D o p i s i. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 31. vel. srpana smo se udeležili nad vse sijajne veselice Kmetskega bralnega društva. Že zaradi vremena smo nestrpno in z največjim strahom pričakovali osodepolnega večera. Prav posebno pa še zaradi tega, ker ta veselica nikakor ni bila brezpomembna stvar; Slo se je namreč pred vsem zato, da pokažemo našim podlim nemškim in nemškutarskim kukavicam, da Se tudi zatiran Slovenec premore kaj. Ze pred veselico so nas nekaterniki — od katerih pa kaj takega ne bi bili pričakovali — tolažili le z blamažo, oziraje se na veliki pomp Siidmarkine veselice. Zbog tega pa so napeli vsi tukajSnji zavedni narodnjaki vse svoje raoei, da se to prerokovanje ne bi uresničilo. — V sobotozvečer že se je dvigal ponosni maj, odičenz narodnimi zastavami, na bližnjem travniku; lep slavolok je tudi že naprej oznanjal, kako dobro doSli so nam vsi, v katerih srcih Se količkaj utriplje slovenska zavest. PriSel je slavnostni večer. Ze davno pred napovedano uro je došlo nekaj tujih gostov, kateri so se uro za uro vedno bolj množili. Ko je razprostrla noč svoja temna krila, so bili že vsi prostori v hiSi in izven nje polni. Še pri sosedu se je moral razdreti plot, da se prostor poveča. Toda vse zaman! Kar zaporedoma so prihajale cele trume, in dobra četrtina udeležencev s kraja ni dobila sedeža. Niti v snu se ne bi bili drznili domišljevati si, da bo obisk tako velikansk. — Ob somraku so zagrmeli topiči, prelepih, vsakovrstnih raket se ie spuščalo celi večer. Prvi so pozdravili lepi naši hribje ljube goste: čudovito lepo sta žarela dva velika kresa na posestvu g. Jur. Pajtler v Kumenu. Iz srca nas je razveselila ta hvalevredna narodna zavest. To je lepo! — Po pozdravu in deklamaciji, ki je jako krasno uspela, sta sledila slavnostna govora. Oba govornika, g. Ivan Robnik in g. Jurij Žmavc sta povsem zadostila svojej težavnej nalogi. — Šaljiva loterija je vzbudila pravo živahnost in črez mero smeha s svojimi najrazličneišimi dobitki. Priprostej zabavi so sodelovali mili nam gostje iz Maribora, ki so večinoma narodne pesmi tako divno pevali, da je bilo vse občinstvo ganjeno. Plesni prostor ie bil za tak mnogobrojni poset daleko premali. Zato pa so se nekateri popolnoma darovali v to svrho, da zabavajo priprosto ljudstvo. V tem sruislu nam je pred vsem omeniti znanega gospoda nadoficijala iz Gradca, ki je navezal s svojo čudovito prijaznostjo srca vseh na-se. Pač prelep vzgled za nekatere tukajšnje Slovence — in Slovenke !! —, ki se boje občevati s priprostim ljudstvom, kot z njimi nejednakim, ki iz nevednosti ali prenapetosti popolnoma prezrejo, da se prirejajo zabave vzlasti na korist priprostemu narodu, ne pa — vsaj v toliki meri ne — bolj omikanim. Baš to je, kar nam veliko, veliko škoduje, ker si nekateri — tako so se izrazili sami!! — ne upajo delati tej «gospodi» napotja. Krasna narodna slavnost je bila pri kraju. Še le, ko se je jelo izza vrhov daniti, smo začeli misliti na odhod. Da srao strmeči raotrili tako lep izid, gre posebna hvala nekaterim našim odbornikom. Veliko zaslug si je pridobil predsednik g. A. Brezočnik, ki je povsodi deloval z vso vnemo in tudi gmotno veliko prispeval k veselici, katera je pod njegovim predsedstvom prva, pa Se ven- dar tako lepo iztekla. Cesar on ni mogel, mu je pomagal g. podpredsednik Iv. FiSinger in g. denarničar R. Pušnjak, ki je v zadnjem času opravljal kar tri odborniške posle: bil je namreč tajnik, knjižničar in denarničar ob jednem. Njemu, obrtniku, ni mrzelo preveliko delo, drugi pa, ki nimaio ničesar storiti, so položili roke lepo križem, gledali in kritikovali, kar so drugi z rosnim čelom napravili. Gospoda deklamatorja, odbornika Ante Podlesnik-a, ki je že znan kot izvrstna moč na odru, — katerega pa se je blagovolilo pri prejšnjej veselici tako škandalozno prezreti — pa želimo še večkrat videti v sličnej ulogi. Presunieni smo zrli pri veselici na lepo Stevilo slovenskih kmetov iz Kumena. Svitla zvezda je s tem prodrla izza oblakov, da nam seva na našej prihodnjej poti: to je vneto domoljubje nekaterih naših prerojenih bratov. Še je slišati iz ust kakega slovenskega kmeta, ki pa nima nikakega pojma o narodnostnem življenju in ki krščuje slovenske veselice «razgrajalnicam», «da je Nemcem iz srca udan m bolj na nemško stran»; toda, to so podle kukavice, poturice, na koje se nam ni treba ozirati. Ti se le iz samoljubja priklopljajo nasprotnikom, kateri jih na videz časte, v resnici pa se jim za hrbtom rogajo in jih povsodi vodijo za nos. Deloma pa so enostranski nemški laži-listi krivi njihovej politični nevednosti in budalosti, listi, katerih modrost kar požirajo in katerim bi verjeli, ako bi tudi trdili, da je nebo rudeče ali kosmato. Toda, z ozirom na druge bi skoro smel reSi, da se nam v daljini že smehlja mirno obzorje, ki nam širi jasni svit. So to li morda prazne zlate sanje, Sme-li srce mi verovati v&nje? Mislim: da! Saj nam je ta veselica z novim pogumom navdala dušo. Kakor divja nevihta se zaganja v nas slepa jeza nasprotujočih sil; toda vsa njihova moč se bo zdrobila ob sedaj 8e sicer mali, a nepremični skali. Sveto, neokročeno rodoljubje bo naposled vendar-le zmagalo kakor vsaka pravična stvar na svetu. Stojte, stojte trdno, bratje! Vsak bodi značaj, vsak stori, kolikor mu dano! Taisti pa, ki že sami ne store ničesar, naj vsaj ne bodo ljubosumni na druge, kateri zadoščajo svojemu p o k 1 i c u, kličočemu jih med narod! Iz Dola. (Narodna naprednost.) 2e daij časa ni bilo sliSati iz našega Dola o kaki veselici ali sploh o kaki javni narodni naprednosti. Letos 31. avgusta pa je prire(jilo naše bralno druStvo po daljSem odmoru veselieo s petjem, igro in prosto zabavo. fjaši igralci so stopili sicer prvokrat na oder, a pokazali so dovolj spretnosti in zmožnosti igrati še težje uloge kot sedaj. Tudi naša mladina je zmožna stopiti očitno in javno na oder bodisi v petju, igri ali deklamaciji, samo treba jo je voditi in kazati pot. Posebno pohvalno je pel mešan zbor: >NaSa pesem«, ravno tako možki zbor »Strunam« in »Slovenec i Hrvat« Tudi dijak Mirko G. je dobro deklamoval. Enako pohvalno so se obnesle tudi dve šaloigri: »Stotnik in njegov sluga« in burka »Ata Žužamaža«. Toda za drugokrat bi si želeli bolj resne igre, kakor je »Zužamaža«. Naše življenje pač ni samo igraCa in slepa Sala; vsakdanje izkušnje nam to dokazujejo dovolj. Svetovale in priporočale bi se za prihodnjič sledeče igre: »Sanje«, »Lurška pastarica«, »Egiptovski Jožef«, >Sv. Neža«, »Deseti brat« itd., katere vzbujajo v človegu nekaj vzviSenega, nadnaravnega. Torej le pogumno naprej! Začetek je storien, ledina je izorana, treba je le poguma in vztrajne delavnosti in modrega vodstva, katerega naj podpira ljubezen do domovine in slovenskega naroda in udanost do sv. katoliške cerkve. Kajti le ako bomo delovali v smislu in po načelih naše sv. vere in uživali časne reči tako, da večnih nadzemskih ne pozabimo, tedaj bo naSe delovanje imelo vspeh in obrodilo obilen sad, v prid nam in naSim potomcem. Narodnost pa se mora ozirati na versko stališče, sicer \e bilka, katero polomi tudi rnajhen vihar. Te besede veljajo posebno vodstvu našega bralnega druStva. V rokah imate važno pa tudi težavno delo, s katerim labko veliko dosežete, pa ludi lahko veliko pokvarite in škodujete sebi in naši mladini, od katere je odvisen časen in večen blagor celega naroda. Če boste torej vodili pričeto delo in ga nadaljevali pod geslom »Vse za vero, dom in za cesarja!« tedaj čast in slava Vam, in hvaležnost Vam bo plačilo za Vaš obilen trud. Če boste pa prestopali naš slovenski program in se ravnali po izgledu naSih nasprotnikov, kojim je vera in cerkev deveta briga, tedaj pa tudi ne bomo molčali in rok križem držali, kajti načel, katere so nam zapustili naSi predniki, tudi mi ne prestopimo niti za las, če se tudi novodobni svet na glavo postavi. Odločni Doljani.