Celje - skladišče D-Per Leto VI., november 1983 Izhaja vsakega 30. v mesecu 582/1983 1119831002.63 COBISS s glasilo socialistične zveze delovnega Ijud skega razreda in ljudskih množic v vsej Jugoslaviji. Danes, ko praznujemo 40-let- nico tega pomembnega trenutka, kljub težavam, s katerimi se spopadamo, ne moremo mimo do- čestitamo ob Dnevu republike DPO, IS, SO, uredništvo ■fr****************-**********************************************"******* 4-0 Let n&i^e V noči 29. novembra 1943 so se v slikovitem mestu Jajce v en plan zlili plameni plamenic, katerih svetlobni žarki so jugoslovanskim narodom in narodnostim utirali pot skozi temo naporov in odrekanj, ki jih ni bilo malo. Rodila se je nova federativna Jugoslavija. V tej zgodovinski noči je 157 izvoljenih delegatov na drugem zasedanju AVNOJ-a potrdilo v skupnem oboroženem boju izraženo trdno voljo vseh naprednih sil o izgradnji Jugoslavije kot državne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti na demokratičnem federativnem načelu. II. zasedanje AVNOJ-a je bilo tudi jasen odgovor vsem, ki so delali načrte na naš račun ali jih je »skrbela« usoda Jugoslavije. Odgovor je bil jasen: ni več prostora za stare izkoriščevalske odnose in ni več možnosti za povratek tistih, ki so jugoslovanske narode sramotno prepustili tujim zavojevalcem. Tako motivirani z zavestjo, da moramo sami odločati o svoji usodi, smo jugoslovanski narodi že po dveh letih okupacije ustanovili državo z vsemi zametki lastnega političnega, vojaškega in varnostnega sistema ter z vsemi značilnostmi revolucionarne ljudske oblasti. To se je zgodilo sredi okupirane domovine, sredi najhujših vojaških spopadov s premočnim okupatorjem in njegovimi domačimi pomagači. To je bil edinstven primer v takratni okupirani Evropi. AVNOJ je bil v tistih težkih in hkrati velikih dneh edini resnični predstavnik jugoslovanskih narodov in narodnosti. V njem ni bilo sektaštva, temveč široko odprta vrata za vse napredne narodne sile. To pa seveda ne pomeni, da v njem ni bilo tudi jasne razredne usmeritve in jasnih ciljev glede socialne osvoboditve delovnega človeka. Pri tem sta imela nesporno vodilno vlogo delavski razred in KP. Takšna vodilna vloga KPJ v Avnoju pa ni izhajala iz njenega kakršnega koli posebnega ali nadrejenega položaja, temveč iz dejstva, da je bila v tistem času KPJ edina organizirana politična sila z jasnim programom borbe za nacionalno osvoboditev in s sposobnostjo zajeti in organizirati revolucionarno razpoloženje delav- sežkov, ki smo jih v teh letih dosegali na raznih področjih, kar vse pa nas uvršča med srednje-razvite države. Ce primerjamo, na kakšni razvojni stopnji, v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, smo v Jugoslaviji začeli izgrajevati našo domovino in kakšne rezultate smo dosegli, je razumljivo, da smo se tudi zadolžili. Neracionalna poraba teh tujih posojil in nedoslednosti pri določanju pravil vračanja so nas ob zaostrovanju finančne politike lastnikov kapitala pripeljale v izredno težko situacijo. To pa je vrglo na plan še mnoge naše druge slabosti, ki so bile prej v dobršni meri prekrite. Mnogo naporov bo potrebnih za ureditev razmer. Vsa ta prizadevanja potekajo v okviru izvajanja stabilizacijskih nalog, kar pomeni, da bomo morali mnoge dosedanje navade menjati, naše delo in življenje pa postaviti v tiste okvire, ki jih bomo z našim proizvodnim delom ustvarjali. Motivacijo za to lahko v dobršni meri črpamo tudi iz narodnoosvobodilne borbe in povojnega razvoja, ko smo izšli iz še bistveno težjih situacij. Namesto orožja danes potrebujemo znanja, bolj prizadevno delo, a prav tako močno zavest ljudskih množic in enotnost v premagovanju težav, ki nas bremenijo. Prehojenih štirideset let nam potrjuje, da je to mogoče in za cilj si moramo postaviti, da bomo 50-let-nico drugega zasedanja AVNOJ-a praznovali v spoznanju, da se nismo zmotili. » OSREDNJA KNJ, CELJE Ocl 'fcu in *£»;*** V petek, dne 11. novembra 1983, se je skupina samostojnih gostincev občine Šentjur pa tudi drugih obrtnikov, udeležila gostinsko-turističnega zbora, ki je bil tokrat v Radencih. Poleg razstave kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov, pogrinjkov, priprave diabetične prehrane so si obiskovalci lahko ogledali še razna strokovna spretnostna tekmovanja v kuharstvu, strežbi, mešanju pijač itd. Spotoma so si obiskovalci iz Obrtnega združenja Šentjur ogledali še kapelsko vinsko klet in se ustavili tudi v muzeju na ptujskem gradu. — Dne 14. in 15. novembra so zbori skupščine razrešili dosedanjo sodnico za prekrške Magdo Pajer — Novčan, zaradi odhoda na novo delovno dolžnost. Na mesto nje je bila izvoljena Pavla Žmahar iz Šentjurja. — 15. novembra se je v Alposu — TOZD Oprema nadaljevali s tradicionalnim »humorjem«, ko je en delavec sodelavcu hotel izčistiti ušesa in je za to uporabil pritisk 5 atm. Samoimenovani otolog se bo za svoje dejanje zagovarjal. » — V četrtek, 17. novembra, je bila v občinski knjižnici ura pravljic. Na sporedu so imeli ljudsko pravljico »Volk, pes in mačka«. Do konca letošnjega leta bodo na objektu partizanske bolnice »ZIMA«, v Cerovcu, v bližini avtoceste Dramlje — — Celje, izvršena manjša vzdrževalna in adaptacijska dela, ki so nujno potrebna za normalen obstoj in funkcioniranje bolnice. Zaradi vlage in vode, ki je vdrla v bolnico, bo obnovljena kanalizacija in zračenje, na vhodu v bolnico pa bodo nameščena kovinska rešetkasta vrata, ki bodo omogočala obiskovalcem direkten pogled v prostor bolnice. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur želi bolnico in dostop k njej urediti tako, da bi si omenjeni zgodovinski objekt lahko ogledal sleherni občan, predvsem pa mladi ljudje. — V noči od 19. na 20. november je sedaj neznani oblikovalec avtomobilov, pokazal svoje sposobnosti na parkirnem prostoru pred motelom in pred stanovanjskim blokom na ulici V. Orožna 8. Svoje umetniško ravnanje bo podrobno obrazložil na sodišču. — Strastni nabiralec nabožnih kipcev je izpolnjeval svojo zbirko v krajevni skupnosti Planina. Njegova zbirka bo v kratkem delno razstavljena v sodniški dvorani. — Prosvetno društvo »Skladateljev Ipavcev« vabi k sodelovanju vse tiste, ki imajo veselje do narodnih plesov. Prijavite se lahko vsak dan v občinski knjižnici. Ženski pevski zbor vabi k sodelovanju nove pevke. Vse ki se želijo vključiti v zbor, vabimo na vaje, ki so vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v Glasbeni šoli Šentjur. Hkrati prosimo vse pevke, ki so prenehale sodelovati v zboru in niso vrnile obleke, naj to naredijo čimprej. ŽPZ Skladateljev Ipavec Šentjur pri celju Šentjurski portret Marjan Grosek se je rodil na Ponikvi pred 37 leti. Osnovno šolo je končal v domačem kraju ter nadaljeval šolanje na srednji ekonomski šoli v Celju in Ljubljani. Po končanem šolanju leta 1965 se je zaposlil na Carinarnici v Celju. Marjan je človek, ki ga pozna ogromno ljudi, predvsem pripadniki teritorialne obrambe v naši občini. Je skromen, nemiren duh, izredno vesten pri opravljanju vseh nalog na delovnem mestu, v TO in drugod. Bil je družbenopolitično zelo aktiven v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Poleg vseh obveznosti do svoje družine in na delovnem mestu je največ časa posvečal delu kot pripadnik teritorialne obrambe. Kot najstarejšemu pripadniku TO po stažu so mu zaupane odgovorne naloge. Kot človek z dolgoletnimi izkušnjami, ki si jih je nabral kot starešina v TO, največ pozornosti posveča usposabljanju mlađih pripadnikov — prostovoljcev. Posebej je ponosen, ko vidi mlade ljudi, kako vestno opravljajo vse naloge, potrebne za morebitno obrambo domovine. Vedno je pripravljen delati in pomagati drugim. Kot starešina veliko ceni organiziranost teritorialne obrambe zato, ker se o vseh zastavljenih nalogah temeljito dogovorijo in vsak posameznik je član verige skupnega do- Podružabljanje Občinska konferenca ZSMS Šentjur je v petek, 11. novembra, pripravila okroglo mizo, na kateri so pregledali materiale za republiško problemsko konferenco, jih prediskutirali ter izoblikovali stališča in pripombe na predlagane zaključke. Na okrogli mizi so sodelovali člani komisije za SLO in DS pri OK ZSMS in predstavniki organov in organizacij: občinski štab CZ, štab TO, oddelek za ljudsko obrambo, predsednik SO, predsednik OK ZKS, predsednik komiteja za SLO in DS ter predsednik OK SZDL. Okrogla miza je bila organizirana v času, ko je v razpravi tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški obveznosti. V razpravo so se vključili predvsem predstavniki organov in organizacij, ki so na podlagi izkušenj in strokovnih poznavanj diskutirali o gradivu. Ti so se predvsem zavzemali za to, da se mladi v večji meri vključijo v sistem SLO in DS, predvsem ,ma področju nabornih priprav, kjer bi predsedniki OO ZSMS v krajevnih skupnostih morali sodelovati pri oceni nabornika, večje vključevanje v sistem civilne zaščite, prostovoljcev v partizanske enote (TO), večje sodelovaije v družbeno samozaščito itd. Na drugi strani pa so se mladi zavzeli za to, da se podprejo prizadevanja v gradivu, ki govorijo o tem, da bi služenje vojaškega roka bilo za vse le 12 mesecev ter da bi usposabljanje v JLA, ki je za- govora, tako kot je pripravljanje posameznih vaj in analiziranje izvršenih nalog. Pri tem se upoštevajo mišljenja vseh vendar ko je naloga dogovorjena, se zahteva dosledno izvajanje od vsakega posameznika. Marjan Grosek je velik ljubitelj narave. Z dušo in srcem pripada zeleni bratovščini. Lov je posebno poglavje v njegovem življenju. Trenutno je tajnik lovske družine na Ponikvi. Zanimiv je njegov pogled na lovstvo in pravi, da je lov vedno manj športna panoga. To dokazuje s tem, da je narava bolj ogrožena, ži-vljenski prostor divjadi omejen. Potrebno bi bilo veliko trdega dela in entuziazma, da bi ohranili vse to bodočim generacijam. Pogosto na lovca gledamo samo kot na strelca divjadi, pri tem pa pozabljamo, da je tudi on človek, ki se bori za ohranjevanje narave in gojitev divjadi. Res je, da ni težko ustreliti srne ali srnjaka, a je zelo težko in potrebno tudi veliko časa, da pride do pravilnega in gojitvenega odstrela. Drugi njegov užitek je ribištvo. Vzel je v najem obstoječi ribnik v Zagorju in se intenzivno ukvarja z ribogojstvom. Za svoje plodno delo je Marjan dobil več javnih priznanj. Takšen je Marjan Grosek, človek, poln energije in volje. Goce KALAJDŽISKI SLO in DS četno, vendar vojaka tudi kvalitetno usposobili za oboroženi boj, učinkovitejše nadaljevanje in dograjevanje znanja obveznika v rezervni sestavi, ki bi ustrezalo spreminjajočim okoliščinam sodobnega vojskovanja. Prav tako je bilo izraženo stališče, ki zanika, da se mladi ne zanimajo dovolj za SLO, predvsem pa ne zemljejo dovolj resno civilne zaščite. Mlade je potrebno na ustrezen način vključiti preko ustreznih programov in nalog v sam proces, takrat pa vključenost ne bo vprašljiva , in mladi tako resno vzamejo opravljanje svojih nalog. Prostovoljnost razumemo kot samovključevanje, vendar ob dejstvu, da je pravica in dolžnost vsakega občana, braniti neodvisnost SFRJ, torej morajo mladi imeti tudi konkretne zadolžitve v zvezi s tem. Ob dejstvu, da so mladi nosilci fizičnega odpora proti even-tuelnemu napadalcu, je potrebno, da so že sedaj dejansko bolj vpeti v razne oblike SLO in DS, od vključenosti med prostovoljce PE in druge oblike, kjer morajo neposredno sodelovati, pa do prisotnosti stališč mladih pri naboru in komitejih za FLO in DS. Govora je bilo še o drugih stvareh imenovana pa, je bila skupina, ki bo pripravila konkretne predloge in dopolnitve predlaganih sklepov, to pa bo potrdilo še predsedstvo OK ZSMS. Zaključki bodo posredovani republiški konferenci in osnovnim organizacijam ZSMS. Volilno programska konferenca OK SZDL OCENA DELOVANJA SZDL V ŠTIRILETNEM OBDOBJU (1979 — 1983) Letošnja volilno-programska konferenca je ocenila delo SZDL v preteklem štiriletnem obdobju, kakor tudi enoletno delo. Uveljavljanje delegatskega sistema- je bila ena od osrednjih nalog SZDL, kateri smo posveti-ii veliko pozornosti. Kljub določenemu napredku na tem področju delegatski sistem še vedno ne deluje tako, kot je bilo za-šljeno. V praksi imamo še veliko primerov, ko se delegacije v TSS ne sklicujejo, povezanost delegatov s samoupravnimi organi in volilci je slaba, delegati imajo občutek, da so določene zadeve na delegatskih skupščinah že vnaprej pripravljene in nimajo občutka, da bi odločali. Materiali za seje so dostikrat preobsežni in prekomplicirano napisani. Kljub tekočemu odpravljanju omenjenih in podobnih težav pa nas čaka pri uveljavljanju delegatskega sistema v obdobju, ki je pred nami, še veliko dela. S posebej načrtovano aktivnostjo smo v preteklem obdobju uspešno izpeljali v vseh KS referendum za izglasovanje krajevnih samoprispevkov, s katerim so občani ponovno dokazali, da so pripravljeni prispevati svoj delež za nadaljnji razvoj svojega kraja in DPS kot celote. Prav tako so v tem času potekale tudi intenzivne in druge vsebinske priprave na skupščinske volitve, ki so bile zaključene z visokimi volilnimi rezultati ter z visoko udeležbo občanov in delovnih ljudi na njih. Ljudje so s svojo množično udeležbo na volitvah ponovno izrazili pripravljenost, da dograjujejo obstoječi politični in delegatski sistem ter so pripravljeni v njem delovati. Po drugi strani pa lahko ocenjujemo, da veliko delegatov ni opravičilo zaupanja, ki so jim ga z izvolitvijo dali volilci. Premalo odgovorno in samoiniciativno opravljajo naloge, za katere so bili izvoljeni. Veliko je bilo razprav okoli organiziranosti in razvoja kmetijstva, ki v zadnjem času kljub težavam, s katerimi se spopada glede na obstoječe družbene in ekonomske razmere, počasi dobiva v družbi svoje mesto in težo. Kljub dobro dogovorjenim sa-rpoupravnim sporazumom in dogovorom kmetje še vedno niso organizirani v temeljnih zadružnih enotah tako, da bi samostojno planirali proizvodnjo in odločali o rezultatih svojega dela. Določene pozitivne premike v zadnjem času imamo, vendar prepočasi in nedosledno izvajamo zastavljeno politiko v kmetijstvu. Pohvalno se lahko izrazimo uresničevanju nalog, ki so povezane s tradicionalnim vlakom »bratstva in enotnosti-«, v okviru katerega smo v tem obdobju enkrat sprejeli goste iz SR Srbije, medtem ko smo bili mi njihovi gostje. Omenjena oblika sodelovanja je na vsakem koraku potrjevala in izražala nadaljnjo pripravljenost za krepitev brat- stva in enotnosti med narodi in narodnostmi SFRJ ter navezovala veliko prijateljskih stikov med Slovenci in Srbi. V em času smo uspeli izenačiti pogoje samoupravnega delovanja vseh krajevnih skupnosti v občini, saj smo enakomerno razdeliti sredstva za financiranje delegatskega sistema in s tem omogočili približno enakovredne pogoje za normalno samoupravno delovanje vseh KS v občini. V večini primerov smo uspeli profesionalno zaposliti tajnike KS, medtem ko smo bivše matične urade racionalizirali in reorganizirali. Rezultati takšnih usmeritev pa se kažejo v pozitivni smeri. Preskrba občanov z osnovnimi življenskimi artikli je bila zadovoljiva. V tem obdobju je občasno prišlo tudi do kakšnih zastojev, vendar smo jih tekoče razreševali. Vseskozi smo tekoče spremljali varnostno-politične razmere v občini in širši družbi, ažurirali in in dopolnjevali varnostne in obrambne načrte, organizirali usposabljanje občanov za SLO in DS, krepili vsakoletne akcije NNNP na ta način, da smo v nje vključili občane ter organizirali podobne druge aktivnosti. Informativno dejavnost smo usmerjali preko sredstev javnega obveščanja, predvsem pa preko našega glasila Utrip, ki se je že dokaj uveljavil v praksi in ga ljudje radi prebirajo. Kljub določenemu napredku na tem področju pa še vedno nismo uspeli razširiti dopisniške mreže, ki bi vsebino časopisa še bolj dogradila. Ocenjujemo, da SZDL med občani še vedno nima tistega mesta, kot bi ga morala imeti. Še vedno je preokorna, premalo ažurna, prepočasi reagira na posamezna družbena dogajanja v svojem okolju in mnogokrat ne ukrepa. Njena učinkovitost je preslaba in jo bo potrebno krepiti z mobilizacijo občanov znotraj nje. Vzroke za neučinkovitost moramo iskati v sebi, kljub določenemu napredku v zadnjem obdobju se še vedno nismo dovolj frontno organizirali. Frontna organizacija SZDL, bi morala živeti z enim srcem, katerega utrip morejo biti vsi njeni frontni deli, ki jo sestavljajo. Glede na obstoječe družbene razmere je skrajni čas, da se organiziramo tako, da pričnemo vse lepo zveneče besede, ki jih javno in vsakodnevno izražamo na različnih sestankih, spreminjati v dejanja in napovemo bolj proti praznemu in olepšanemu besedičenju. SZDL mora dobiti nazaj svoj ugled in svoje mesto v tej družbi. To lahko bodi z dobrimi dejanji in vzgledom. Uveljaviti mora svojo moč, to je moč organiziranih ljudskih množic, ki bodo znotraj in s pomočjo SZDL spremenile obstoječe družbene razmere in obračunati s tistimi posamezniki in protisamoupravni-mi skupinami, ki zavirajo nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Kot v preteklosti, posebej ve- lja še za sedanje razmere, da se bomo morali na vsakem koraku boriti proti nedelu in za bolj organizirano delo, ki bo od sebe dajalo določene družbeno koristne efekte. Ker smo temu vprašanju v preteklosti posvečali tudi v SZDL premalo pozornosti, smo zašli v težje gospodarske razmere. Prav gotovo bo treba racionalizirati in reorganizirati določene službe v družbeni nadgradnji in jih postaviti v produktivne dejavnike celotne proizvodnje. Za uresničevanje zmanjšanja režijskih stroškov v prid proizvoda, bomo morali angažirati vse subjektivne sile, kar je ena od osnovnih stabilizacijskih nalog. Prisluhniti je treba ljudem, kritično analizirati razmere ter konkretneje razreševati družbeno problematiko. Družbenopolitično aktivnost bomo začrtali tako, da bomo delo razporejali bolj enakomerno na vse delovne ljudi in občane, da ne bo prihajalo do preobnemeni-tev na eni strani in do prostega teka na drugi strani. Kritična analiza naših slabosti bo lahko služila kot izhodišče za bodoče delo frontno organizirane SZDL v občini. Poleg teh osnovnih aktivnosti, ki so bile omenjene, smo v SZDL v preteklih štirih letih vodili še vrsto drugih akcij, ki pa jih v tej oceni ni možno vseh predstaviti. Gre za aktivnosti na področju razvijanja revolucionarnih tradicij NOB, organizacijo proslav, organizacijo različnih soli- TEKMOVANJE »MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI« Vsako leto občinska konferenca ZSMS organizira sedaj že tradicionalno tekmovanje, na katerem se mladi iz celotne občine pomerijo v znanju, spretnostnih igrah in kulturnih točkah. Letos je tekmovanje potekalo na Ponikvi, v soboto, 22, oktobra. Pri organizaciji sta pomagali OO ZSMS Ponikva in OŠ Blaža Kocena Ponikva. Pokrovitelj ji bil občinski svet ZS sveze sindikatov — Šentjur. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah. Najprej je bil na programu pisni del tekmovanja v osnovni šoli, ki je obsegalo znanje in poznavanje stališč marksistov do razorožitve. Tri najboljše uvrščene ekipe so se pomerile kasneje na ustnem delu. Mladinci so tekmovali tudi v spretnostnih igrah, razstavljanju in sestavljanju polavtomatske puške in ogrinjala in šotorskega krila. Tu so bili najboljši mladinr ci s Ponikve. Zaključni del tekmovanja pa je bil v prosvetni dvorani na Ponikvi. Poleg zaključnega dela kviza, v katerem je zmagala ekipa srednje kmetijske šole pred ekipo s Ponikve, se je odvijalo tudi tekmovanje v kulturnih točkah. Zmagovalno darnostnih akcij, planiranja, normativnega dela, prevntive v cestnem prometu, odnosov med vernimi in nevernimi občani, seznanjanje občanov z aktualnimi notranje in zunanjepolitičnimi dogodki, aktivnostjo na področju delovanja družbenih organizacij in društev, delovanja poravnalnih svetov, potrošniških svetov ipd. Na volilno-programski konferenci socialistične zveze v Šentjurju, so za najbolj odgovorne funkcije izvoljeni naslednji tovariši : 1. Za predsednika OK SZDL predlagamo tov. RATAJCA Jakoba, dosedanjega predsednika občinske organizacije SZDL. S svojim odnosom do dela in pripravljenostjo za uresničevanje ciljev SZDL v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju je dokazal, da ga lahko ponovno izvolimo na predlagano funkcijo v SZDL. 2. Za podpredsednika OK SZDL predlagamo tov. ERJAVCA Florjana, dosedanjega sekretarja OK SZDL, ki je pripravljen še naprej aktivno delati v SZDL. 3. Za sekretarja OK SZDL predlagamo tov. VODEBA Dušana. Tov.Vodeb Dušan je doma iz Gorice pri Slivnici št. 59/a, rojen 1. 9. 1956 in opravlja naloge predavatelja na šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah. Že vrsto let deluje v okviru ZSMS, v kateri je opravljal vrsto pomembnih nalog, ki jih je uspešno in odgovorno izvrševal. mesto v kulturnih točkah so si delili mladinci Ponikve in Šentjurja. V vseh treh disciplinah se je predstavilo 12 osnovnih organizacij ZSMS, končni vrstni red pa je bil sledeč: 1. Ponikva 63 točk, 2. Šentjur — center 50 točk, 3. Kameno 47 točk, 4. Slivnica — vrh 30 točk, kmetijska šola 27 točk, 6. Slatina 25 točk, 7. OŠ Slivnica, 8. OŠ Planina in 9. OŠ Dramlje. Na tekmovanju so ekipe mladinskih organizacij predstavile zelo visok nivo znanja v poznavanju stališč marksistov do razorožitve, spretno ravnanje z orožjem, ki sodi v okvir podruž-bljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter kakovostne kulturne točke, ki so bile odraz kulturnega gibanja med mladimi. Tako skušamo z organizacijo takšnih prireditev združiti prijetne in koristne zadeve, ki so mladini všeč, kar je pokazala tudi udeležba na tekmovanju. Srečanje mladih iz vse občine pa se je potem nadaljevalo s plesom ter se tako končalo z medsebojnim spoznavanjem in izmenjavo izkušenj, kar bo mladincem prišlo prav pri delu v njihovem okolju. Aktivnosti mladih Končane volilno-programshe konferenco v mladinskih organizacijah V mesecu oktobru in v začetku novembra so potekale volil-no-programske konference po OO ZSMS v KS, OZD in OS. Razen častnih izmen so bile konference opravljene v vseh sredinah po predvidenem programu. Na 36 konferencah se je zamenjalo 16 predsednikov, kar je v skladu s kadrovsko politiko in kontinuiteto dela v ZSMS. Konference so po vseh sredinah potekale pred konferencami SZDL, ZK in sindikata, kar je logično, saj so mladi vključeni v sve te sredine, čeprav iz prisotnosti teh predstavnikov na konferencah tega ni zaslediti. Stanje je veliko boljše v združenem delu, kjer aktivisti, DPO in poslovodne strukture kažejo veliko večje zanimanje za delo mladinske organizacije, čeprav le-te delajo bolj slabo. Razmerje pa je drugačno v krajevnih skupnostih, ko praktično razen na Prevorju, Dobju, Slivnici, Grobelnem in Dramljah ni bilo predstavnikov KS, DPO, društev. Da ne bi bilo neupravičene kritike, konference še ni bilo na Blagovni, na Kamenu in v Crnolici. Kako si v ostalih sredinah predstavljajo delo, predvsem pa frontnost mladih, ne uspemo razvozlati tudi na občinski konferenci. Iz tega izhaja, da je ZSMS v praksi še vedno petorazredna družbenopolitična organizacija, ki se je spomnimo, takrat, ko jo potrebujemo ali pa kadar mladinci počnejo »neumnosti«. Pa še to ponekod le oce- njujejo na sestankih, konkretne akcije in dela z mladino pa ni. Marsikje se pojavlja tudi tako-imenovana dvojnost v delu na področju športa in kulture. Tudi to je potrebno preseči s tem, da so vendarle društva strokovna za opravljanje teh nalog, mladinska organizacija pa mora voditi akcijo, da se v ta društva vključi čimveč mladih. Mladi v društvih so tudi člani ZSMS, zato na raznih konferencah ne bi smeli manjkati. Ob določenih priložnostih, ko mladinska organizacija organizira prireditve (majske igre, štafeto mladosti, tekmovanje mladost v pesmi, besedi in spretnosti), pa naj ti mladi iz društev predstavljajo v okviru ZSMS mladino iz posameznega kraja. Na konferencah, kjer je bilo ocenjeno dosedanje delo in zastavljeno delo v prihodnjem obdobju, so mladi izrazili tudi težave s prostori, ki še vedno marsikje niso rešeni. Marsikje tudi ne vedo, kaj bi delali. Stališča mladine do posameznih družbenih programov so marsikje zelo konstruktivna in kazalo bi, da bi jim prisluhnili tudi ostali dejavniki v KS. Mogoče pa se bo to zgodilo, ko bodo mladi iz klubske aktivnosti prešli frontno in ofenzivno na ulice. Več o stališčih mladih bomo spregovorili, ko bo predsedstvo OK ZSMS Šentjur oblikovalo stališča in zaključke z volilno programskih konferenc. Oktober-mesec požarne vornosti Primeri, ko. posledice požarne stihije načenjajo socialno varnost delovnega človeka ter občana in ko rušijo naša stabilizacijska prizadevanja, nam narekujejo, da se maksimalno angažiramo za vključevanje občana v dobro proti malomarnosti, neznanju in neodgovornemu odnosu do požarnega varstva. V mesecu požarnega varstva je potrebno nameniti posebno pozornost usposabljanju in vzgoji človeka, da bo v primeru potrebe pravočasno in strokovno ukrepal. Samozaščitno ravnanje na področju požarne varnosti pa je tudi pomembna sestavina splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in je važen člen splošne varnosti naše samoupravne socialistične družbe. V občini Šentjur je bil izdelan program za mesec požarne varnosti 1983, v katerega so bile vključene vse društvene in delovne organizaci-cije. Te so preko svojega članstva vplivale na samozaščitno ravnanje delovnih ljudi in občanov v aktivnosti, ki so bile namenjene odpravi nevarnosti in možnosti žarišč požara, preventivnemu in samozaščitnemu delovanju in dobro organizirani požarni varnosti na delovnem mestu, doma in v neposredni okolici. V teh akcijah so bile vključene tudi strukture civilne zaščite, ki so skupno z gasilskimi društvi izvajale programe v svojih KS in OZD. Aktivnosti v mesecu požarnega varstva so del akcije NNNP—83 in so se izvajale pod geslom »varnost pred požari — naša vsakdanja skrb«. S 1. februarjem 1983 se je pričela tudi množična akcija »100.000 preventivnih pregledov, ki je prišla v mesecu oktobru posebno do izraza. Komisije gasilskih dru- štev so obiskale delovne organizacije, kmetije, ustanove in stanovanjske bloke, kjer so preverjali požarno varnost. Namen teh preventivnih pregledov je bil v tem, da se svetuje in opozori, kako opraviti pomanjkljivosti in napake, ki so večkrat vzrok za nastanek požara. Akcijo so podprli vsi in v njej aktivno sodelovali, kar je vsekakor razveseljivo. Takšne akcije morajo ostati stalna naloga vseh tistih, ki so zadolženi za požarno varnost v naši občini. V mesecu oktobru je tudi požarni inšpektor, v sodelovanju s predstavnikom OGZ in Postajo milice Šentjur, opravil pregled požarne varnosti v OZD in TOZD. Ugotovitve teh pregledov so, da je stopnja požarne varnosti v naših delovnih organizacijah zelo nizka, kar je zaskrbljujoče. Glede na to, da je v nekaterih delovnih organizacijah že prišlo do požarov, to ni dovolj velik razlog, da bi v taki delovni organizaciji izboljšali požarno varnost. Zavzeti si moramo vprašanje, ali je potrebno, da nastane najprej velika materialna škoda, katero lahko pozroči požar in šele nato poskrbimo za požarno varnost? Ali se ne zavedamo, da so ogrožena delovna mesta, s tem pa tudi socialna varnost delovnega človeka? Ali je smotrno in upravičeno, da v teh stabilizacijskih prizadevanjih z majhno iskro vsa ta prizadevanja »zgorijo«? Še več je takšnih stavkov, na koncu katerih ne bi smel stati vprašaj, temveč klicaj!!! Delovne organizacije bi morale biti tiste, pri katerih mora biti požarna varnost in s tem varnost delavca na prvem mestu. Zato morajo poskrbeti za učinkovito zaščito človeka in družbenega imetja z doslednim izpolnjevanjem zaščitnih požarnovarnostnih ukrepov v svojih sredinah. Ob koncu meseca požarne varnosti je občinska gasilska zveza opravila pregled članstva in gasilske tehnike na parkirnem prostoru pred DO Alpos. Predsednik SO IS sta izvršila pregled in v kratkem govoru poudarila pomembnost razvoja gasilstva v naši občini, ki se mora razvijati še naprej, vendar v okviru realnih finančnih možnosti in potreb. Po končanem pregledu je bila izvršena gasilska vaja kombiniranih vozil na obrat mizarske delavnice v DO Alpos. Ob pogledu na postrojene gasilske enote in gasilsko tehniko je človeka prevzel ponos in občutek varnosti, da nikoli ne bo in ne more zagoreti. Res je, da so gasilci zmožni posredovati ob vsakem času in ob vsakem primeru, vendar mora biti človek še vedno tisti, ki ne sme dovoliti, da bodo gasilci posredovali, saj oni lahko samo omejijo ali pogasijo požar, ne morejo pa preprečiti nastanka škode, katere vzrok je največkrat malomarnost in neprevidnost. Dejavnost kluba študentov Študenti, organizirani v klub študentov občine Šentjur, so tudi letošnje šolsko leto pričeli delovno. V oktobru so na skupščini izbrali novo vodstvo in si zadali nekaj nalog, ki jih čakajo v prihodnjem letu. Novi predsednik kluba je Brežan Robi, študent arhitekture v Ljubljani. Mladi so mu zaupali to nalogo, ker se je že v preteklem letu uspešno vključeval v delo študentskega kluba. Svoje načrte so člani kluba zastavili stvarno, saj se zavedajo težav, s katerimi so se mladi spoprijeli že v preteklosti, ko so si postavljali bolj optimistične cilje. Predvsem se želijo vključiti v reševanje problemov na področju zaposlovanja mladih. Večina mladih iz naše občine, ki si pridobiva znanje na višjih in visokih šolah, si želi ostati v domačem kraju. Gotovo je, da bo potrebno na področju štipendiranja in zaposlovanja že precej dograjevanja, predvsem pa konkretnih rešitev, ki bodo mladim zagotavljale perspektivnejšo prihodnost. Zato bi se šentjurski študentje radi vključili v reševanje problematike zaposlovanja v občini in s svojimi stališči in razmišljanji pripomogli k izboljšanju sedanjega stanja. Eno izmed prijetnejših nalog, ki jih je čakala v tem letu, pa so člani kluba že opravili. 5. novembra so organizirali študentske igre, kot jih sami imenujejo. Gre za vsakoletno srečanje med mladimi iz konjiške, šmarske in šentjurske občine. V telovadnici osnovne šole so pripravili šaljivo športno tekmovanje, ki so ga zaključili z družabnim večerom. Šentjurski študenti si želijo še tesnejše povezanosti z mladimi iz drugih občin in prav gotovo je takšno srečanje ena izmed poti k boljšemu medsebojnemu poznavanju. V začetku prihodnjega leta pa jih čaka sedaj že tradicionalno brucovanje. Upajo, da jim bodo organizacije združenega dela tudi tokrat priskočile na pomoč. Za to pa niso potrebna velika sredstva, ampak le nekaj dobre volje in razumevanja. Torej vidimo se na brucova-nju! Anita Koleša Tovarna lahke obutve TOLO iz Šentjurja ob dnevu republike proslavlja 25. jubilej svojega razvoja in delovnih dosežkov. Njena razvojna pot se pričenja v obrtniški čevljarski delavnici mojstra Miloša Šaleja. V njej so bili poleg mojstra zaposleni še trije delavci. razvoja Leta 1958 se je ta delavnica priključila Komunalnemu podje-tjetju ter nadaljevala s čevljarstvom. Naslednje leto je število delavcev narastlo na 10. Izdelovali so čevlje po meri in pozneje zaščitno obutev. Kasneje se je pojavila možnost za prehod iz čevljarstva na proizvodnjo lahke obutve. Priložnost za to je bila ker je imel tržaški obrtnik Ljubo Milosavljevič stroje za izdelavo lahke obutve. Čevljarska delavnica je te stroje kupila in začela s proizvodnjo copat. Pri uvajanju proizvodnje copat so veliko pomagali delavci, ki so bili zaposleni pri tržaškem obrtniku. Izdelava copat je panoga s posebnimi značilnostmi. Ta proizvodnja je Šentjurju stekla leta 1961. Prostori takratnega podjetja niso bili njihova last, gostovali so v Šentjurju kot podnajemniki. Prvotna čevljarska delavnica je bila v Romovi hiši (na mestu sedanjega parkirnega prostora), stroji za izdelavo copat pa v Plavsteinerjevi hiši (nasproti sedanje Pivnice). Kasneje so se preselili v prostore Alposa (na prostoru, kjer sedaj stoji Blagovnica). Na tem prostoru je bila kupljena še baraka z okoli 100 m2, ki je bila urejena za družbeno prehrano in za skladišče proizvodov. Leta 1969 je bilo kupljeno upravno poslopje kmetijskega kombinata (to je seveda zgradba TOLA). Stavbo so adaptirali in preuredili za proizvodnjo lahke obutve. Za adaptacijo tega poslopja je bilo razpisano notranje posojilo v višini mesečnega bruto osebnega dohodka. Objekt so preuredili tako, da je v spodnjih prostorih stekla proizvodnja, v srednjih prostorih je del proizvodnje in družbena prehrana, v zgornjih so upravni prostori. Ob vselitvi v te prostore, med 1969 in 1970. letom, sta bila zaposlena 102 delavca in v naslednjem letu je to število doseglo 160. To je bila prva večja možnost zaposlitve nekvalificirane ženske delovne sile v Šentjurju. Februarja leta 1972 je bil ustanovljen tudi dislociran obrat na Planini, ki je zaposloval 45 delavk. Obrat na Planini je v adaptirani stari šoli in so do letos proizvajali samo telovadne copate. Zaradi premajhnih kapacitet šivalnice so letos tudi ta obrat usmerili v šivanje zgornjih delov lahke obutve za montažo v Šen- tjurju. Ti proizvodi so namenjeni predvsem domačemu trgu. TLO je za razvoj do leta 1972 vlagal pretežni del svojih sredstev in delno sredstev iz sklada skupnih rezerv Skupščine občine Šentjur. Ko je leta 1972 začel veljati zakon o hitrejšem razvoju manj razvitih področij SRS, so se odprle večje možnosti za razvoj podjetja, krediti so bili pod zelo ugodnimi pogoji. Leta 1973 je bilo zgrajeno skladišče materiala in nabavljeno je bilo nekaj sodobnejših strojev za moderno proizvodnjo. V letu 1974 so dogradili novo proizvodno halo in bila je nabavljena nova proizvodna oprema s tekočimi trakovi. Z vselitvijo v novo halo je število zaposlenih naraslo na 285. Nova hala je bila v začetku 2/3 namenjena za proizvodnjo, ostali del pa kot skladišče gotovih izdelkov. DENARNO NADOMESTILO IN DENARNO POMOČ ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI PREJEMA MANJ KOT DESETINA PRIJAVLJENIH ISKALCEV ZAPOSLITVE S sprejetimi načrti zaposlovanja za leto 1983 je bilo planirano, da se bo število zaposlenih v občini v povprečju povečalo za 1,6 % (z EMO TOZD Kotli 2,7 «/„). Po podatkih Zavoda SRS za statistiko pa se je povečano število zaposlenih v I. polletju povečalo le za 0,4% (z EMO TOZD Kotli 0,8 %). Zaradi slabših zaposlitvenih možnosti število iskalcev zaposlitve na Skupnosti za zaposlovanje stalno narašča. Konec oktobra je tako skupno število iskalcev zaposlitve 158. Predvsem je zaskrbljujoče to, da se povečuje število strokovnih kadrov. Delovne organizacije sicer zaposlujejo pripravnike v skladu z načrtom zaposlovanja, vendar le za določen čas, kar ne rešuje problema, ampak ga le odlaga. Tako se večina strokovnih kadrov zaposluje v drugih občinah (pretežno v celjski), kjer so nekoliko večje zaposlitvene možnosti. Na ta način pa se povečuje že tako visoka dnevna migracija v celjsko občino. Od vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve prejema denarno nadomestilo 8 in denarno pomoč 6 oseb. Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko ugotavlja pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljavljati oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje oziroma, ki je prenehala opravljati samostojno osebno delo po lastni krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposli- Delovna organizacija TOLO je vedno razširjala proizvodne kapacitete. V letu 1979 je bilo zgrajeno skladišče gotovih izdelkov in s tem se je sprostil ostali del proizvodne hale. Nabavljena je bila nova linija strojev in naprav za proizvodnjo takoimeno-vanih KOSI-copat. S tem je bil zaokrožen ciklus širitve današnje delovne organizacije TOLO. Skozi ves razvoj so v TOLU dajali poudarek na modernizaciji tehnologije in opreme, ki daje boljše proizvodne rezultate. TOLO danes razpolaga s precej sodobno opremo. S svojim proizvodnim programom TOLO uspešno dopolnjuje asortiment trgovskih mrež proizvajalcev obutve. Plasman svojih proizvodov v jugoslovanskem prostoru je organiziran preko potrošniške mreže. Zadnje čase izvažajo na zahodno evropsko tržišče, predvsem v tve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske sveze v drugem kraju. Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti. Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba dotlej prebila na delu in se izplačuje od 3 do 12 mesecev. Osebi, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določeno za izplačilo, toda samo v primeru, če ji niti s strokovno usposobljenostjo ali s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim. Ženski, ki ji delovno razmerje preneha v času nosečnosti in je pridobila pravico do denarnega nadomestila, se med nosečnostjo do poroda in po porodu denarna nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena ženska pravico do skupne obveznosti zaradi poroda in nege otroka. Oseba, ki je skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima nad 15 let delovne dobe, pridobi ob koncu prejemanja denarnega nadomestila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da njeni dohodki skupaj z dohodki članov njene ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih življenjskih stroškov; — da ne prejema v tem> času de- Holandijo, Švedsko in Zahodno Nemčijo. V letošnjem letu so izvozili 10 % ustvarjenega celotnega prihodka, doseženega na zunanjem tržišču. ,S svojimi proizvodi je TOLO redni gost na »-tednu kože in obutve« v Zagrebu in na sejmu mode v Beogradu. Njihove trenutne težave so v oskrbi z repromateriali in v nesorazmerju med cenami repro-materiala in končnimi izdelki. Trenutno je v TOLU zaposlenih 360 delavcev. Po njihovem planu naj bi v letošnjem letu ustvarili 380.000.000 din, a bo verjetno plan presežen. Kot priznanje v prizadevanju za čimboljše delovne dosežke je bila kolektivu TOLA dodeljena plaketa »18. avgust«. Ob praznovanju 25-letnice delovnim ljudem Tovarne lahke obutve TOLO iskreno čestitamo. G. K. narnih dajatev za izobraževanje. Pravico do denarne pomoči pridobi tudi oseba, ki ji je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od 9 mesecev, in je uspešno končala pripravniško dobo ter se v roku 30 dni po preneha-,nju delovnega razmerja prijavila skupnosti za zaposlovanje in izpolnjuje navedene pogoje. Koloman Šušlec * V USPEH GASILSKEGA DRUŠTVA ŠENTJUR! V letošnji sezoni gasilskih tekmovanj smo vložili veliko truda in posvetili tekmovalnim ekipam veliko pozornosti in časa, da smo jih na tekmovanja pripravili kar se da najbolje. Ta vloženi trud in delo z ekipami pa se nam je tudi obrestoval kakor še nikoli do sedaj. Saj so se kar štiri ekipe uvrstile na republiško tekmovanje in tudi tam pokazale, da lahko konkurirajo najtežjim nasprotnikom in segajo po visokih uvrstitvah. Tako so si člani, članice in pionirji prislužili bronaste kongresne značke. Še večje presenečenje pa so nam pripravile mladinke. Le za las jim je ušlo mesto republiškega prvaka. Vsekakor nismo pričakovali niti drugega mesta in srebrne plakete, zato je bilo veselje in zadovoljstvo nepopisno. S tem pa našega dela še ni konec. Naslednje leto se bodo mladinke pomerile z najboljšimi v državi in s tem ne bodo branile le imena naše občinske gasilske zveze, temveč bodo zastopale gasilsko zvezo republike Slovenije. To pa ne pomeni za naše društvo samo čast, ampak zopet nove naloge in žrtvovanje veliko prostega časa, da bo ekipa dobro pripravljena odšla na pot. Le tako lahko računamo na uspešen nastop in morda še kakšno dobro uvrstitev. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Milan Kukovič Iz skupnosti za zaposlovanje TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE nStabilizacijske" naloge v zasebnem kmetijstvu Skoraj ne mine dan, da ne bi govorili o uresničevanju stabilizacijskih programov, o dogovorih in usmeritvah jugoslovanskih in slovenskih komunistov. Pri tem pogosto ponavljamo, da moramo dati prednost proizvodnji hrane. Kaj pravzaprav pomeni stabilizacijsko ravnanje v našem kmetijstvu? . Običajno si v tem okviru vsak predstavlja drugačne naloge in cilje. Ko v Kmetijskem kombinatu oblikujemo program stabilizacije, si postavljamo predvsem naslednje cilje in naloge: i 1. Naša osnovna skrb mora biti posvečena temu, da bo v bodoče čim manj neobdelane zemlje. V ta namen bo potrebno nadaljevati akcijo kmetijsko zemljiške skupnosti ter vsem lastnikom, ki kljub opozorilu v letošnjem letu ne bodo zemljišč primerno obdelali, le — ta odvzeti ter jih dati v obdelavo tistim, ki bodo na teh zemljiščih pridelovali hrano za trg. V okvir teh nalog sodi tudi intenziviranje rabe zemljišč, uveljavljanje pašno-košnega sistema, setev koruze za zrnje in silažo, setev krmnih rastlin, pšenice in strniščnih posevkov. 2. Druga največja naloga je povečanje tržne proizvodnje. Te obveznosti lahko dosežemo tako, da bomo zagotovili potrebne ne-produkcijske materiale (semena, ugotovili možnost proizvodnje na vsaki kmetiji ter na tej osnovi oblikovali plan proizvodnje. Nadaljevali bomo z izvajanjem vseh tistih ukrepov, ki bodo zagotovili ugodnejši ekonomski položaj organiziranih tržnih proizvajalcev pred tistimi, ki se le občasno pojavljajo kot tržni proizvajalci, sicer pa se pojavljajo na različnih trgih. Seveda večje proizvodnje ne moremo razumeti kot nekakšno politično nalogo, doseči moramo takšne ekonomske pogoje in takšen skupen nastop organiziranih kmetov, da bodo dosegali čimboljše rezultate na trgu. Večja proizvodnja bo omogočila tudi večji dohodek TOK, ta pa možnost delitve dohodka po zaključnem računu za namene, za katere se bodo opredelili kmetje — člani TOK. 3. Naslednja pomembna naloga kmetijstva je povečanje izvoza. To labko storimo tako, da bomo povečali prirejo govejih pitancev ustrezne kvalitete. Takšni pitanci (ekstra kvalitete) bodo tudi rejcem prinesli več dohodka. 4. Tudi s povečanje proizvodnje pšenice lahko in bomo prispevali k sabilizacijskem naporom. Pri tem je pomembno to, da bomo znali izkoristiti tudi strnišča za krmne in industrijske rastline. Vsekakor pa sestav pšenice ne sme zmanjšati staleža živine na usmerjenih kmetijstvih! 5. Povprečna proizvodnja v zasebnem sektorju postavlja pred delavce TOK pomembne naloge. Potrebno bo veliko konkretnega strokovnega in organizacijskega dela na terenu. Kmetje vedo, da je od učinkovitejšega dela njihove strokovne službe odvisen tudi njihov dohodek. 6. Eden od osnovnih stabilizacijskih ciljev je tudi krepitev samoupravljanja znotraj področnih enot — v okviru TOK. Praksa je že večkrat dokazala, da je mogoče doseči večje rezultate le s sodelovanjem kmetov, ustvarjanje dohodka in njegova delitev pa je tudi sicer pravica in dolžnost združenih kmetov. 7. Tudi v bodoče si moramo prizadevati za splošno izboljšanje ekonomskega položaja kmetijstva ter socialne varnosti kmetov. Priznati moramo, da se je ekonomski položaj kmetijstva v sedanjem obdobju izboljšal, enako tudi standard kmeta (primerjava z delavci v industriji). Vendar lahko ta pozitivni učinek hitro splahni, če se bodo stroški proizvodnje povečali tako hitro, kot se zadnje obdobje. Res pa je, da je v kmetijstvu še veliko rezerv, pa naj gre za večjo strokovnost ali za nove orr ganizacijske oblike proizvodnje. Uspešna proizvodnja na velikem VPRAŠANJE UGOTAVLJANJA KVALITETE MLEKA SE NI RESENO! Kmetje, proizvajalci mleka, so že dalj časa opozarjali na neustreznost sedanjega načina jemanja vzorcev mleka in njegovega plačila. Sedaj namreč mlekarna ugotavlja kvaliteto mleka (tolšče) skupno za zbiralnico in ga na tej osnovi tudi plača. Mlečni kontrolorji TOK pa 1 — 2-krat mesečno vzamejo vzorec od vsakega proizvajalca. Ugotovljena tolšča iz teh individualnih vzorcev pa služi za obračun plačila mleka posameznemu proizvajalcu. Dogaja pa se, da je tolšča v skupnih vzorcih mlekarne praviloma za nekaj desetin manjša kot seštevek individualnih vzorcev. Zaradi tega je potrebno pogosto vsem proizvajalcem pri obračunu odšteti to razliko, kar povzroča hudo kri. V TOK smo zaradi tega pripravili predlog, naj bi v bodoče Teden otroka OTROK — UJET V ČASU IN PROSTORU — TEDEN OTROKA V VVO Obstala sem nema sredi tisoč žarečih oči, ki so zrle v prazno. Nemočna sem obstala pred zaslonom, oči pa so ostale enako velike in žareče kot njihove. Nejasne, turobne podobe so ves čas bile tesno ob meni. Njihove dolge ročice so se vzpenjale proti trepetajočemu telesu. Še malo ... samo še en grb ... en majhen grb. Slabotno telesce se tesneje privija k sključeni starki. Trepetaje poišče njeno raskavo dlan. Drobna otroška ročica se izgubi v široki topli roki. In potem ni več strahov; črne sence izgubijo svoje obrise. Po zgubanem licu spolzi solza. Osušene roke še močneje objamejo majhno punčko, le kako naj odgovori temu drobnemu, po ljubezni vpijočemu bitju? Kako, dane stre otroških' sanj, pa da vendarle ne vsuje vanj prgišča upanj? Toda zakaj je potrebno oropati svet svetlih iluzij in vnesti vanj črnega trnja? To so vprašanja, ob katerih se velikokrat zamislimo, storiti pa ne moremo veliko. Vemo, da je človeštvo namenilo otrokom poseben teden, to je teden otroka v mesecu oktobru, zato da bi vsi otroci na svetu uživali ljubezen in čustva odraslih, bili varovani in negovani. Tudi v vrtcu smo temu tednu namenili veliko pozornost. Pri pogovoru, da bi lahko vsi otroci sveta zaživeli v svetu miru in ustvarjalnega dela, so bili naši številu usmerjenih kmetij je dokaz za to! To je le nekaj stabilizacijskih nalog, o katerih razmišljamo v KK. Vemo, da to niso vse, tako kot se zavedamo, da je njihova uresničitev odvisna predvsem od kmetov samih, od službe TOK in KK ter od vseh tistih organov in institucij v občini in širše, ki bodo soustvarjali politiko v našem kmetijstvu oziroma izvajali zakone in predpise! jemala vzorce »nevtralna« institucija — veterinarska postaja Šentjur. Vzorce bi jemali 2 — 3-krat mesečno, rezultati pa naj bi služili tako za obračun do mlekarne, kot do vsakega proizvajalca. S takšnim predlogom pa se doslej še ne strinja mlekarna. Na teh predlogih bomo vztrajali tudi v bodoče. Ne glede na to pa smo se na seji zadružnega sveta, na katerem sta sodelovala predstavnika mlekarne, dogovorili, da bosta skupne vzorce zbiralnice jemala tako mlekarna kot TOK (zaradi kontrole). Dogovorili smo se tudi o tem, da bomo v bodoče sistematično kontrolirali mleko zaradi dodajanja vode. Znano je namreč, da je dodajanje vode eden od razlogov za razlike v procentu tolšče skupnega vzorca in individualnih vzorcev. Proizvajalci, pri' katerih bo v mleku ugotovljena voda, ne bodo smeli več prodajati mleka TOK oziroma mlekarni! malčki zelo zanimivi z mislimi, ki smo jih dali na stenski časopis. Ena izmed njihovih misli je bila: »Vsem otrokom sveta želimo, da bi bili dobro oblečeni in da bi imeli več sonca«. Tako je bilo vzgojno delo v tem tednu še bolj popestreno z različnimi dejavnostmi, zaključili pa sriao ga z razstavo izdelkov otrok iz naravnega materiala. Čeprav je teden otroka za nami, je potrebno napore za izboljšanje življenjskih razmer razširiti; boriti se za spremembo sedanjih odnosov in razmerij v svetu, proti oboroževalni tekmi, proti vojaškim in ekonomskim pritiskom, proti rasizmu, vojni.. Torej; ne miloščina, temveč pravični odnosi,- ki bodo privedli do občutnega izboljšanja celotnega ekonomskega položaja delež v razvoju, kar bo odprlo perspektivno boljšega človeka, človeka vrednejšega življenja. Otroci so pomemben dejavnik naše družbene skupnosti. To poudarjamo na mnogih mestih. Vendar se pri tem pojavlja vprašanje, ali tudi storimo dovolj za ta tako pomemben del naše družbe. Premalokrat se zavedamo, da bodo naši otroci jutrišnji odrasli državljani. Kakšen svet jim pravzaprav privoščimo? Ni namreč dovolj, da jim nudimo le hrano, igro ..., ampak je potrebno, da jih ob tem neprestano vzgajamo. V deklaraciji o pravicah, ki jo je izdala OZD, je zapisano, da ima vsak otrok pravico do normalnega razvoja. Ali ima to pravico tudi tisti otrok, ki živi v bedi, lakoti in siromaštvu? Marinka ŠKERLJ Lirična vizija krajine Vzporedno z ustvarjalci, ki se prilagajajo današnjemu življenjskemu tempu in skušajo v svojih delih zasledovati rezultate najnovejših likovnih dogajanj, obstojajo v našem kulturnem prostoru tudi ustvarjalci, ki so ostali zvesti inpresionistični likovni tradiciji. Likovnemu ustvarjalcu Marku Jezerniku, ki se te dni predstavlja s svojimi akvareli v občinski knjižnici, pristna domača krajina ne pomeni samo neke vrste lepotnega ideala, ob kateri poetizira in sanjari, namreč problemsko izhodišče za bogato paleto usklajenih barvnih vrednosti, mehkobnih prehodov, tihih barvnih odtenkov. Jezernikov barvni svet je ubran na ozko barvno skalo, lahko bi rekli, da obsega zgolj paleto zemeljskih barv, vendar v okviru te mehkobno se prelivajoče rjavine, zelenih, okrasnih in mo- drih barv najde slikar • nešteto možnosti, da v vsaki svoji sliki pričara drugačna čustvena razpoloženja. Marko Jezernik je močno zazrt v značilno Kozjansko krajino z njenimi osnovnimi karakteristikami, potoki, obraslimi z gostim grmičevjem. Vse te njegove akvarele napolnjujejo značilna megličasta atmosfera, ki daje vtis posebno poetične mehkobe in me-ditativnosti. Pri večini Jezernikovih del, naj gre za acryl, gvaše, risbe in akvarele, je osnova: oprijemljiva okostnica, največkrat gre za gibko in suvereno risbo, ki zaznamuje le bistvene prvine realnega sveta, ki pogosto izzveni kot čisti slikarski grafizem, poln plemenitega in liričnega občutja. Njegovi aktareli obsegajo širok register izpovednih tančin. Goce KALAJDŽISKI rr Tetka jesen" RADOST, VESELJE V SRCIH MALČKOV V VVO OB PRAZNOVANJU JESENI Sonce je pravkar vstalo izza gora in poslalo svoje žarke na umirjeno mesto. Bilo je čudovito oktobrsko jutro, polno pričakovanja in radosti, ki je silila iz otroških oči. Za trenutek so poleteli, poleteli med oblake, med tihe nežne daljne oblake. Smehljali so se in delili svojo srečo z vsemi, ki smo bili ob njih. Prišel je dan, ki so ga vsi malčki že nestrpno pričakovali — to je praznovanje jeseni. Po kratkem programu, ki je bil sestavljen iz petih pesmi, deklamacij, gibalno ritmičnih točk smo se odpravili na drugo stran igrišča, kjer smo imeli pripravljene strojnice. Otroci so hiteli od strojnice do strojnice, kjer so jih čakali pečen krompir, jabolka, hruške in kostanj. V njihovih očeh je sijala sreča, sreča zaradi tisočerih drobnih stvari, ki so jih doživljali preko dopoldneva. Razširili so roke, razširili oči in sonce je leglo na njihov brezkrben obraz, iz gramofona se je zaslišala pesem in bilo jim je lepo, tako lepo pri srcu. Toda kazalec na uri je neizmerno hitel. Prej prijeten pogled na stojnice je počasi izgubljal svoj prejšnji mik, toda v srcih malčkov je ostal prijeten spomin, s katerim so odhiteli v izgralnice. Minil je čudovit oktobrski dopoldan, ki se neprestano vrinja v naše misli. Zaželeli smo si, da bi lahko doživeli še več takšnih dopoldnevov. Ko so odhajali domov, so se v mislih ponovno vrnili v nepozabno doživetje, kajti hiteli so pripovedovati očkom in mamicam, kakšen je bil njihov dopoldan. Toda žal naš čas velikokrat prehiteva ni vemo, da človek v današnjem hitrem tempu življenja ne najde časa za take drobne trenutke, ki pa, čeprav so tako majhni, otroka razveselijo in notranje bogatijo. Marinka ŠKERLJ Kompletna ponudba V novem pošlovno-stanovanj-skem bloku v ulici Valentina Orožna 8 v Šentjurju je bila 14. avgusta 1982 odprta poslovalnica Avto Celje. Razveselila je številne Šentjurčane. Minilo je več kot leto dni, kar uspešno posluje. V tej poslovalnici so na razpolago rezervni deli za Zastavina vozila, delno tudi za Škodo in Renault. Poleg tega poslovalnica nudi vse vrste gum, razno dodatno in luksuzno opremo za vse vrste avtomobilov. Asortiman artiklov je velik. V poslovalnici poleg omenjenih proizvodov dobite še razna olja, orodje, potrebno za vaš avtomobil, hladilne tekočine, odprte in zaprte hladilne sisteme. Potrošniku je v zadovoljstvo še to, ker je poleg iskanega artikla kulturno postrežen. Poslo- valnica je dobila sloves ravno po tem, da je odnos prodajalcev do potrošnikov na višini. Kupcev je veliko, lahko rečemo skoraj iz cele regije. Zanimivost te poslovalnice je v tem, če potrošnik artikla, ki ga potrebuje, trenutno ne dobi, ga poslovodja Stane Jekuš priskrbi v 2-3 dneh, tako da* je kupec zadovoljen. To je samo zato, ker ima Avto Celje močno založeno skladišče v Celju. Poslovalnica je lepo in okusno urejena. V malo več kot enem letu je ustvarila promet v višini 28.000.000 din, kar je še vedno premalo za pokrivanje stroškov amortizacije. Šentjurčani smo zadovoljni s to poslovalnico in z manj skrbi za opremo in rezervne dele za naše jeklene konjičke. Goce Kalajdžiski ŽPZ Skladateljev Ipavcev PROGRAM SEKCIJE ZA LETO 1983 I. SPLOŠNO j. Ženski pevski zbor deluje v okviru Prosvetnega društva Šentjur. Po začasni ureditvi prostorov za vadbo ima vaje 2-krat tedensko v prostorih Glasbene šole v Šentjurju. Ker je to začasna rešitev se naj v okviru PD še vedno skuša urediti stalne vadbene prostore. V letu 1984 bomo skušale še popestriti naše delovanje, zato smo si v okviru naših možnosti in želja naredili naslednji program dela. II. TEKMOVANJA Zbor bo sodeloval v okviru Naše besede v občini Šentjur ter v izboru za sodelovanje na medobčinski reviji zborov. III. KONCERTI Poleg svojega rednega letnega koncerta želimo pripraviti še koncert v Rogaški Slatini, v Glo- bokem, v Zagradu pri Celju, na Ponikvi in v Slovenskih Konjicah. IV. GOSTOVANJA Vsako leto sodelujemo na reviji ženskih zborov v Slov. Konjicah ob praznovanju 8. marca, prav tako pa bomo skušale v letu 1984 prvič sodelovati na srečanju zborov v Stični. V. PROSLAVE Pripravljene smo sodelovati na proslavah, ki bodo v občini Šentjur, vendar želimo, da se nas pravočasno obvesti, da se bomo lahko nanjo tudi uspešno pripravile. VI. DRUŽABNO ŽIVLJENJE ZBORA Tako kot vsako leto bomo pripravili novoletno srečanje, hkrati pa opravile letni občni zbor. V kolikor nam bo dopuščal čas in finančne zmožnosti, pa bomo pripravile tudi enodnevni izlet Primeren odnos do dela Na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini, v Stopčah, je delavnica industrijske elektronike Marije in Edvina Tovornika. Marija in Edvin sta obrtnika, ki sta si zastavila obsežen proizvodni program. V njunih delavnicah je vse v gibanju, vse je. Urejeno in čisto. Zaposleno jih je pet. Program proizvodnje je pester. Njihove roke izdelujejo toroidne transformatorje, toroidna jedra, impulzivne transformatorje, pa-ličaste in toroidne dušilce. To so izdelki, ki predvsem nadomeščajo uvoz tovrstnih artiklov in družbi prihranijo devizna sredstva. V njihovi delavnici so najsodobnejši stroji z visokimi obrati za hitro in precizno navijanje bakrene žice. Marija in Edvin zaposlenim pri njih nista postavila norme, ker pravita, da je najbolj važna komponenta v njihovi proizvodnji kvalitete, a ne kvantiteta. S « svojo proizvodnjo tovrstne elektronike pokrivata dobršen del jugoslovanskega prostora. Njihovi proizvodi so predvsem namenjeni vsem TOZD-om »Iskre« iz Kranja, »Rade Končarju« iz Zagreba, inštitutu »Kirilo Savič« iz Beograda, »Slobodi« iz Čačka, »Gorenju« in drugim. Njihova proizvodnja se realizira preko kooperacije. Koristita domače re-promateriale, razen transformatorske pločevne. Spremljata z velikim zanimanjem razvoj elektronike pri nas in v svetu ter prilagajata temu svoje proizvodne programe. Za svoje proizvode sta dobila zlato plaketo kvalitete na 16. mednarodnem sejmu obrti v Celju. Marija in Edvin Tovornik sta vzor, kako je mogoče z dobrim delom in organizirano proizvodnjo manjkajočih artiklov na jugoslovanskem trgu veliko doprinesti naši družbi. Goce Kalajdžiski Gostišče „Pri Frenku” Lovski dom v Šentjurju je zelo prijetna izletniška točka. V zadnjem času šentjurčani pogosto prihajajo tja zaradi tega, ker je v domu na novo urejeno gostišče »Pri Frenku«. Gostišče je uredil in odprl Franci Povalej. To je posebej razveselilo Šentjurčane, ki so redno prihajali v ta lepi kotiček, ki stoji nad Šentjurjem. Franci Povalej je podjeten možakar, ker želi in zna urediti prijeten gostinski lokal. Obiskovalcev v njegovem lokalu je vsak dan več. Gostišče se odlikuje z dobro hrano, pijačo in izredno dobro postrežbo. V gostišču so na razpolago spodnji prostori s šankom in mesta za okoli dvajset gostov, v zgornjem delu je kuhinja in velika soba za petdeset gostov ter lepa razgledna terasa, iz katere se čudovito vidi panorama Šent- jurja in poleti je na njej prostora za okoli 40 obiskovalcev. Na razpolago je vedno stereo glasba. Gostišče »Pri Frenku« je zelo primerno za zaključne prireditve, kot so razne proslave jubilejev, svatbe, praznovanje rojstnih dnevov, silvestrovanje, razne seje, predavanja in seminarji. Do gostišča vodi asfaltna cesta z urejenim parkiriščem. Zanimiva je ideja Franca Povaleja, da v zimskem času uredi in usposobi teren okoli lovskega doma za smučanje ter postavitev prenosne vlečnice. Zelo zanimivo in koristno, v veselje domačim smučarjem — rekreativcem in šolski mladini. Gostišče »Pri Frenku« je odprto vsak dan od 12. do 22. ure, razen ponedeljka. O kvaliteti gostinske ponudbe se prepričajte sami. Goce Kalajdžiski PARTIZAN Šentjur pri celju Klubsko prvenstvo v tenisa Teniška sekcija TVD Partizan Šentjur je v dneh od 23. do 25. septembra 1983 organizirala klubsko prvenstvo za člane, članice in pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalcev, ki so v trodnevnih dvobojih prikazali lepo in aktivno igro. Rezultati — člani: I. kolo Mlakar Jure : Šporer Anti 8:10, Razboršek Danilo : Podgoršek Peter 6:9, Urbajs Franc : Potočnik Brane 9:7; II. kolo Jezernik Marko : Šporer Anti 9:1, Turk Igor : Mackošek Drago (WO), Kovač Franc : Podgoršek Peter 9:5, Urbajs Franc : Urbajs Aci 9:7; Polfinale Jezernik Marko : Turk Igor 8:6, 4:6, 3:6, Kovač Franc : Urbajs Aci 7:5, 2:6, 0:6, Finale Turk Igor : Urbajs Aci 4:6, 5:7. Članice Polfinale Urbajs Vikica : Urbajs Smilja 5:9, Kovač Bernarda : Gobec Sonja 3:9; Finale Urbajs Smilja : Gobec Sonja 4:6, 1:6. Pionirji I. kolo Kvas Dejan : Selič Leon 6:2, Zalokar Andrej : Kolenc Renato 6:3, Kogovšek Aleš : Burič Dušan 2:6; Polfinale Kvas Dejan : Urbajs Gašper 2:6, Zalar Andrej : Burič Dušan 6:2; Za III. in IV. mesto Kvas Dejan : Burič Dušan 9:7; Finale Urbajs Gašper : Zalar Andrej 1:6. Mali nogomet V občini Šentjur se je končala občinska nogometna liga v ma- 1. DRAMLJE A 9 2. AERO LOKA 9 3. MAGNUM 9 4. VETERANI DRAMLJE 9 5. PRIJATELJI LOKA 9 6 GROBELNO 9 7. panterji Senjur 9 8. PONIKVA 9 9. PRIMOŽ 9 10 JAKOB 9 V B ligi je po končanem jesenskem delu naslednji vrstni red: 1. COSMOS 9 2. STOPČE 9 3. TRATNA 9 4. VRBNO 9 5. DRAMLJE B 9 6. BLAGOVNA 9 7. INTERSTIL 9 8. VUKOVJE 9 9. SLIVNICA 9 10. MARATONIK 9 V obeh ligah je bilo prijav- 1 j enih 234 tekmovalcev, na listo strelcev se je vpisalo 136 tekmo- valcev ali 58%. Najuspešnejši so bili: A liga — Pecelj (Dramlje A) — 29 golov — Zendzianowsky (Aero — 21 golov Loka) — Jereb (Dramlje A) — 18 golov B liga — Polšak (Cosmos) — 19 golov — Hubej (Cosmos) — 18 golov — Šeško (Tratna) — 18 golov — Horvat, Arzenšek (Stopče) — — 17 golov Ob zaključku tekmovanja so zmagovalci v posamezni kategoriji dobili pokale, ki jih je prispevala Aurea Celje — obrat Slivnica, prvi trije v vsaki kategoriji pa še diplome. Trodnevno tekmovanje je teniška sekcija dobro izpeljala, rezultati prvenstva pa so hkrati osnova za izdelavo »liste izzivalcev« v vseh kategorijah. To je novost, ki jo bo teniška sekcija uvedla s pričetkom sezone 84 in predstavlja tekmovanje rekreativcev, članov sekcije skozi vse leto. Vse člane sekcije obveščamo, da je organizirana rekreacija do pričetka sezone 84 v telovadnici osnovne šole Franja Malgaja vsak ponedeljek od 18,00 do 19.30 ure. lem nogometu, katera je bila razdeljena v dve kakovostni skupini in sicer: A in B liga. V A ligi je po končanem jesenskem delu naslednji vrstni red: 8 1 , 0 71 : 25 17 + 46 5 2 2 49 : 29 12 + 20 6 0 3 ■ 40 : 31 12 + 9 6 0 3 34 : 33 12 + 1 4 0 5 35 : 30 8 + 5 4 0 5 41 : 43 8 — 2 3 1 5 26 : 30 7 — 4 3 1 5 27 : 38 7 — 11 1 2 6 12 : 48 4 — 36 1 2 7 26 : 54 3 28 7 1 1 63 : 25 15 + 38 7 0 2 61 : 26 14 + 35 7 0 2 33 : 24 14 + 9 4. 1 4 27 : 26 9 1 4 1 4 34 : 40 9 — 6 4 0 5 31 : 34 8 — 3 4 0 5 39 : 46 8 — 7 3 1 5 28 : 43 7 — 15 2 0 7 31 : 51 4 — 20 1 0 8 24 : 56 2 — 32 Tekmovanje je bilo organizacijsko dokaj dobro izpeljano. Nastajale so določene težave s sojenjem (zelo malo sodnikov), kateri pa so svoje delo z manjšimi napakami dobro opravili. Disciplina igralcev je bila z manjšimi izjemami na dobri ravni. Da se disciplina iz leta v leto popravlja, so vzrok zelo ostre kazni, tudi izključitve do konca tekmovalne sezone. Letos smo prvič uvedli tekmovanje za pokal občine Šentjur. Prijavilo se je 24 ekip, tudi iz delovnih organizacij naše občine. Igralo se bo na sistemu izpadanja s finalno tekmo na Dan mladosti. Na kraju bi rad povdaril, da je to edina širša rekreacijska liga v naši občini (ni več sindikalnih iger, ni raznih turnirjev, športnih srečanj), katere naši občani ob vse večjih naporih v službi za boljše dosžke pogrešajo. Člani liga odbora za mali nogomet pri ZTKO Šentjur se bomo še vnaprej trudili, da bo liga v bodoče še boljše delovala, žal pa so sredstva, namenjena za delovanje lige (sojenje, nagrade), premajhna. Za Liga odbor Edi Kukovič VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE Tovarna lahke obutve TOLO Šentjur OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM Gostišče »Pri Frenku« FRANC POVALEJ Lovski dom — Šentjur OPRAVIČILO BRALCEM Bralcem časopisa »Utrip« se opravičujemo, ker zaradi pomanjkanja cinka in kisline za izdelavo klišejev, nismo uporabili novih slik, ki spadajo k tej številki, ampak objavljamo stare še neobjavljene slike. Za razumevanje, še enkrat hvala! Uredništvo TVD Partizan Teniška sekcija Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor glavni urednik Hinko Fap; odgovorni urednik Goce Kalajdiiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, L rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tlak: TOZD »Papirkonfekcdja« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.