C0L03JEVE inFOSfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COL OR MEDVODE Letnik VIII. Marec 1979 Št. 2 (82) ko stoji sredi barikad pariške komune, ko s puško v roki hiti v napad, ko se spoprijema z znanjem, sedi pozno v noč za šivalnim strojem, se sklanja nad elektronskim računalnikom, ko doji najmlajšega. Zena — s kiparskim dletom v rokah, v obleki Oresteie, kot delavka za strojem, kupec v vrsti, prodajalka na trgu, za štedilnikom, v laboratoriju, za operacijsko mizo, kot vodja naveze v strmi steni. Zena — delavka, kmetica, umetnica, delegatka, gospodinja, športnica in znanstvenica, predvsem pa nikoli brez tople besede in prav njene ljubezni za vse svoje. Žena — mati zjutraj, opoldne, zvečer, ponoči, povsod in nikjer brez dela in skrbi. — Od daleč je še videl, kako je hodila mati počasi po blatni cesti; njeno telo je bilo skrčeno, kakor da bi nosila na ramah veliko breme... (Cankar) Sama boš s sivimi lasmi, z zgaranimi rokami v naročju ... (Zajc) ' Deklica, dekle, ko se v njej prvič porodi klic žene, ko slabotno začuti živo mehko resnico, da je žena, po- stavljena v svet, odeta v škrlat darovanja in plamen ljubezni. Tisočletna zadržanost žene, ki se je skrivala globoko pod ruto sramežljivosti, je s spoznanjem prav njej lastne enakosti in hkrati neprimerljivosti Darilo — skromen cvet, sramežljiv v svoji samoti ali razkošen šopek ne le za ta sam dan v letu — za naprej, za vseh tistih 365 boljših, lepših, toplejših v srcu in očeh. Frane E. z močjo moža zrasla v upor in iz zgodovine je vstala ONA. Zena — Delavki z zadovoljstvom opravljata delo ... Namesto rož Vam ženam, ki vam doba nalaga na pleča velik del teže časa, gre danes naše priznanje -in zahvala; vam — TEBI, ki ti je srce odprta knjiga in naročje razprto v zavetje in odpuščanje, razum pa nemiren ustvarjalen duh. Poročilo o Letošnje poročilo o poslovanju obeh tozd, oziroma delovne organizacije Color v preteklem letu je v primerjavi z lanskim veliko krajše, bolj jedrnato in pregledno. Kljub temu je še vedno nekoliko preobširno, zato objavljamo le najbolj bistvene in zanimive podatke, ki pa vseeno podajajo dokaj jasno sliko o našem lanskoletnem delu. 1. PROIZVODNJA TOZD Smole je predvidevala po srednjeročnem planu proizvodnje 12.107 t in isto količino tudi gospodarski načrt za leto 1978, vendar ob pogoju, da bo usposobljen reaktor št. 6 do aprila 1978 in da bodo kooperanti dobavili 1.300 t, kar pomeni, da je bil plan proizvodnje TOZD dejansko 10.807 t sintetičnih smol. Dosegli smo proizvodnjo 10.032 t pri 64 povprečno zaposlenih, kar pomeni 92,8 % proizvodnega plana in 156,7 t/zaposlenega v TOZD (brez vzdrževalcev). Ža primerjavo navajamo še podatke o izvršitvi v letu 1977: 9.172 t pri 62 zaposlenih ali 147,9 t/zaposlenega. Glavni problemi, ki so se pojavljali: abnormalna podražitev domačega AFK in sojinega olja in zaradi prenizkih cen izpad proizvodnje za DDR v 2. kvartalu, pomanjkanje proizvodnih delavcev v 4. kvartalu, ko je bil usposobljen reaktor št. 6. TOZD Premazi je po srednjeročnem planu predvidevala celotno proizvodnjo (gotovi izdelki in polizdelki) 25.285 t in isto količino tudi po gospodarskem načrtu za leto 1978. Dosežena je bila proizvodnja 23.559 t pri 350 povprečno zaposlenih, kar pomeni 93,2 % plana in 67,3 t/zaposlenega v TOZD. Primerjalni podatek za leto 1977: proizvodnja 23.4841 pri 339 zaposlenih ali 69,3 t/zaposlenega v TOZD. Proizvodnja gotovih izdelkov s predelavo je bila planirana 22.030 t in je dosežena 20.400 t oz. 92,6 %. V odnosu na 1. 1977, ko je bilo doseženo 20.251 t, pomeni 100,7 %. Ob upoštevanju števila zaposlenih dobimo za leto 1978 58,3 tone/zaposlenega oz. v letu 1977 59,7 tone/zaposlenega. 2. PRODAJA TOZD Smole v t Prodaja Plan Izvršitev Izvršitev 1978 1978 1977 Eksterna 7.023 6.850 6.403 — doma 4.423 4.376 3.756 — izvoz 2.600 2.474 2.650 Interna 5.084 4.027 3.833 K 544 1.210 Skupaj 12.107 10.877 10.236 COLOR 2 poslovanju v 000 din Prodaja Plan 1978 Izvršitev 1978 Izvršitev 1977 Ekstrena 126.574 117.699 98.855 — doma 92.042 85.570 67.111 — izvoz 34.532 32.129 31.744 Interna 104.072 83.488 49.634 Skupaj 230.646 201.187 148.489 Podatki kažejo, da je komercialni sektor realiziral za TOZD Smole vrednostno samo 87,2 % plana 1978, kar pa istočasno predstavlja 135,5 % realizirane vrednosti v odnosu na leto 1977. Eksterna prodaja 117,699.000 din predstavlja 93,0 %. plana in 119,0 % v odnosu na izvršitev v letu 1977. Tržišče za prodajo naših smol je bilo vedno odprto. Pri tem domačemu trgu nismo bili v stanju dobaviti več, inozemski trg pa nam je v DDR omogočil le cene, ki so pokrivale okrog 85 % lastne cene, medtem ko bi bilo na konvertibilnih trgih možno pokrivati komaj DIS, kar pomeni 80% ali celo manj od lastne proizvodne cene. Kvaliteta je bila razen nekaj pošiljk (Duga, Elan, TOZD Premazi) brez posebnih pripomb. TOZD Premazi v t Plan Izvršitev Izvršitev Prodaja 1978 1978 1977 Eksterna 21.618 19.634 19.799 — doma 18.568 16.986 16.958 — izvoz 3.050 2.648 2.841 Interna 412 432 348 K 468 193 Skupaj 22.030 20.066 20.147 Proizvodnja gotovih izdelkov 22.030 20.400 20.251 v 000 din Plan Izvršitev Izvršitev Prodaja 1978 1978 1977 Eksterna 539.150 490.291 443.122 — doma 446.216 404.602 366.290 — izvoz 92.934 85.689 76.832 Interna 11.716 11.616 6.317 Skupaj 550.866 501.907 449.439 Proizvodnja gotovih izdelkov je bila dosežena proti planu z 92,6% oz. v odnosu na 1. 1977 s 100,7 %. Proizvedeno je bilo gotovih izdelkov 20.400 ton, medtem ko je bilo prodanih proizvodov TOZD Premazi samo 20066 ton. Za TOZD Premazi je komerciala realizirala vrednostno 91,1 % plana oz. 101,0% računano na realizacijo v L 1977. Eksterna prodaja v iznosu 490,291)000 din predstavlja 90,9 % plana in 111,7% v odnosu na izvršitev v 1. 1977. v letu 1978 S prodajo naših premaznih sredstev smo imeli na tržišču različno situacijo. Proizvodov obrata II. bi lahko prodali precej več, vendar smo že ob tej prodaji pri dobavnih rokih stalno kasnili, tako doma kot v izvozu. V obratih I in III pa bi lahko naredili veliko več (disperzije, nitro), pa prodaja s predstavništvi ni našla možnosti večjega plasmaja za te proizvode. Poseben problem predstavljajo za nas proizvodi za avtoindustrijo, Unicol kit, poliester kit, laki za parkete, laki za kolesa. Vseh teh proizvodov bi lahko prodali veliko več, če- bi bila njihova kvaliteta stalna, za kar morajo poskrbeti naše razvojne grupe v tesnem sodelovanju in povezavi s proizvodnjo, DTK in komercialo. Poseben problem so leso-li, ki jih moramo v bodoče prodati vsaj trikrat več. Proizvodov za široko potrošnjo in ladijskih barv bi lahko prodali več, za kar bo morala prodaja predvideti in zagotoviti vzdrževanje ekonomsko smiselnega asortimana v skladišču. Eksterna prodaja DO Color je bila 607,990.000 din, kar je 91,3 % plana oz. 112,2% računano na 1. 1977. 3. NABAVA Osnovna pomankljivost pri delu naših nabavnih služb je v tem, da si cesto ne preskrbijo pravočasnih informacij o vrstah, količinah in kvalitetah potrebnih surovin in da svoje nabave tj. angažiranje sredstev plansko premalo usklajujemo s finančnim sektorjem. Pri domačih nabavah se se pojavljale večje težave ir. zastoji pii osKibi embalaže, bencina, melaminskih smol in mini j a. Izpopolniti bo potrebno prakso sklepanja pogodb s kvalitetno in rokovno bolj opredeljenimi podatki. Uvoz je imel ves I. kvart. nerešeno devizno situacijo. V splošnem pa Co-lorju primanjkuje deviz. Naslednji podatki prikazujejo oskrbo z devizami po področjih v 1. 1978: v 000 deviznih din Smole Premazi Color Konvertibilna kvota 27.854 64.990 92.844 Konvertibilna SaS in nakupi 6.876 17.942 24.818 Konvertibilna surovina 34.730 82.932 117.662 Kliring 22.281 49.781 72.062 Konvertibilna oprema 968 7.546 8.514 Močno podražitev surovin so povzročila predvsem povišanja deviznih tečajev in dvig cen kemičnih surovin na inozemskih in domačih trgih. 4. INVESTICIJE Po sprejeti I. fazi srednjeročnega plana investicij smo v letu 1978 začeli s pripravami za realizacijo projektov: TOZD Smole: Plinifikacija in talina AFK. Projekt plinifikacije je že v izvajanju na osnovi podpisane pogodbe z IMF. Za talino AFK izdeluje Smelt glavni projekt, lokacijsko dokumentacijo pa LUZ. Ob ogledu podobne naprave pri Vianovi v Grazu so se pokazali dodatni problemi, ki bodo zahtevali dopolnitev opreme verjetno v vrednosti 1 do 2 milijona din kar se bo pokazalo z izdelavo glavnega projekta. TOZD Premazi: Koridor skladišče, rekonstrukcija mešalnice in razrez ila. Projekt koridor skladišče z utrditvijo terena za. skladiščenje surovin v sodih: lokacijska dokumentacija je izdelana, v izdelavi je glavni projekt (Megrad), ki bo začel z izvajanjem del predvidoma maja 1979. Projekt rekonstrukcije mešalnice: glavni projekt je v izdelavi (Smelt), nastopil je problem skladiščenja pneumatskega transporta in tehtanja sipkih materialov v silosih, ki ga morajo rešiti strokovnjaki Colorja in projektanti, lokacijska dokumentacija je v izdelavi pri LUZ. Razširitev projektne naloge bo zahtevala večja investicijska sredstva, ki pa jih še nismo zagotovili. Projekt obrata razredčila: Sektor za investicije mora s strokovnjaki TOZD Premazi pripraviti projektno nalogo, ker ima Smelt predvideno izdelavo glavnega.projekta v aprilu in maju. Investicijska in ostala uvozna oprema iz 1. 1978 je vsa zaključena in bo dobavljena do maja 1979. 5. ZAPOSLOVANJE Stanje zaposlenih: Smole Premazi DSSS Color 1 vajenec 14 priprav. 103 (38 vzdrž.) 341 188 31. 12. 1977 103 341 202 646 2 vajenca 4 priprav. 1 priprav. 101 (39 vzdrž.) 349 191 31. 12. 1978 101 353 192 646 Skupno smo ostali na istem številu zaposlenih ob tem, da so pripravniki tudi vračunani kot zaposleni. V TOZD Smole smo zmanjšali število za dva oziroma celo za tri, žal v proizvodni dejavnosti, ter nam sedaj manjka ekipa za pogon enega reaktorja. Kadrovsko-splošni sektor že 5 mesecev neuspešno rešuje ta problem. V TOZD Premazi smo navidezno povečali skupno za 12 ljudi, od teh so 4 pripravniki, 7 pripravnikov pa j e v letu 1978. končalo pripravniški staž. Ob tem je potrebno povedati,' da je kadrovska služba v letu 1977 vodila vse pripravnike v okviru DSSS in jih ni smatrala kot redno zaposlene, kar pa ni bilo prav! Zato smo imeli tudi določene težave pri ugotavljanju števila zaposlenih v TOZD in DSSS. V DSSS je dejansko povečanje za 3 ljudi (šef kadr.-sploš. sektorja, pravnik in eno mesta v finančnem sektorju). 6. PRILAGAJANJE SAMOUPRAVNIH AKTOV ZZD Do postavljenega roka 12. 12. 1978 smo zadostili zahtevam razen pravilnika. o delitvi CD in OD in pravilnika o delovnih razmerjih. Pravilnik o delovnih razmerjih je V zadnji fazi postopka za sprejem, pravilnik o delitvi CD in OD pa je v času objave tega poročila že sprejet. 7. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Delo osnovnih organizacij sindikata, ki so že sedaj nosilke množičnega angažiranja članov kolektiva pri vseh akcijah tovarniške in krajevne samouprave, družbenopolitične, rekreacij -sko-športne, kulturne, socialne in drugih aktivnosti, bomo morali dodatno intenzivirati. Pri tem je potrebno posvetiti več pozornosti vključevanju mladih delavk in delavcev v sindikalno aktivnost in jim pri tem nuditi tudi primerno delovno in organizacijsko pomoč. Prav tako bo potrebno dati več vzpodbude in pomoči pri delu naših delegatov in delegacij, posebno tistim na področju krajevnih in občinskih SIS. Nadalje je pred nami akcija za izvolitev delegatov tovarniških samoupravnih organov, ki jim poteče mandat v letu 1979. Avtomatske birete uporabljamo za analizo surovin ali kakor po domače rečeno, za laboratorijski »hokus-po-kus«... Osnovne organizacije ZK v tovarni so se reorganizirale skladno z zaključki 8. kongresa ZKS. Pri tem ugotavljamo potrebo po aktivnejši angažiranosti posameznih članov ZK. V ta namen naj se ugotovi individualna angažiranost in družbenopolitična aktivnost posameznega člana ZK. Zaradi prenehanja dela tovarniške konference ZK se kaže potreba po organiziranju neke. koordinacijske oblike sodelovanja, ki naj bi po potrebi omogočila obravnavo tistih problemov, ki bodo skupni vsem OOZK. Delo mladinskih organizacij v tovarni je že dalj časa slabo organizirano in zelo pomanjkljivo. Vodstveni aktiv ZK in sindikata morata poiskati rešitev za boljše delo mladinske organizacije. 8. PROBLEMI POVEZOVANJA TOZD so bile v preteklem letu aso-ciirane v SOZD Polikem, Združenju TOZD kemije in gume pri GZS in Združenju Boje i lakovi. Delavci Colorja smo zainteresirani: a) da v Polikemu 'usklajujemo in združujemo interese pri programiranju nadaljnjega razvoja kemične dejavnosti v Sloveniji z drugimi TOZD, DO, SOZD in PS, b) da v Združenju pri GZS in PKJ obravnavamo splošne pogoje poslovanja in gospodarjenja TOZD, DO in SOZD na področju kemije v Sloveniji in v Jugoslaviji, c) da v poslovnem združenju Boje i lakovi Beograd povezujemo, združujemo interese o vprašanjih cen na jugoslovanskem tržišču ter izvoza in u-voza z državami članicami SEV. Nadaljnje probleme operativnega povezovanja skupnih interesov smo obravnavali na relacijah Color—Helios, Color—Donit, Color—Sava, Color —Polikem trgovina, Color—Kemikalija, Color—Hempro, Color—Melamin. S Heliosom, Donitom in Savo obravnavamo povezave na problematiki elektronske obdelave podatkov, zunanje trgovine, investicij idr. V nadaljnjih prizadevanjih bo potrebno konkretneje opredeliti velikost skupnih interesov in podvzeti primerne akcije za e-konomsko utemeljene povezave. S trgovinskimi organizacijami Polikem trgovina, Kemikalija in Hempro smo sklenili SaS za soudeležbo pri investicijskih naložbah v Colorju in SaS, ki naj bi predstavljali začetek preobrazbe iz kupoprodajnih v dohodkovne odnose. Ugotavljamo, da se ta preobrazba dokaj težko ostvarja in jo bo potrebno pospešiti. Z Melaminom smo podpisali SaS po katerem sodeluje Color v naložbah Melamina in v letu 1979 bo tudi Melamin sodeloval v naložbah Colorja. 9. OSEBNI DOHODKI TOZD SMOLE Povprečen osebni dohodek je bil v letu 1978 dosežen z 6.350.70 din, proti povprečnemu osebnemu dohodku leta 1977 5.413,40 din. Povprečni osebni dohodek je v letu 1978 višji od preteklega leta za 18%. TOZD PREMAZI Povprečni osebni dohodek je bil v letu 1978 dosežen z 5.784,43 din, proti povprečnemu osebnemu dohodku leta 1977 s 4.905,32 din. Povprečni osebni hodek- je v letu 1978 višji od preteklega leta za 18%. DS SS Povprečni osebni dohodek je bil v letu 1978 dosežen z 6.719,55 din, proti povprečnemu osebnemu dohodku leta 1977 z 5.759,94 din. Povprečni osebni dohodek je v letu 1978 višji od preteklega. leta za 18'%----- - (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR3 Iz smernic politike izvajanja družbenega plana razvoja Ljubljane Stabilnejša dinamična gospodarska rast je možna na osnovah povečane produktivnosti dela. To moramo doseči z boljšo organizacijo dela, večjo uporabo znanja, hitrejšim uvajanjem tehnologije, novih znanstvenih dosežkov, domačimi inovacijami, z modernizacijo delovnih sredstev in delovnih postopkov, večjo ekonomičnostjo poslovanja, z boljšim izkoristkom delovnega časa, z varčevanjem pri surovinah in reprodukcijskem materialu, s poenostavljanjem in racionalizacijo režijskih opravil, boljšimi rešitvami v delitvi dohodka in osebnih dohodkov po rezultatih dela ter menjavi dela na novih družbenoekonomskih osnovah. V te kvalitativne dejavnike razvoja so usmerjene naloge iz politike smernic. Na njih morajo zasnovati svoje delovne programe vsi samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti, socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati in zveza socialistične mladine. V vseh teh subjektih imajo posebno odgovornost komunisti, ki morajo delovati na strateških nalogah, kot so: večja produktivnost, večji dohodek, racionalno gospodarjenje z dohodkom in delitev osebnih dohodkov, ki temelji na doseženi produktivnosti dela. Smernice o politiki družbenega razvoja v letu 1979 pomenijo stvaren projekt nadaljnjega razvijanja in spreminjanja družbenoekonomskih odnosov. Na tej osnovi mora vsaka organizacija združenega dela pripraviti lasten program dela in ukrepov za večjo produktivnost v dohodkovni povezanosti z drugimi subjekti v delovnem procesu ali načrtovanju novih razvojnih usmeritev ter vključiti v delo razmišljanja in prakso, kaj z vidika dohodka pomeni posamezna racionalizacija in njeno praktično uvajanje. Nujen pa je spopad vseh subjektivnih sil z miselnostjo, da je možno le s spremembami predpisov zagotoviti drugačen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, brez polnega angažiranja lastnih sil sleherne temeljne organizacije združenega dela, samoupravne in delovne skupnosti. Gospodarjenje v temeljnih organizacijah združenega dela, pa tudi širše, je treba ocenjevati po kazalcih, ki jih določa zakon o združenem delu, ker realneje in nazorneje prikazujejo družbenoekonomske odnose ter uspešnost poslovanja organizacij združenega dela (dohodek na delavca, dohodek v primerjavi s poprečno vloženimi sredstvi, čisti dohodek na i delavca, akumulacija v primerjavi s čistim .dohodkom in poprečno uporabljenimi sredstvi, osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca, čisti osebni dohodek na delavca). COLOR 4 (Nadaljevanje s 3. strani) 10. OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA TOZD SMOLE Doseženo 1977 Doseženo 1978 Indeks 78:77 Plan 1978 ^de,ks 78 .plan 1. Celotni prihodek 197,633.240 226,789.606 114,75 249,206.000 91,00 2. Dohodek 25,860.545 33,823.535 130,79 34,591.000 97,78 3. Čisti dohodek 13,301.434 16,218.438 121,95 17,709.000 91,58 od tega: — osebni dohodki 9,430.972 11,128.982 118,00 11,346.000 98,08 — skupna poraba 1,082.989 2,245.202 207,32 1,304.000 172,18 — rezervni sklad 356.303 845.588 237,32 865.000 97,76 — poslovni sklad 2,431.170 1,998.664 82,21 4,194.000 47,65 4. Akumulacija (amort. +- skladi) 6,724.864 6,878.694 102,29 9,439.000 72,87 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 478,880.621 543,070.796 113,40 571,199.000 95,08 2. Dohodek 80,251.138 85,888.966 107,02 98,114.000 87,54 3. Čisti dohodek 43,176.899 46,346.641 107,34 52,556.000 88,19 od tega: — osebni dohodki 28,064.278 33,960.546 121,01 32,024.000 106,05 — skupna poraoa 3,653.240 6,763.314 185,14 4,182.000 161,72 — rezervni sklad 1,104.592 2,147.224 194,39 2,453.000 87,53 — poslovni sklad 10,354.789 3,475.556 33,56 13,897.000 25,00 4. Akumulacija (amort. + skladi) 16,739.938 11,352.097 67,81 22,306.000 50,89 SDS SS 1. Celotni prihodek 35,223.009 43,391.288 123,19 42,411.000 102,31 2. Dohodek 20,949.185 26,582.051 126,89 25,917.000 102,56 3. Čisti dohodek 19,739.054 24,880.047 126,04 24,376.000 102,06 od tega: — osebni dohodki 17,096.170 21,211.047 124,07 20,640.000 102,76 — skupna poraba 2,642.884 3,669.000 138,83 3,736.000 98,20 — rez. in posl. sklad — — — — — 4. Akumulacija (amortizacija) 1,432.367 1,556.339 108,65 1,770.000 87,93 11. KAZALCI USPEŠNOSTI ZA LETO 1978 V PRIMERJAVI Z LETOM 1977 Izkazan v 1977 1978 Indeks 1. Dohodek na delavca v din 211.065 234.446 111 2. Dohodek v odnosu na povprečno izkor. sred. % 29,87 32,51 109 3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca v din 126.607 140.136 111 4. Akumulacija v odnosu na dohodek % 11,21 5,78 52 5. Akumulacija v odnosu na ustvarjeni čisti dohodek % 18,69 9,68 52 6. Akumulacija v odnosu na povpr. izkor. sredstva % 3,35 1,88 56 7. Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na del. 8.578 10.547 123 — mesečno v din 8. Čisti osebni dohodek na delavca — mesečno v din 5.352 6.043 113 9. Izločitve iz OD na delavca — mesečno v din 2.280 2.624 115 10. Izd voj eno iz dohodka na delavca v din 29,529 30.691 104 11. Akumulac. z amort. v odnosu na povpr. izkor. sredstva % 5,94 4,56 77 12. Povpreč. korišč. sredstva na delavca v din 706.578 720.969 102 13. Skupni prihodek na porabljena sredstva 121,73 121,93 100 14. Skupni prihodek na povpreč. izkor. Obratna sredstva štev. obrač. 2,23 113 2,54 15. Izguba na delavca v din 16. Dohodek v odnosu na planirani dohodek % 105,18 92,22 88 17. Del čistega dohodka za OD v odnosu na plan % 97,90 103,58 106 18. Povpreč. štev. zaposl. po stanju na koncu meseca 618 643 104 Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Problemi so enaki Poldka ERŽEN, administrativna opravila: »Nikakor se ne čutim zapostavljene, seveda pa tudi ženske same ne moremo spreminjati odnosov. Z dogajanji v tovarni sem seznanjena, v samoupravnih organih neposredno ne sodelujem. Čudi me, da so me med porodniško kar prestavili iz tozda v tozd, zares nerazumljiv odnos! Pogrešam tovariških odnosov v kolektivu, vse preveč je obrekovanja.« PREŠERNOVA DRUŽBA 1979 Vam nudi naslednje zbirke: — Redno letno knjižno zbirko — zbirko romanov Ljudska knjiga — mesečno revijo Obzornik Redna letna knjižna zbirka 1979 obsega: Prešernov koledar 1980 J. Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža Jurčič-Kersnik: Rokovnjači M. Lalič: Prvi sneg C. Jeglič: Vrtnarjevi spomini R. Rolland: Miklavž Breugnon (nagradna knjiga) Vse informacije lahko dobite pri vašem poverjeniku — Anici Petaci. Tokrat smo besedo v naši anketi prepustili našim delavkam. Ženske v združenem delu so še v marsičem v neenakopravnem položaju, ne po črki ustave, zakona o združenem delu ali samoupravnega akta, temveč v različnih dejanskih okolnostih. Toda, ali je temu res tako? Marija ŠETINA, šaržer: »V Colorju sem že 33. leto. Vse preveč je še fizičnega dela, resda vsako leto manj, toda treba je vedeti, da je tudi vse težje s starostjo. Marsikaj moramo prenašati ročno, kar bi lahko opravil viličar, toda nimamo ga . . . Tudi garderoba je predaleč od delovnega mesta. Sicer pa se s sodelavci dobro razumem, imamo delegata v delavskem svetu, s katerim dobro sodelujemo, beremo zapisnike, tako, da smo o delu samoupravnih organov dobro obveščeni.« Marjana TRATNIK, pomožna kemijska opravila: »Preveč imamo fizičnega dela, ki je zelo utrujajoče. Poglejte, ko polnimo 30 kilogramske hobo-ke, jih moramo s tehtnice zložiti na paleto. Torej, ženske moramo ravno toliko delati, kot moški, še več, lahko rečem, da smo bolj pridne od, njih. Mogoče je največja prednost v tem, da delamo samo dopoldne, sicer pa si želim več tovariških odnosov.« Barbara PODRŽAJ, tehnolog gotovih izdelkov: »Vsekakor ženske nismo več zapostavljene in tudi odnosi se mi zdijo v redu, vsaj nikakršnih problemov nimam s tem. Ženske smo vključene v samoupravljanje in imamo v delavskih svetih precej besede, osebno pa sodelujem v gospodarskem odboru tozda I. Svoje naloge in opravila opravljam z zadovoljstvom, pa tudi za rekreacijo je dobro poskrbljeno.« MEDVODE Marija KRSINAR, strojnik: »Delam v dveh izmenah, s sodelavci se dobro razumem. Zdi se mi, da bi sindikat moral bolje skrbeti za delavce. Piknik je preživela oblika, tudi s praznovanjem dneva žena je tako in bo nujno poiskati nove oblike. Na delovnem mestu bi morali poskrbeti za več orodja, da bi lahko nemoteno delali. V samoupravnih organih neposredno ne sodelujem, ker sem vezana na avtobus za Katarino.« Zapis o letni skupščini konference OO sindikata Color V soboto, 10. februarja smo se sestali na sindikalni konferenci v sejni sobi naše DO z namenom, da pregledamo delo sindikalne organizacije v preteklem letu. Udeležba je bila kar zadovoljiva, vendar bi ob večji zavednosti naših članov bila lahko mnogo boljša. Konference se je udeležil tudi delegat Občinskega sindikalnega sveta tovariš Janko Tribušon. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki so ga sestavljali: tovariš Lojze Izlakar in Miro Zidar ter tovarišica Anica Bukovec, smo poslušali poročilo o delu sindikata v preteklem letu, finančno poročilo za leto 1978, poročilo nadzornega odbora, poročilo blagajne Spodbuda inovatorjem Že nekaj časa je pripravljen za razpravo prvi osnutek Pravilnika o inovacijah DO Color Medvode, ki ea je pripravil APO sektor v sodelovanju s pravno službo. Pravilnik o inovacijah je e-den od spremljajočih aktov Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za o-sebne dohodke in skupno porabo. Takoj, ko bo le-ta sprejet, bo dan Pravilnik o inovacijah v javno razpravo. Zajema in opredeljuje vsa področja inovacij: patente, inovacije in ■ koristne predloge. Precej natančno definira, kako in po kakšnem ključu ima katerikoli delavec DO Color pravico do denarnega nadomestila za izboljšavo, ki bo na osnovi njegovega predloga uporabljena v DO. Vsekakor lahko računamo, da bo pravilnik naletel na pozornost tistih, ki s svojim znanjem in iznajdljivostjo lahko prispevajo k pocenitvi našega dela. Čas je, da se zbudimo iz spanja,na področju inovacij in le-te začnemo tudi pri nas u-strezno vrednotiti. To je namreč vzrok, da naši delavci niso zainteresirani za intenzivno dejavnost, še daleč ne neznanje. To je tudi pot, ki bo sčasoma preprečila naše, včasih že prav nepotrebno kupovanje vseh vrst licenc, ki nas nesporno drago stanejo, a se nam redko tudi obrestujejo. samopomoči in poročilo športnega društva. Poročila so bila brez pripomb sprejeta, kar si dosedanje vodstvo sindikata šteje v čast in priznanje za dosedanje delo. Predsednik konference OO sindikata Color tovariš Mo-mir Savovič je prebral akcijski program dela sindikata za leto 1979. Leta predvideva največjo možno angažiranost na področju ugotavljanja načel in meril delitve po rezultatih dela, maksimalno prizadevanje za boljše gospodarjenje v DO ter spodbuja k čim doslednejšemu izvrševanju Zakona o združenem delu. Delovni načrt prav tako predvideva še boljše sodelovanje s krajevno skupnostjo in vsemi družbeno-političnimi organizacijami na področju krajevne skupnosti. V finančnem načrtu za tekoče leto je predviden v glavnem enak obseg dejavnosti, kot v preteklem letu, vendar menim, da bo za posamezne dejavnosti potrebno urediti samoupravne dogovore, s katerimi bomo izboljšali dosedanje delo ter odpravili pomanjkljivosti in nesporazume, ki so se pojavljali. (Dogovor o uporabi počitniških domov itd.) V splošni razpravi nam je generalni direktor mgr. Milivoj Hladnik, dipl. ing. obrazložil težave, v katerih smo delali oz. poslovali v dosedanjem obdobju in obenem nakazal tudi smeri razvoja, s katerimi bomo lahko izboljšali naše dosedanje delo oziroma poslovanje. Prav tako kot on v imenu konference sindikata DO Color priporočam naj večjo angažiranost celega kolektiva v prizadevanjih za čim večjo produktivnost, povezanost med TOZD in čimbolj dosledno izvajanje Zakona o združenem delu. V nadaljnji razpravi je bilo govora o organiziranju zobozdravstvene ambulante v okviru delovne organizacije. Ker se tako zapleteno vprašanje ne more rešiti takoj, oz. z enim sklepom, bomo o dejavnostih za uresničitev te zamisli člane kolektiva obveščali v našem glasilu. Ker sem se že dotaknila glasila, apeliram na vse člane našega kolektiva, da »Colorjevim informacijam« dajo mesto in namen, ki ga od informacije pričakujemo. Glasilo mora v bodoče biti eno najučinkovitejših sredstev obveščanja naših delavcev. V eni naslednjih številk bodo objavljene višine dodatkov, nagrad, nadomestil itd., ki se glede na porast življenjskih stroškov spreminjajo letno, kot je določala bivša sindikalna lista. Umestna in tudi zelo aktualna je bila razprava o razmerah v našem samskem domu. Ta problem moramo čim prej rešiti, tako, da bo počutje naših »samcev« zadovoljivo rešeno. Delegat Občinskega sindikalnega sveta tovariš Tribušon jev svojem govoru soglašal, da je bilo delo sindika- ta v preteklem letu uspešno in vzorno in da skromnost v poročilih, ki smo jih slišali, ne prikazujejo dejanske obsežnosti izvršenih del. Tovariš Tribušon je' med drugim poudaril, da je ena izmed prvenstvenih nalog sedaj v prvi vrsti akcija sprejemanja zaključnega računa, ter splošna informiranost o tem, kakor tudi o vseh ostalih aktih. Po uradnem delu konference je sledil družabni del, kjer smo se še naprej, vendar neformalno, v manjših skupinah pogovarjali o delu in nedelu ter razmerah v naši delovni organizaciji. Ker udeležba na konferenci (bila je na prosto soboto) še ni merilo za dobro delo, lahko z veseljem ugotavljamo, da sindikat v naši DO vedno bolj zavzema tisto vidno vlogo, ki mu jo družba nalaga. Upam, da bomo tudi letos uspešno izpolnili vse naloge, ki smo si jih zadali ter da bo naslednja konferenca leta 1980 prav tako uspešna. Majda Pivec Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA M •‘HS * | P J m Sr 9 K S / O n L 0 T O F O L e zv £ N O R M Z zv z c / 5 r z z s 6 rr K £ 9 O ~~ £ T N 9 rh 'f •S T R V3Š o rr a Z 9 J> 9 9 zz -s < U Z R sS < O 3 Z 9 ££■ -S 'ZZ 7~ <9 r D r r O rt < d * 9 R P N fci. s £ K 9 c ' iS r 9 S te £ »»V £ n Z £ OS, K K ° S=i K O R R O N Z “c R ‘JZ. c/ rr < s sS r n / 2> Z Z R |g: S P 9 rt (J ZV — sr; xS 7> S- ZV te o xS r / T ! S te 9 r B L o G- 9 9 >s K 9 O Z / 9 9 — / V O S rt 7" £ 9 ° h te zv R SF R A/ £ K V Z & £ ^ / Z y 9 IZ 9 ŠT £ 2> R 'l’pž\X\* C rt Z R cz O O. Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo javno žrebanje izvedli v prostorih kadrovsko splošnega sektorja DSSS. Komisija v sestavi Urška Jenko, Marjeta Štrukelj in Mimi Jamnik je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Marto Krabonja, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Rezka Bertoncelj, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Nada Jemec. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! NAŠ RAZGOVOR Jože Globočnik »4c« Tokrat bi vam radi predstavili Jožeta Globočnika, ki v naši delovni organizaciji opravlja dela in naloge vodja ključavničarskih del. Doma je iz Smlednika, hišna številka 4 c. V Medvodah se je izučil za kovača, toda ker ta obrt ni šla, se je preusmeril na umetno kovaštvo. Vpisal se je na tehnično srednjo šolo, vendar jo zaradi pomanjkanja denarja ni zaključil. Odšel je v JLA. Tam pa je pričel s sestavljanjem križank, hobijem, ki mu še danes veliko pomeni. V listu »Križaljka« je objavil prvo križanko in tudi dobil prvi honorar. Zavzel se je, naredil svoj leksikon, svoje znanje pa izpopolnjeval z branjem knjig. »Ja, sedaj imam povprečje 10 prebranih knjig mesečno. Berem dober kriminal, avanturistiko, vohunstvo, fantastiko. Morda je ravno fantazija moja najljubša knjiga, toda sem realistični fantast, gledam pa v tovarni veliko večje utopiste. Prvič so tu rakete, toda to je stara stvar. Drugič si pa niti Jules Verne nebi zamislil plastičnih cistern za naše mastne kisline. Toda, tudi Jules Verne je imel velike zamisli, pa niso uspele.« Zapisati je treba, da je Jože že dolgoletni sestavljalec naših križank. Pravi, da niso sestavljene kar iz »luf-ta«. Vsaka beseda mora biti v slovarju, enciklopediji ali leksikonu. Pravi, da je le treba poslati rešeno križanko, pa je nagrada vaša. Branje, sestavljanje križank, zahtevno delo v tovarni, dom, družina. Kako uskladiti vse to? »Ja, težko je uskladiti vse te »dejavnosti«. Seveda, nedelja je moja. Srečen sem, če sem doma, žena pa gre z otroci ven. Poleti jo tudi jaz mahnem, seveda — po gobe. Ob vsem tem pa že 10 let delam hišo, pa še toliko let bo trajalo, da bo povsem urejena, tu pa je še okolica, vrt.« Jože nerad govori o sebi, zato pa križanke povedo več ... TEČAJ 79 Pisali smo soboto, tisto najdaljšo (delovno) v letošnjem februarju, ko je nekaj neposrednih proizvajalcev premetavalo smuči in nahrbtnike ter nervozno pogledovalo na uro, ki se nikakor ni hotela približati štirinajsti. Telesno še na delovnem mestu, z mislimi pa že dolgo na Voglu. Po vseh peripetijah, nejasnostih in nesporazumih se je nervozno kakor vedno, z obilo improvizacije, začel letošnji smučarski tečaj. Poleg petindvajsetih smučanja, doživetij in piva žejnih, se je v brunarici znašel tudi prepotrebni hladilnik. Le-ta naloge ni najbolje opravil, saj je prve dni sneg mučila odjuga, na vsesplošno radost tečajnikov pa je »crknila« še voda. Za splakovanje grla raznoraznih »vodic« ni primanjkovalo, da pa umivanje škoduje, ve vsak pošten smučar — planinec. 2e prvi večer smo z žičničarji, osebjem hotela in drugimi podobnimi ustanovami navezali diplomatske odnose, kar se je izkazalo kot nadvse uspešna naložba, saj smo na Voglu stalni gostje, čakajo pa nas še sindikalne tekme (o tem več v naslednji številki). Po začetnem preverjanju smuškega znanja so eksperti razdelili tečajnike v skupine, kar je potekalo v dokajšnjem miru in redu. Zataknilo se je REKREACIJA ZA VSE IN VSAKOGAR 1. Kegljanje na kegljišču HIDRO Medvode vsak četrtek od 19. do 22. ure. Obvezni so športni copati (Silvo Čadež), 2. Plavanje v bazenu Tivoli vsak ponedeljek, sredo, četrtek, petek in soboto od 16.30 do 18.30. Karte pri Nuši Kosec v Preski in Miji Barle v Medvodah. 3. Namizni tenis — vsak ponedeljek, četrtek od 14. do 16. ure v TVD Partizan Medvode. Obvezni so telovadni copati. (Ida Juvan) 4. Odbojka — vsak četrtek ob 19.30 v OS Preska (Marko Beber). Obvezni so športni copati. 5. Košarka — v ponedeljek od 19. do 20.30 v OŠ Preska. Obvezni so copati. (Tone Senčar) 6. Strelci — vsak četrtek od 14. ure do 14.30 trening v jedilnici Preska, od 14.30 do 16.30 tekmovanja. (Marjan Hribernik) 7. Balinanje 8. Kros 9. Nogomet Spomladi — objava na oglasni deski! 10. Šah — vsak torek od 14. do 16. ure v sejni sobi v Medvodah. (Miro Šuštar) pri tečajnicah, ki so kar vse silile v prvo jakostno skupino, pa ne zaradi učitelja. Sirote je premamil FIS sistem, pri katerem so najboljši pač v prvih skupinah. Vrstili so se dnevi, znanje je raslo in raslo (kot mamino veselje), z njim vred pa tudi umetnost padanja — posledica: modrice vseh barv na belih stegnih vrlih tečajnic. Nekateri smo razočarano pričakali vodo, drugi pa smo večdnevni znoj izprali v niže ležečem pokritem bazenu. Tečajnice so z žalostjo opazovale spremembo kilaže tia bolje, za kar je bil soglasno izbran krivec — kuhar Dane, ki jih je poleg obilne in okusno pripravljene hrane zalagal tudi z dobro voljo in vstekleničenimi kalorijami. Pel je pagat in se z beračem združil v ultimo. Vsako jutro smo si rdeče-oki pripovedovali tarokaške podvige. Kljub vsestranski zaposlenosti smo torej tudi smučali, in ker nesreča ne počiva, je doletela tečajnike še zaključna tekma. O njej le: »Slava padlim!« Vse ostale pa vabimo s pesmijo »Gremo na Vogel« na palačinke k Mariji; cene so odvisne od vremena in razpoloženja v brunarici. SMUK — tovariši: Frane, Jože, Jule, Vanja ABONMAJSKI PROGRAMI ZA SEZONO 1978/79 Drama SNG — abonma red D Maksim Gorki: Letoviščarji Henrik Ibsen: Mali Eyolf Dušan Jovanovič: Osvoboditev Skopja Edward Bond: Morje Frank Wedekind: Duh zemlje Fedor M. Dostojevski: Stričkove sanje Opera in balet SNG — abonma red D Opera: G. Verdi: Othello A. Dvoržak: Rusalka Y. Massenet:. Werther P. Šivic: Frontno gledališče J. Stravinski: Zgodba o vojaku Balet: Baletni večer (3 krajša dela) J. Offenbach: Metulj ali S. Prokofjev: Pepelka Mestno gledališče ljubljansko — Abonma Kolektivi L I. Cankar: Kralj na Betajnovi D. Dyskbowrn: Norčije v spalnici M. Jesih: Vesela nedelja S. Mrožek: Grbavec M. Mikeln: Afera Mandragol M. Bulgakov: — 2. Petan: Pasje srce Informacije pri tov. Duši Hribar. NAGRADNA KRIŽANKA Sfotrrt/ ’ 1/ Goi/o£A/r// KA/?/A»pQ 1 SKAoZu $ Pososve I J*o L// OBL*)« rfpAOSifZ o s ES/? 'A Z** 07^03KE WWpE< OKZ//3NO zohAHpe, p/Hr#w PZSEC KOKO?'£* BoQ//>/o* JEZE PE^O HSi7£^ PO&XOCJ£ /WAS l£v/?E os7A/?/SK' Zr/fTH/ 'V'9^‘92 /HOt/sSp p/psrt////} 2>EZ PocOTok-9 \SKS7f? PEAz/j. PA£P&>G- MsEipavo 0&i/t/)EHO PQ**OC?E QfJ7Af ZpOOpE o ce+s///? S/PAEK/Č* /&*./?T/ PEC/V/ OTOK Poht/A//p/p P/?hp£, S/?l//?///? ft/KEEp hs7XO*"CJ9 OHAHSH/? /ohck/č/? so< ez?//£ /OA'//// 1//JŠ?«/, PA D PEZE K?/ HO t" ■3*0 J7/PSUE/V, 7A0EH Hpk hEHOp/p/J C-VEp/C N\KOZQ J£J> * K*2>& ZE70l/ASCe / dEZG'j/ ČLVP/?HC't P*/rorEity PESE*/ pzehe/ EE77S/ c/?s GEPhEHJC' e>AE£ 2>KEVH/ ZE2> E*EE4 _ Ptw/J7i/e 7>A//?a' /TEZ/p/p HfiE/VH/ PEEhEZ ČPŽ91/A? / *EA/K/ 7E4 X2i//?J. EAi/Sri/o •/02///?/ AttČtf? HE/rc/p/? */S7 A/p/J ■S