•                                                                                                                                                       t
Politične vesti.
¦                                                                                                                                                                         •
¦                                                                                                                                                                        i
v............................................................
Prestolonaslednik pride v Slovenijo. Določeno je, da pride koncem tega meseca v Ljubljano naš prestolonaslednik Aleksander. Ljubljana se že pripravlja, da ga dostojno sprejme. Želeli bi, da pride prestolonaslednik ob tej priliki tudi med nas štajerske Slovence. V Ljubljano ga bosta spremljala ministra dr. Kukovec in dr. Korošec poleg ministrskega predsednika dr. Vesniča.
V   Narodnem predstavništvu se razpravlja sedaj o volilnem redu za državno skupščino. Ker izjavljajo vse stranke, da jim je za prave volitve, pričakujemo, da kmalu ustvarijo volilni zakon, po kterem bo smelo ljudstvo izbrati svoje zastopnike.
Volitve V Nemčiji. Dne G. junija so bile na Nemškem volitve v državni zbor. Mandatov so dobili: Socialni demokratje 110, centrum 67, demokratje 45, nemško nacionalna ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, neodvisni 80, krščansko-federalistična stranka 21, bavarska kmetska zveza 11, nemška ha-noveranska stranka 5 in komunisti 5. Vlada je odstopila ali težko bo sestaviti novo vlado, ker se neodvisni branijo vstopiti v vlado.
Nemška vojna odškodnina je določena na 120 milija rd zlatih mark. Od njih jih dobi Francija 36 milijard, Italija pa zahteva 12 milijard.
Boljševiški denar na Madžarskem. Državno pravdništvo je dognalo, da je sovjetska vlada Bele Kuna spravila v promet 3719 milijonov ponarejenega denarja.
Odstop Nittijevega ministrstva. Ni še dolgo, kar se je sestavilo novo ministrstvo z Nittijem na čelu, pa ni moglo delovati radi notranjih nemirov in zunanjih neuspehov. — Novo ministrstvo hoče sestaviti Giolitti.
Nemiri V Italiji. V Bariju v spodnji Italiji je prišlo vsled splošne stavke do krvavih spopadov. Nastopilo je vojaštvo s strojnicami in oklopnimi avtomobili. Vnel se je krvav boj, pri kterem je obležalo dosti mrtvih in ranjenih.
V    Furlaniji postaja gibanje kolonov zelo nevarno. Ustavljajo vlake, okoli Trevisa so podminirali mostove. Kdor hoče iti na polje, mora imeti propustnico.
Italijansko vojaštvo se upira. Arditi, ki bi naj šli v Albanijo, so prejšnji petek vprizorili v Trstu velike demonstracije. Prišlo je do lju-tih spopadov s karabinerji in kraljevskimi stražami.
Albanci proti Italijanom. Albanci so se iz-nova uprli in potisnili Italijane v Valono. Za Italijane je položaj zelo kritičen. Vojaki nimajo več veselja, boriti se za imperialistične težnje svoje vlade izven Italije.
Esad paša umorjen. V nedeljo 13. junija je v Parizu neki albanski učiteljiščnik ustrelil Esad pašo, voditelja albanskega odposlanstva v Parizu. Bil je odločilna oseba pri Albancih, ki ga bodo rojaki težko pogrešali.
Verižnika Mejač-Erzin obsojena, pa — po-miloščena! Centralni državni urad zoper ve-rižnike ju je svoj čas obsodil, v Beogradu so načeloma odobrili to obsodbo, v resnici pa milostnim potom odpustili kazen, ker se jima vrne zaplenjeno blago. Ne vemo, ali roka roko umiva, ali velja, kdor ima volka za strica, na vsak način ni Protič-Koro-ščeva vlada, ki še je rešila to afero, s pomi-loščenjem strankinih pristašev ostrašila veriž-nikov, vsaj lastnih ne.
Češčina pri službi božji. Kakor poročajo iz Prage, je dovolil papež z dekretom, da se pri petih mašah poje ponovitev evangelijske epistole v češkem jeziku. Poroke, pogrebi in krsti se smejo tudi vršiti v češkem jeziku. V samostanih in božjepotnih cerkvah se sme vršiti služba božja v staroslovenskem   jeziku,
to pa samo ob praznikih sv. Cirila in Meto-da, sv. Vaclava, sv. Prokopa, sv. Ljudmile in sv. Janeza Nepomuka. — Cehi so dalje od Rima in niso imeli slovanske sluzbe boz-je, pa bo vsaj nekaj dosegli v Rimu, mi Slo-venci pa smo blize Rimu in imamo ze v nasi drzavi tudi pri katolikih slovansko bogo-sluzje, pa se nismo culi o kaki razSirjeni do-volitvi slov. bogosluzja. Preje so ga nam Nemci in Italijani utesnjevali, ali nam ga bodo tudi zanaprej ?