljstvo in mestoma jako dobro. Ce pomislimo, kakšne zahteve stavi ta igra na igralca, potem moramo pač priznati posameznim igralcem in režiserju Košuti najboljši uspeh. Kar se posameznih vlog tiče, bi želel le, da bi se nekateri prizori nekoliko hitreje odigrali, kar bi bilo nekoliko bolj na mestu. Vloge so bile jako pravilno zasedene. Premišljal sem o morebitni drugačni zasedbi vlog, toda prišel sem do zaključka, da boljša zasedba pri našem ansamblu skoro bi ne bila mogoča. Alfreda n. pr. je podal g. Zivc precej dostojno dasi je manjkalo sicer še marsikaj, kar bi dalo pravo dušo njegovi vlogi. Spominja pač še vedno na podajanja izza prejšnjih časov, ko se ni polagalo toliko pažnje in važnosti na duševno stran podajanja posameznih vlog kot tudi celotnih iger. V tem smislu moramo pa mi naprej. Isto bi veljalo tudi g. Medveščeku (Janko). Poglobitev v vlogo, iskanje samega sebe, boljše znanje vloge. Sicer je pa ugajal, kot Še nikdar prej. GdČ. Kledetova je podala Jolando skoro do potankosti dobro, le tupatam previhravo. Spričo njenega napredovanja pričakujemo od nje Še kaj boljšega. G. Košuta nas je s svojim Vragom pa presenetil. Sicer smo visoko cenili njegovo dosedanje ustvarjanje v razliCnih vlogah, toda s to vlogo nas je prepričal o visoki stopnji svojih sposobnosti. Videli smo že različne naše in tuje umetnike nastopiti v tej vlogi, toda g. Košuta je marsikomu kos. Njegov aopajajta se otroka moja»» in različni drugi momenti so naravnost očarali. Sem mnenja, da je g. Košuta neke vrste realist, ki se nagiba k ekspresionizmu, kar je ravno v tej vlogi tako zelo blagodejno vplivalo. Le naprej! Elza g.dčne Delpinove mestoma precej doživljena. Le premalo čustev je bilo in Če bi bili tudi nekoliko bolj salonska, bi ne kvarilo. Zidana Mici gdčne Rojčeve je tudi lahko Še popolnejša. Ponekod — žal — je bila celo v nasprotju s svojo ulogo. Njen hripav glas je dajal občutek, kot da nI razpoložena. Andrej g. Lebana je bel dober, le hoja malce pretirana. Sluga Ličen tudi dober. Režija in scenerija dobra. Obisk v soboto bolj slab, v nedeljo pa nabito polna dvorana. škoda, da naše občinstvo ni še vajeno hoditi redno k glediškim predstavam, jih čutiti kot nekako duševno potrebo. Dramsko društvo bo moralo vzdrževati kontinuiteto dobrih iger, kot so bile zadnje tri, da prepriča tudi skeptične blazirance in da privabi razvajence k rednemu poseča-nju. _—c SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena: krmske pese rdeče Mamut, rumene in rdeče Ecsendorf, mirne za krmo, korsnjček za juho, izbrane vrste graha, kumarce, kolerabe karfijole, zelja, melancane, majarona, paradižnikov, solatne pese rdeče, paprike, redkvice, radiča, solate glavate, solatine, več vrst šplnače, vrzot, in velika izbera svežega cvetličnega semena v barvanih zavitkih. Semena peteriilja. Vsa gornja semena so svaša In zajamčena, dospela iz Nemčije. Trave in detelje! Detcljno vrste, kakor dooiačo, ali štajersko deteljo in lucerno imamo zajamčeno brez predenice, ker jo sprejemamo le s spričevalom o analizi. Umetna gnojila. Mešanico za krompir, sestavljeno iz 55.— kg. superfosfata, 30.— kg kalijeve soli in 15.— kg. amonijevega sulfata, po L 80.— za 100.— kg. Na zahtevo se dobi tudi drugače sestavljena mešanica — cenejša ali dražja. Razen tega imamo v zalogi Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat v vsaki množini. Razno vrtno in poljsko orodje, pluge, sla-moreznice itd. Škropilnice originalne «Vermorel» ln drugih znamk. Pinžne glave za lesene gredlje so nam začasno pošle, a jih dobimo v najkrajšem Času. AzoL Sredstvo za pokončavanje rastlinskih škodljivcev. Novodospslo blaga. Te dni smo prejeli: Čilski soliter, sveže seme triletne detelje in lucerne ali večne detelje, laneno seme, lesene grabije, škropilnice znamke »Verna orel» in «Ferrari», cepilno smolo, prah Caffaro in drugo ročno orodje. Tržaika kmetijska dražba v Trstu nL Torza bianea 19 Telefon 44-39. USTNICA UREDNIŠTVA O. Upnlček Andrej - Idrija. Pregledali smo vse Številke «Edinosti» od meseca januarja, a določbe, ki jo Vi navajate, nismo našli in — v kolikor je nam znano — tudi ne obstoja. Prosimo, da nam navede te itovilo našega lista, v kateri ste baje omenjeno s'var čitali. DAROVI — Za oDijaško kuhinjo* so darovali: g. Leban Viktor znesek -SVs pep. Poitno-hran. račun $t 11/1327. Telefon 16-04. n ■»■■iiMiliHiliieniiHiiiMiii iiHHiiarauul ljubljanska kreditna banka EU PODRUŽNICA V TRSTU I d amka li režem Dinarju um«00- M CENTRALA V LJUBLJANI I Telefoni 5-18, 22-99 1 iinria h um Budit fUHlH' Taldoat 5-1* 22-« Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %°/0 vezane vloge po dogovora. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre istuje po dogovoru. = Izvršile vse v bančno stroko spadajoče posle. Todružnlce: GORICA, Breike, Cdje, .cernom^L Kranj, Logatec : Maribor •••••••••• HtipiUMejta zuezn z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 121/, In od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ss* Sarajevo, SpUt