o'i o 6 BREZPLAČNO! P o -M h i8 M na > M 0 Pi O s ?RVA POMOČ V NEZGODAH Ponatis prepovedan — Vse pravice pridržane llO'iOfj nWW ^ BREZPLAČNO! PRVA POMOČ V NEZGODAH Ponatis prepovedan — Vee pravice pridržane llÜ'iOG Alkoholizem . . Bardella..... Bolnikov prenos Dihanje umetno Epilepsija (padavica) ..... Histeričnost . . Kačji pik ... . Kap na možgane Ko ike...... KoBti zlomljene Krčna žila krvaveča Krvavenje: hemoroidov (zlate žile) . . . krčne žile maternice, iz nosa . . pljuč . . . zob .... želodca. . žile dovodnice . žile odvodnice. . Maternično krvavenje ....... Mehurji po opeklini Napadi epileptični „ histerični . . . Nezavest...... (Nadaljevanje Btian Nosilna vreča ... 62 Nosilnica......62 Nosilni stol.....62 Nosno krvavenje . 7 Obeäenje......32 Obveze.......50 „ frača.......68 „ glavna (iapelj) 56 „ mitella......58 „ okrožni povoj . 50 „ osmiua......52 „ popkov povoj , 60 „ pritisnil..... 6 „ renversž .... 52 „ ročna pentlja. . 5« „ sklepna.....52 „ stružni povoj . 52 „ trioglati robec . 56 „ zasilna......24 „ žitni , klaa .... 54 Obvezovanje .... 60 Opekline...... 8 Otroka zvija — božjast......40 Ozebline 1., 2. in 3. stopnje .... 9, U) Pik iuželk.....iš Plinovo vdihanje . if Pljučno krvavenje na strani 2) VAŽNO ZA VSAKEGA! Ta koristna in zelo zanimiva brošura naj se dobro shrani, ker utegne nje vsebina vedno, posebno pa V sili ^ doma kakor tudi izven doma zelo dragoceno k oristiti. Nahajajo se v tej brošuri predpisi o ,,Prvi pomoči^', katera naj se podeli onim, ki so se nenadoma ponesrečili ali oboleli, dokler nimamo zdravnika pri rokah (glej kazalo na levi strani in stran 2) in dalje nas ta brošura poduči, kako je najbolj mogoče obvarovati organizem posledic vdihanja škodljivih kalij in kako se uspešno obvarujemo boleznij v dihalnih organih (glej stran 11). PRIPOMBA : To navodilo o „Prvi pomoči" dopošlje na zahtevo vsakemu brezplačno Korwill's Mohren-Apotheke, Dunaj I., Wipplingerstrasse 12 (Telefon 15.122) stran Porod na cesti. . . 60 Prenos bolnikov. . 62 Pretresenje možganov ........21 Popad steklih živali 48 Rane po elektr. toku visoke napetosti 9 Rane po opeklini 1., 2. in 3. stopnje . 8 Razjedenja..... g Solnfarica.....40 Spahnjenja.....22 Stekle živali .... 48 Strela........ 9 Tuja telesa ; v nosu......26 v oi eh......26 v požiralniku in dušniku .... 28 v iiäi.'sih.....26 Umetno dihanje . . 30 Ustavitev krvi ... K Utopljeuje.....32 Vdihanje: jamskega plina . 32 ogljikove kisline 32 ,, sokisline 32 svetilnega plina. 32 Vodna postelja . . 9 ••^tian Vročinska kap ... 40 Zadavljenje.....32 Zadušenje......28 Zastrupljene rane . 48 Zastrupljcnje.... 44 s fosforjem ... 46 s kislinami .... 46 s pokvarjenimi jedrni......48 s prusko kislino 48 8 Bublimatom . . 46 z arzenikom . , . 46 z atropinom ... 48 z lizolom.....46 z lugi.......46 z morfijem .... 46 z volrjimi jagodami ......48 Zasutje.......32 Zavoj z obzevo . . 5 Zdravljenje ran . 4, 48 Zlata žila krvavera 7 Zmefksnja (otiski) 21 Zobno krvavenje . 7 Zvinjenje......22 Želodčno krvavenje 7 Žila dovodnica krvaveča ..... 6 Prva pomoč v nezgodah. Vsak človek je dolžan v nesreßi svojemu bližnjemu pomagati. Ta pomoč pa ni vselej mogoča, ker so potrebne k tej gotove znanosti in izurjenosti. Zatoraj so sledeči podatki o „Prvi pomoči" za vsakega zelo koristno berilo in naj bodo v sili za svetovalca. Kdor hoče pomagati, naj si za načelo stavi dve reč! : 1. bolniku pri pomoč! ne škodovati, 2. pri vseh znatnejših nesrečnih slučajih poklicati zdravnika — čeprav tudi sami pomagamo — ah vsaj poslati bolnika k zdravniku v nadaljno nadzorovanje. I. Poškodbe. A. Rane. Kane so odprte, krvaveče poškodbe, pri katerih je koža pretrgana. Rane so ali rovršie, ali s-i;ajo tudi v g^loblje ležeče mehke dele tja do notranjih organov, Nevarnost rai e je odvisna od važnosti poškodovanih organov, v koliki m ri rana krvavi ii kako se razvija. Razločujemo ostr.irobe vrezne, vb dne in udarčae rane, nepravilne raztrgane in s topo silo zadane zmečkane ran», in ^icer je pri zadnjih okolica zatekla, dalja luknjaste ustrelne rane, ki so pri strelu iz bližine od smodnika očrnjene, potem še opekline, ozebline, razjedenja in zastrupljene rane. - » - Vsako, tudi najmanjšo rano je potreba skrbno zdraviti, ker daje v naš organizenn vhod onim, povsod v naši okolici (zrak, predmeti, obleka, roke) prežečim, majčkenim okuževalnim kalem in povzroči lahko bolezni, ki HO nmi'jene v začetku na rano, se pa poznej-) hitro razširijo na vso zdravo okolico in slednjič lahko preplavijo z okuževalnimi kalmi vsa telo (zastrupljenje krvi), ki je že večkrat iz majhnih vzrokov podleglo okuženju. Pač delujejo v krvi in tkaninski tekočini k uničenju kužnih kali večinoma z vspehom gotove moči, katere je potreba s primernim ravnanjem podpirati. Ne zevajoče rane ozdrave na ta način, da jih tkaninska tekočina zalepi in Siakita. Brazda je fina in podobna črti. Pri zevajočih ranah in ranah z večjo zgubo snovi se napravi iz mesnih bradavičk (divje meso) vmesna tkanina, iz katere nastane široka, najprej rdeča b-azgotina. Inficirane (okužene) rane se celijo po ognojenju. Bavnaqje z ranami: Temeljito očiščenje rok z milom, krtačo in gorko vodo, kateri se lahko pridene kaka razkuževalna tekočina (lizol, lizoform, 1 žlico na umivalno posodo); ustavitev krvi (glej spodaj). No dotikaj se rane; osnaži okolico rane z vato, pomočeno v bencin; le če je rana modno oneinažena, jo oplakni s prekuhano vodo brez dodatka razkuž^valnie sredstev, kot karbol, sublimat, lizol i. t. d., ker razjedajb robove rane in zmanjšajo odpornost proti infekciji. Sese-dena kri se ne sme odstraniti. Pokrij rano s č sto, belo nbvezno erazo in sicer v več legah, v sili s čistim platnom. To pritrdi z ne premočno napetim ovojem, oziroma s trio-gelno ali drugo ruto. Poškodovani del potrebuje miru. Ne pokrij rane z obližem in ne tlači ničesar vanjo, ker t* poveča nevarnost infekcije. Pri močnem krvavenju, nofanjih poškodbah kakor tudi za končno ureditev vseh večjih ran, poklic zdravnika. Uaterijal za obveze : K temu služijo najbolje takozvani zavoji in patrone z obvezo, ki vsebujejo vse, kar je za enkratno uporabo potrebno, v snažnem in priročnem stanju. Krvavenja: Kakor omeijeno, je treba, predno se rana '/apre, kri zanesljivo ustaviti, ker velika izguba krvi telo oslabi in lahko še pred prihodom zdravnika smrt nastopi. Razločujemo krvavenja iz ran in iz notranjih organov. Kri se pretaka v žilah in siorr v smeri od srca k periferiji v žilah dovodnioah (arterijah), ki se vedno bolj razcepijo in preidejo konečno v organih v mrežice lasnic, iz katerih se zbira v venah ali odvodnicah in se povrača k srcu. Potemtakem razločujemo krvavenje iz žil dovodnio (arter jelno), iz lasnic (kapilarno) in iz odvodnic (venoznoi. Pri krvavenju iz dovodnic brizgne svetlo-rdeča kri z veliko silo sunkoma v loku iz rane, pri manji§ih dovodnfcah pa vidimo nekako skakljanje (pulzacijo) iz rane tekoče krvi. Pri krvavenju iz lasnic se steka kri iz večih točk v kaplje. Pri venoznem krvavenju teče črnordeča kri pod majhnim pritiskom jednakomerno iz rane. Ustavitev krvi : To se zgodi pri lahnem krvavenju samo od sebe na ta način, da se kri sesede ; sesedena kri zapre kot zanjašek odprtino žile, toraj se ne sme odstraniti. V tem slučaju zadostuje lahna pritisne obveza. Pri večjih krvavenjih se pritisne na rano- obilnejii šop gaze (Tampon) in pritrdi z dobro sedečo obvezo. — B — Pri močnem krvavenju je treba predvsem spoznati naravo krvavenja. Če krvavi žila dovodnloa, je toraj v odlašanju velika nevarnost, ted ij položi takoj brez pomifilek i jeden ali ob i palca drug vrb drugega na rano in zab ani s k epkiin pritiskom iztok krvi. Pri krvavenju na glavi, vratu in uilih labko pritisneš glavno grivodno žilo n:i bližnjo kost. Žilo dovodnico na roki najdeš v sredi nadlehti n i notranji strani (biceps), arterijo na segnu najdeš v prigibu dimelj, glavno ž lo na vratu na prednjem robu glavo-Tudi krepek odgib udov v in pritrjenje v tej legi more dovesti do cilja, gotovejše sredstvo pa je, da oviješ ud z elastičnim trakom, gumijevo cevjo, naramniki, ovojem itd. v smeri od rane proti srcu. gibalne sklepih Nai Pod. 1. mišice v vratu. Pri močnem krvavenju žile odvodnice se ustavi kri s tem, da ud visoko položiš in ga oviješ od rane proti periferiji (obodu); tu sem spada krvavenje iz krčne žile nižje ko ena, katero ustaviš lahko s tem, da nogo navpično privzdigneš in napraviš pritisno obvezo. Ce pri odvodničnem krvavenju napačno obviješ (v smeri proti srcu), nastane vsled zajezenja ^e silnejše krvavenje, zatorej je treba pri tem tudi ozko obleko, kakor ovratnik in srajco, nogavične in hlačne podveze odpeti oziroma odstraniti. Xa opisani način se bo tudi lajiku posrečilo pacijenta do prihoda zdravnika obdarovati pred izgubo krvi; svari se tu pred uporabo ljudskih sredstev, kakor pajčevine, železnega klorida, arnike, katera moramo imenovati uevarna. Krvavenje iz telesnih votlin. Krvavenje iz nosa je posledica poškodb zunanjega nosu ali obolenja sluznic. Pacijent se posadi pokoncu; ne sme se vsekovati; nosnica krvaveče strani se pritisne proti nosnemu prekatu, kjer je navadno sedež krvavenja. Če to nima uspeha, se potegne konec nosu kvišku in vtakne podolgast šop vate kolikor mogoče globoko v nosno odprtino in s prstom dalje jritiska. Pri trdovratnem krvavenju, posebno pri crvavenju na vzadaj v žrelo, je treba takoj poklicati zdravnika. Pri krvavenja pijač in želodca se kri izkašlja, oziroma izbljuva. Vzrok je obolenje pljuč ali želodca. Kri iz pljuč je redka, svetlo-rdeča, penasta, kri iz želodca temno-rjava, deloma zasedena. Bolnik naj se vleže, prepovej mu gibanje, govorjenje, lirano, požira naj kcišCke ledu ali pije slano vodo ter pokliči zdravnika. Zobno krvavenje, pogosto v zelo veliki meri, nastane po nasilnem izdrtju zobu. Bolnik naj drži ledeno- vodo v nstili, naredi trdno, primerno veliko kiogljo iz vate, ki se položi v izdrtino in z zobmi dalje časa vanjo pritiska. Dostikrat je treba zdravniške pomoči. Krvavenje iz maternice nastane po porodu> splavu ali po obolenju spolovil. Do prihoda zdravnika položi bolnico mirno z vzvišeno medenico, deni kot pest velik kos vate pred nožnico in stegna se naj trdno skupaj pritisnejo. Krvavenje zlate žile (hemoroidov) nastane iz krenili žil zadnjice. Hladna sedežna kopelj, vzvišena lega sedala s tem, da podložiš blazine, klistiranje z ledeno vodo. Rane po opeklinah. U»ne po opeklinah nas'.i-nejo po močnem solnčnem pripekanju, od žarečih kovin, vrelih tekučin, vročih parov, posebno od pro>te^'a ognja. Vzrok teli ran je pogosto nesrečen slučaj, večinoma lahkomiseljnost, kot n. pr. dolivanje špirit i petroleja v noreče kuhalne aparate ali svetilke, lahko-misljeno ravnanje z bencinom pri odprti luči, n pr. pri snaženju rokavic, vstop v prostore, napolnj -ne s plinom, z odprto lučjo i. t. d. Pri teku se ogenj raz-plamti, tako da nastanejo lahko obsežne opekline. Razločujemo tri stopnje opeklin: 1. stopnja: koži postane rdeča in boli. 2. „ napravijo se vodeni beli mehurji. 3. „ koža in globlje ležeče tkanine postanejo suhe kot usnje in zogljenž. Vse opekline zelo bole. če je opečena več kot tretjina kože, nastopi smrt pod znaki težkega zastrup-Ijenja krvi. Pomoč obstoji najprej v tem, da pogasimo ogenj. To dosežemo na ti način, fia gorečega polijemo z veliko množino vode ali zadušimo ogenj, če dotičnega položimo na tla in ga pokrijemo z odejami. Nato se obleka razstriže s telesa in rane sledeče zdravijo. Opekline 1. in 2. stopnje se najprvo zdravijo na ta narin, da se namažejo s kako mastjo ali oljem. V to se lahko rabi vazelin, navadno olje, laneno in sezamovo olje, mast, surovo maslo, prešičja mast. V lekarnah se dobi tudi olje za opekline, to je me.šanica olja in apnene vode. Mehurji, ki vsled močne napetosti bolijo, so morajo predreti in izprazniti z izžgano iglo. Predrti mehurji in opekline :). stopnje naj se obvežejo s suho obvezo; najbolje z Bardelebnovim bizmutovim ovojem za opekline, s takozvano bardelo. Pri zelo obsežnih opeklinah zavij bolnika v mokro ali v olje namočeno platneno rjuho ali ga položi v mlačno trpfžno kopelj (vodno posteljo). Ra^edesja kože nastanejo, če sr polijemo z lugi ali kislinami. Večinoma odgovarjajo opeklinam 3. stopnje. Kazjedenja od luga se zdravijo z umivanjem z razredčenim jesihom, ona od kislin s polivanjem z milnico ali apnenico, nato se napravi obveza z v olje namočeno gazo. Ozebline: Razločujemo ozebline posameznih periferno ležečih delov telesa, kakor nosu, ušes, prstov na rokah in nogah in splošno zmrznenje. V prvem slučaju postanejo dotični deli naiprej bledi in zelo bolijo, nato modro-rdeči in neobčutljivi (1. stopnja). Pozneje lnhko nastanejo mehurji, napolnjeni z rdečkasto tekočino (2. stopnja). Končno odmro tedaj že črnkasto barvani deli (3. stopnja, snet po ozeblini). Pri 1. stopnji drgnenje s snegom, dokler se čutenje ne povrne; pri 2. in 3. stopnji kakor pri dotičnih opeklinah. Pri splošnem zmrznenju nast( pi utrujenost, zaspanost in spanec. Udi postanejo mrzli in otrpnejo, dihanje in delovanje srca postane težavno in končno preneha. Zmrznjenega je treba prenesti v hladen prostor in drgniti s snegom ter z mokrimi cunjami (previdnost, ker se udi lahko zlomijo!), nato mlačna kopelj; ko otrpnenje zgine, umetno dihanje (stran 30). Kadar se zavest povrne, vlivaj mu čaj, juho, vino, konjak. Strela in električni tok visoke napetosti napravi pri vhodu in izhodu (večinoma na roki in nogi) luknjaste ali zobčaste sivočrne do rožno-rdeče opekline, s katerimi je ravnati tako kakor z drugimi opeklinami. Razventega povzročijo omotico, težko nezavest, ohromelosti in slednjič smrt, vsled otrpnenja dihanja in srca. Uporaba umetnega dihanja (stran 30). Razven tega lahko nastanejo po streli težke poškodbe, kakor zlomljenje kosti, izpahnjenja vsled padca ha tla (stran 22). Ogibaj «e ob nevihti bližine žičnih napeljav, visokih dreves ali bivanja na gorskih vrhovih. Na prostem se je dobro vsesti, še bolje vleči. Ne sme se dotikati žic elektr. toka visoke napetosti ali čez te napeljanih utrganih telefonskih in brzojavnih žic. Če kdo zaide v krog toka, se ga mora zaradi nevarnosti za rešitelja zelo previdno oprijeti. Žica se prereže z izolirskimi škarjami, zagrabi pacijenta samo za lase ali suho obleko! Izoliranje poma^alca s pod-loženjem slame, suhih desk, steklene ali gumijeve ploče, nataknjenjem galoš. (Nadaljevanje na strani 21). Hjfjouu» *' JI »L« C" (■■-r<'rT'<' - z x'cscljem /jotrjujcm. da sem bi! z VA LDA -PASTtUAMl zdo zadovoljen. Dr. APPJiL, distriktni ielezn. zdravnik, 24. af)rila /9/.J. Mahrenbcrc/, Štajersko. < Z vsfjchom VALDA-FASTILJ sem bil zelo zadovoljen. Med. Dr Lcop. BERGMANN, distriktni zdravnik. Huhnerwasser^ 26. julija it) 12. Z učinkom VALDA-PASTILJ sem bil zelo zadovoljen in nimam ničesar jjroti temu, ako se ta zijava ponatisne. />. Jar. BLAŽEK. 10. junija igi2. C. kr. okrajni zdravnik, Slav.-Brod. Pri mojem katarju v grlu so mi V ALDA-PASTILJE izvrstno pomagale. Dr. BRUCK Bela, c. in kr. štabni zdravnik. Felso-Szakonv, Ogersko, 26. aprila igi3. Imel sem pri sebi samem z VALDA-PASTILJAMI tako presenetljiv vspeh, da Vas prosim, da mi pošljete še jedno škatljo. Dr. Karol BULIR, mestni, okrajni zdravnik, 30. oktobra igi2. Praga I—jg3. Pošljite mi še jedno škatljo VALDA-PASTILJ; spoznal sem iste za izvrstno sredstvo pri. bolečinah v vratu in jih tudi vporabljam za sebe in svojo druiino. Dr. Josip DOLEŽAL, knezonadškofijski distriktni zdravnik, 31. januvarja igi3. Spodnji Brezan. I Zahtevajte vedno edino-le prave I VALDA-PASTILJE! ! I Dobivalo se v vseh lekarnah. I I drogerfjah In sIKnIh trgovinah. I Po nasvetu enega koteč/a sem vpeljal za poskus raJe VALDA-PASTILJE i) svojo privatno prakso in sem hil z učinkom istih v mnogih slučajih obolelosti flninika zelo zadovoljen. Dr. Aleksander DSIDA, okrajni zdravnik. 24. aprila igi3. Fehertemplom, Ogersko. Zelo sem hil zadovoljen s poslanimi V A LDA -PASTILJAMl. Prosim, pošljite mi še eno večjo množino. Dr. J. pl. ERDODY, c. in kr. višji štavhni zdravnik, 24. aprila igi3. Budimpešta Vili., Josefsg. /3. Poskusil sem VALDA-PASTILJE sam na sebi in opazil, kako izvrstno učinkujejo. Nadležni nahod in kašelj sta neverjetno hitro v jednem dnevu odnehala. Pošljite mi prosim še jedno škatljo. Docent Dr. C. FÜRST. 12. decembra igog. Gradec, Murplatz 7. veseljem Vam poročam, do sem spoznal VALDA-PASTILJE za zelo hvalevredno olajševalno sredstvo proti pokašljevanju in priporočal iste tudi .svojemu sinu pevcu pri kataričnem vratoholu oziroma hripavosti in sicer z najboljšim vspehom. Pri tej briliki Vas prosim, da mi zopet dopošljete eno škatljo. Dr. J EN D L - ^S'^l USEN HOFES. aprila jgj.^. C. kr. okrajni zdravnik. Krakovo. Lubicz 7. I Nikar ne hodite ob slabem vremenu veir I ako niste prej použili ■ j VALDA-PASTILJO! j 2r Vašimi VALDA-PASTIUAM! sem bil zelo zadovoljen in sem imel v enem slučaju pri bolečinah v irdu ugoden vs/yeh. yy MÖLLMANN, občinski zdravnik. Obritzberg, N. A., 9 avgusta igi2. Poročam Vam z veseljem, da sem vporabljal VaJe VALDA-PASTILJE z izvrstnim vspelwrn. Ker se je zopet /wnovilo več slučajev hudega kailja, Vas jyrosim, da mi kakor hitro mogoče dopošljete Je eno poJiljatev. A ko bode vsjyeh zopet tako sijajen. Vam bodem o tem ie jioročal. Jaz bodcm vpeljal Vaše VALDA-PASTIUE stalno v svoje okroiie. Dr. Štefan KROMY, okrožni zdravnik, Theben a. d. D. (Deveny), Ogersko. 2. majnika igi3. f Kašljanje še ni bolezen: | Pač pa Vam naznanja, da je to posledica, ki je nastala vsled razdraženega grla, dušnic ali pa drugih dihalnih organov. Kašlja se obranite, ga olajšate in tudi popolnoma —= odpravite z = Valda-pastiljami ^ Ker so mi VALDA-PASTILJE ie veliko dobrega nahravile, mi hlaqovoUte poslati še i škaf I jo Dr. Oskar LEN HARDT, g. Oktobra 1912. mestni zdravnik, Karlovi-Vari, hiša »Taunus« EUzabetno _I__nabreije III. St._ Vašimi VALDA-PASTILJAMI sem bil zelo zadovoljen in jih lahko toraj najboljše priporočam. Med. Dr. A LUKAS, 26. junija iqi2. c. kr. okrajni zdravnik, Prahatice. Pri na Dunaju tako pogostem obolenju v irelu (cjrlu) posebno v slabem letnem času, sem bil z VALDA-PASTILJAMI zelo zadovoljen in tudi moji pacijenti jih zelo pohvalijo Dr. J. E. M A YER, mestni višji zdravnik. Dunaj XIV.,Sechshauserstr /O, 2.t. aprila igi3.__ Zapisoval sem VALDA-PASTlLJEv svoji praksi pri katarjih v dušniku, posebno pa v praksi za otroke vedno z dobrim vspehom, ker učinkujejo pri kašlju in hripavosti zelo olajševalno in odpravijo zasluzenje, ne ovirajo prebavljanja in jih radi tega zelo radi jemljejo. Med. Dr. L RESCH, Feuersbrunn, 2/. junija igi2. občinski zdravnik. Potrjujem prijetni učinek VALDA-PASTILJ in iste najbolje priporočam. Dr. Jurij SPE NU L, mestni zdravnik v kopališču in zdravilišču Dorna - Watra. Dorna-Watra, 25. IV. 1911. I VALDA-PASTILJE \ • J I odpravijo takoj zasluzenje ! | Dosegel sem z Vašimi VALDA-PASTILJAMI zelo dobre uspehe in jih v svoji praksi tudi zelo rad zapišem. Prosim Vas, da mi dopošljete zopet eno mnoiino istih, sedaj za mojo lasino vporabo. 24. aprila iqi3. Dr. M. SCHWARZ, občinski zdravnik, Gross-Schzueinbarth. Poskusil sem VALDA-PASTILJE. pri katara-Hčnih slučajih v gornjem delu dušnika in imel z njimi vedno zelo ugoden in prijeten učinek. Vedno dralenje h kašlju je bilo nepričakovano odpravljeno in katar je zelo hitro prešel Priporočam toraj lahko Vaše pastUje za sHčne slučaje- Dr. Dezsd STEISER, okrajni zdravnik, 2.^. aprila it) i3. Zsibo, Ogersko. (Nadaljevanje na slrani 25.) Navaden nahod ni vedno tako nedolžen, kakor se splošno sodi, ker nastane vsled vnetja sluzne mrene,ki obd^'anosno votlino; odtod tudi pogosto kihanje in zato Vam tudi, če ste nahodni, venomer iz nosa teče in če je še hujše. Vam silijo solze iz očij. 1> ahod Vam lahko, kakor ljudje pravijo, na pljuča udari, kjer Vam utegne razne katarje in prav nevarne bolezni povzročiti. Da se temu ^ izognete ali pa da se nahoda kar najnitreje j ==== znebite, vzemite === j ANTISEPTIČNE j VALDA-PASTILJE, kajti ni ga boljšega sredstva zopjBr to nadlogo. Zahtevajte pa povsod le pristne. --L.-, ■ -..i----_.jot^ac - - 2J — B. Poškodbe po topi sili: Topa sila (sunek, udare«, padec, prekuc) učinkuje na telo lahko na ta način, da ostane elastična koža pač nepoškodovana, toraj ne nastanejo nikake rane, toda spodaj ležeči mehki deli se zmečkajo ali notranji organi pretresejo. Zmečkanja (kontuzije, podplutba). V prvem slučaju se raztrgajo žile in nastopi krvavenje pod kožo v obliki bul ali ploščnatih oteklin. Vsied Kasedenja in poznejše pretvoritve krvi postane koža na zmečkanih mestih modra, pozneje zelenkasta, končno rumena. Zmečkana mesta povzročajo, zlasti pri pregibanju, hude .bolečine. Dotični udi potrebujejo miru, bolečine je lajšati z ledom v vrečicah, kompresah, otekline pa s prikladnimi mokrimi obvezami. Pozneje naj zdravnik masira. V drugem slučaju nastopijo pri padcu ali vdarcu z veliko silo pretresenja ali zmečkanja notranjih organov (možganov, pljuč, r.robu, jeter, vranice, ledvic), ki se pri tem lahko pretrgajo. Pretreaenje moig^anov je pogosta posledica padca ali vdarca na glavo. Bolnik takoj zgubi zavest, postane bled, površno diha, žila bije počasneje, njegove punčice se od svetlobe ne skrčijo. Ce se zav6, se na nezgodo ne more nič spominjati. Pogosto začne bljuvati. Bolnika se položi z lahno privzdignjeno glavo, skrbi za popolen mir, položi na glavo ledene ob-kladke ali obkladke z mrzlo vodo. Če sumimo notranje poškodbe, je vedno poklicati zdravnika. Če užinkuje sila na kak sklep tako, da se sklepni konci kosti zmečkajo in drug proti drugemu premaknejo, se lahko pretrgajo sklepne vezi in mošnjice in nastopi krvavenje v sklepno votlino. Isto stanje nastopi tudi vsled nepravilnega ali navadno mero presegajožega gibanja v sklepih in se označuje kot zvinjenje (distorzija). Sklep je vsled vliva krvi močno zatekel, toda ne kaže skoraj nobene posebne spremembe. Njegova gibljivost je ovirana in povzroča hude bolečine. Ud potrebuje miru, devaj mrzle obkladke, mokre ovoje do zdravnikovega prihoda. Spahnjenja (luksacije) sklepov nastanejo tedaj, če dovede zunanja sila ali napačni gib do dislo-kacije, t. j. do oddaljenja obeh koncev kosti drugega od drugega. Kosti so stopile tedaj iz svoje zveze, izgubile so svojo naravno stično ploskev, sklepna mošnjica je pretrgana in skozi odprtino navadno izstopi konec gibljivejše kosti in se zadere v bližnje mehke dele. Spahnjenje (luksacijo) spoznamo tedaj na močni spremembi oblike, ki je posebno očividna, ako jo primerjamo z drugo stranjo, gibljivost sklepa je ustavljena, vsak poskus gibanja zelo bolesten. Uravnanje spahnjenj je umetnost, ki jo razume le zdravnik, kojega je treba takoj poklicati. Ne poskušajte tedaj sami uravnavati, ker bi pri tem lahko bolniku veliko škodovali. Lajik naj se omeji tudi tukaj le na to, da je ud v miru in da se devljejo na sklep mrzli obkladki. II. Zlomljene kosti. Kosti 80 jako trdne, toda objednem krhke in se radi tega po uplivu zunanje sile ali neumestnega giba lahko zlomijo. Posebno lomljive so kosti starejših ljudi, upogljive pa kosti otrok. Kost se zlomi ali na mestu, kjer je učinkovala sila (direktno zlomljenje;, ali na kakem oddaljenem me.stu vsied prenosa sunka (indirektno zlomljenje), n. pr. padec na roko — zlomljenje klučnice. Če je samo kost zlomljena, ne da bi nastala kaka kožna rana, tedaj je zlomljenje jeduostavuo ali zaprto ; če ja nastala vsIed istega zunanjega vzroka ali na ta način da je ostri konec kosti predrel kožo, v isti rana, teda je zlomljenje odprto ali komplicirano. To je vedno veliko nevarnejše kakor jednostavno, ker po rani lahko nastane infekcija, ki tek zdravljenja zavlačuje ali popolnoma dvomljivo napravi.VsIed natezanja mišic se zlomljena dela po dolgem premakneta in ud se skrajša. Zlomljenje kosti spoznamo tedaj : 1. na očividni spremembi oblike in morebitnem slrila igi3. Va.ie VALDA-PASTIUE scm fircjcla še , na Dunaju. So zelo izvrstne in f>ri našem poklicu za glas najboljše' te vrste. Baroncsa Frida MUHL WERTH-MEINHA RDT ( predaxiateijslia umetnica, ( t. č. Opatija, vHa Tiszata. ^ Če §e tako lahko prenašate bolečine v grlu in ospilih.ne zanemarjajte se,kajti sčasomaVam ne bo več prestajati vsled hudega trpljenja. Da se tega obvarujete, vzemite VALDA-PASTILJE. K prepreöenja dihanja eventueino k navidezni smrti dovedejo sledeče okolnos;! : a) Tuja telesa v vratu (glej zg.). b) Obeienje, zadavljenje: Obešenca je treba odrezati in pri tem podpirati, da se pri padcu ne poäkoduje, zanjko odvezati, nato začeti z umetnim dihanjem, ko pa začne že sam dihati, ga polivaj z mrzlo vodo in drgni. c) Utopijenje : Utopljenca se položi, ko ga potegneš iz vode, s trebusao stranjo čez koleno, da se more odteči voda i/, pljuč. Očisti mu nato U3ta tekočine in blata ter uvedi umetno dihanje. Obriši ga tudi do suha. Ko se mu vrne zavest, daj mu kaj gorke tekočine, čaja, kuhanega vina. Zavij ga v suhe rjuhe in odeje. d) Zasutje: Ponesrečenec Je zasut pod sipom ali snegom (Uvina). Dihanje je otežkočeno vsied stisnenja prsnega koša, četudi ostanejo usta prosta. Po odkopanju očiščenje ust, umetno dihanje. e) V dihanje škodljivih plinov: ). Ogrljikova sokislina uhaja iz slabo ventiliranih peči. 2. Svetilni plin. Če ostane petelin odprt, če je napeljava pokvarjena. 8. Jamski plin v kanalih, rudnikih. 4. Og^ljikova kislina v kleteh za pivo in mošc V prostorih, kier se nahaj.ijo taki škodljivi plini, postanejo ljudje pi)fl znaki zadušenja nezavestni in umro, če ni p imoči blizu. Rešitelj naj skrbi za dostop svežega zraka, s tem da ubije okna, vdere s polnimi pljuči zraka v prostor, mj odnese picijenta kolikor hitro mogoče na prosto in začne z umbtnim dihanjem. Luči (razun varnostnih svetilk) se radi nevarnosti eksplozije ne sme prižgati. Sijajno po iiaija od trenutka naravnega dihanja dalje vdihavanje kisikn, če ga je mogoče dobiti. (Mad.aljevarje na strani 34. Oospod Leopold HÖCHTE in družina. /7. januvarja igi3. Za izvrstne VALDA -PASTIUE moja najlepša hvala. Pošljite mi še tri škcitlje. Teh pastilj ne morem nikakor pogrešati. Leopold HÖCHTE, posestnik mlina Walpersdorf, pošta Herzogenl>urg,\N.-A. V. Nenadna obolerja. Pogosto se kdo nezavesten zgrudi ali ga napadejo krči ali bolečine. Spoznanje in razlorevanje razlirnega stanja je predpogoj primerne pomori. Alkoholizem. Huda pijanost povzrori nezavest. Vsled vedno bolnega srca pivca lahko nastopi smrt vsled slabosti srca. Pojavi se globoka nezavest in neobčutljivost. Obraz in ori so rdere, sapa smrdi po alkoholu. Žila in dihanje sta slaba in nepravilna. Bolnika je treba položiti v privzdignjeno lego, obleko odpeti ter ga z oblivanjem z mrzlo vodo, z otepanjem obraza in prsi z mokrimi robci, oziroma z umetnim dihanjem poskušati zopet oživiti. Z vtaknjenjem prsta v žrelo je povzročiti bljuvanje, v težkih slučiijih je pa treba poklicati zdravnika. Ko se zdrami, mu daj močne rrne k .ve. (Nadaljevanje na strani 36.) Prepogosto otaole pljuča vsled prehlajenja ali vdihavanja škodljivih nalezljivih kalij prav nevarno, tako daje skrbna zdravniška pomoč nujno potrebna. Ni ga pa boljšega sredstva zoper to kakor ^^ ANTISEPTIČNE ^^ 1 VALDA-PASTILJE, katere naj se uživa delj časa,tako da so organi popolnoma utrjeni in je sleherna kal bolezni odstranjena za vselej. ■ ■ (,> «I> »orniooor« - S4 J ( Qtupa Emilija STEINBEIS. Proti svojemu kašljii sem že veliko poskusila ; vse brezuspešno, VašeVALDA-PASTU^E pa so mi čast in hvala Bogu takoj pomagale. Zato sem jih svetovala i.e marsikomu. Kar se mene tiče, dam le čast resnici, če Vam izrečem najboljše priznanje. Mislim, da ste na moja priporočila razpečali najmanj sto škatelj in če Vam zamorem biti kako na uslugo, sem radevolje pripravljena k temu. Tudi moja hči rabi vedno VALDA - PASTILJE, so pač najboljše sredstvo. Povdarjati moram posebno njih učinkovanje pri zasluzenju in toraj tudi olajšanje pri mojem težkem dihanju. Emilija STEINBEIS, Krems ob Donavi, Piaristenstiege /. Z uspehom VALDA-PASTILJ sem bil zelo zadovoljen. Ravnateljstvo sanatorija : Dr. SCHEDLBA UER. Hali, Tirol, 24. aprila igi3. Nezavest je posledica nenadnegt izpraznjenja krvi iz možganov in 1 ihko nastopi: po veliki i/.?ubi krvi ; po duševnih razdraženjih, kiikor prestraSenjii, veselju, bojaz li; pri izmučenjih ; hudih bolečin .li ; v prenapolnjenih, slabo zračenih prostorih. Človek futi nekaj časa slabost in tesnobo nato se mu začne vrteti v glavi. Picijent postane smrtnobled, mrzel pot mu stopi na čelo, naenkrat se brez zavesti in čuta zgrudi na tla. Žila in dihanje postaneta slaba in zelo hitra. B'dnik napravi vsied svoje čudne bledosti prestrašljiv vtisk. Prvo in najvažnejše opravi'o je tu, di položiš nezavestnemu glavo kar najnižje, vsled čes.ir se dotaka v možgane več krvi. Tiščečo obleko (ovratnik, steznik) je treba odpeti, obraz in prsa škropiti z mrilo vodo, pod nos mu drži dišečo sol ali nastrganega hrena. Navadno se bolnik kmalu zav6 in tedaj ga krepcai s svežo vodo, kavo, konjakom in prenesi na svež zr^k. Kap na moigpane. Od kapi zadeti se nenadoma zgrudi kakor od strele zadet na tla in pada v globo'.to nezavest. Obraz je rdeč, žila in dihanje sta krepka, pogled je srepo obrnjen na jedno stran, poteze obraza spačene, roka in noga jedne strani ste ohromeli. Ko se zav6, se mu jezik zapleta; znaki ohromenja ost mejo. Vzrok kapi je, da poči kaka žila v možganih vslnd zapnjenenja (arterijoskleroza, pogost pojav v starosti). Kri se izlije v možgane in razdene dele tega življensko važnnga organa. Povod temu so razburjenja, telesni napori, preobilno zavživanje alkoh )la, nezmernost v jedi. Bolnika naj se položi s kolikor mogoče privzdignjeno glavo, nanjo polaga led (mrzle obkladke), da se prepreri naval krvi na možgane. Popolen mir, n i k a k i h srce krepilnih sredstev. (Nadaljevanje na strani is ) Oospa Mici WEIDER. decembra Vaše VALDA-PASTlLJEmizelo dobro denejo in mi kašelj imenitno lajšajo. Posebno pri mojem pogostem obolenju v grlu mi vedno pomagajo. Zatoraj jih hočem vedno dalje priporočati. Mici WEIDER, Kirchbach !. Hagentale, N.-A. *"' •■""" ........... "^L. Jiin :m;i-jm.i_nuji-m.i_jam_iiii Epilepsija ali padavica je bolezen, katero označujejo pogosti nenadni uapadi nezavesti in splošni icrßi v mišicah. Njen vzroic š • ni popolnoma pojasnjen, največkrat se podeduje. Pogosti vzrok so poškodbe na glavi, povod nastopa so pa duševna razdražnnja. Pacijent, ki ima pogosto preje nekak neprijt-ten občutek in čuti bližajoči se napad, se zgrudi s krikon nezavesten na tla, usta se mu začnejo peniti, te o se raztegne, obraz postane modro-vijoličast. Oči so zaobrn ene, roke in roge otrple, j zik tišči med zobmi, naenkrat se začno telo in udi silovito krčiti in stezati. Čez nekaj časa krči pd'nehajo, bolnik se zbudi, je utrujen, njegovi mii ga bol6, duh njegov je pogosto še dolgo časa razstresen. Pomočnik napada ne mora «krajšati, obvaruje naj toraj bolnika pred samopoškodbo s tem, da mu podloži rjuh , blazine, žimnice, kakor tudi vtakne med zobe kak predmet, da si ne pregrize jezika Izviti mu palca, ki jih tišči pogono v pesteh, nima pomena in naj izostane. Ko si je opjmogel, potrebuje miru, napravi mrzle obkladke, ne dajaj nin nolienih d.-HŽil. (Nadaljevanje na strani 40.) Grlo je jako občutljiv dihalni organ, ki je posebno vremenskim izpremenbam zelo izpostavljen. Hripavost, neprestano razpoloženje k kašlju, šegetanje v grlu so znamenja prehlajenja, ki se hitro ozdravi z AHTISEPTIČHIMI ^^ VALDA-PASTILJAMI. Oospod Jo» p REICIIMACIIER Z Vašimi VALDA-PASTILJAMl sem bU fyo-/jolnoma zadovoljen, telim toraj z obratno f>ošto še eno škatljo. Ker ze vozim z motorjem, sem vsak dan na />otu in bi sedaj VALDA-PASTILJE težko fyogresal, ker vidim, da me zelo obvarujejo jired.fyre-hlajenjem. Iznajdba VALDA-PASTILJ olajšuje vozačem z motorji njih poklic. Josip REICHMACHER. Izdelovanje voznih koles. Chodau pri Karlovih-Varih, i. julija ic)i2. Vaše VALDA-PASTILJE so mi izvrstno služile in sicer v enem slučaju bolezni v grlu. pri kateri ■ve je pacijent odločno protivil običajnim inhalacijam Pošljite mi še eno škatljo. Dr. O. PIVONKA, Tabor na Češkem aprila l<)l3. Vročinska kap (Soinčarica) nastopi pri telesnih naporih v direktni solnčni pripeki in obstoji v zgostitvi krvi vsled možnega potenja in nezadostnega nadomeščanja tekočin. Neprikladna obl ka puspešnje nastop tega stanja. Obraz postane močno rudeč, pojavi se utrujenost, žeja, omotica in konečno globoka nezavest, ki med krčenjem dovede do fmrti. Prenesi bolnika na senčnat kraj, odpni mu obleko, podloži m i glavo, umivaj ga z mrzlo vodo, vlivaj eventuelno vodo v črevo, ter začni z umetnim dihanjem. Ko se zav6, naj bolnik pije mnogo tekočine (vodo, limonado, čaj, kavo, konjak). Da se obvaruješ, bodi lahno, tenko oblečen in se preskrbi z zadostno množino tekočine. Kolike, Pogosto se zgrudijo ljuije med hudimi, naenkrat nastopivšimi notranjimi bolečinami, ki nastanejo vsled krčev mišičnih notranjih organov. Taki so : želodčne in črevne kolike vsled obolenja teh organov ali vsled kisanja vsebine; kolike jeter v desni zgornji trebušni strani, če obtiči žolčni kamen v žolčnih odvodih; ledvične kolike v ledju, če gredo ledvični kameni skozi ozke scalne odvodnike; kolike mehurja in maternični krči v sredi spodnjega dela trebuha. Taka stanja mora zdraviti zdravnik primerno vzrokom, kakor jih je spoznal. Do njegovega prihoda naj bolnik mirno leži, položi mu kolikor mogoče gorke mokre obkladke, vroče suhe rjuhe, steklenico grevnico ali termofor na napadeno mesco. Kapljice črešnjeve lavorike, pri želodčnih krčih tudi Hoifmannove kapljice, lajšajo bolečine. Otroka zvija - bo^aat. Poilobno epileptičnim upadom se razvijajo krči v otroški dobi, pri katerih je izid pogosto celo smrten. Tu je uporabljati mrzle zavoje, mlačne kopeli z mrzlimi polivi, vlive v čreva. (Nadaljevanje na strani 42.) Gospod JurijiWINKLER. Linz a. D., 3o, januvarja igi3. Vaše VALDA-PASTIUEmoram vsem znancem najboljše priporočati- Uporabljal Sem iste pri svojih delavcih in delavkah zoper kašelj in ta je ponehal v najkrajšem času. Imenovati moram ta vspeh velikanski. Jurij WINKLER, atelje za damsko konfekcijo. Histeričnost je bolezen, ki najrajše napada ženski spol, toda tudi moške in se pojavlja v motenju duševnega ravnotežja, kakor tudi v različnih telesnih stanjih. Take osebe so prav posebno razdražljive, pogosto podvržene nagli izpremembi razpoloženja. Podvržene s« krčevitemu upitju, smejanju in jokanju, postanejo nasilne, stanja, ki pogosto prehajajo neposredno jedno v drugo. Pogosto pride do napadov nezavesti in splošnih telesnih krčev, kar daje povod zamenjavi z epilepsijo (glej stran 38). Tu nastopijo najčudnejša krivljenja telesa, posebno na vzad, tako da se dotika tal samo z glavo in nogami (histerični lok), utripanje mišic se zdi bolj hoteno, nezavest ni tako gluboka kakor pri epilepsiji, obraz ne kaže modre barve. Krči preidejo pogosto v ure, d;i dneve trajajoče spanje. Bolnika je varovati pred poškodbami, ki pa tu niso tako pogoste. S tem, da pacijenta pokličeš, šegečeš ali mu daš kaj poduhati, se pogosto posreči napad okrajšati in bolnika spraviti k zavesti. (Nadaljevanje na sirani 44.) Bolečine v grlu in požiralniku == Vam olajšajo VALDA-PASTILJE, ki Vam tudi preženejo težave pri požiranju, ker delujejo ■ antiseptično in hladilno! ■ Oospod Valeiilin BEINWEISS. Poilijtc mi takoj še eno škatljo VALDA-PASTILJ. Pri mojem poklicu kot gostilničar, kjer se mora cele noči prehiti v zakajenem prostoru, se radi suhega grla in ust VALDA-PASTILJ skoraj ne more pogrešati. Priporočam iste najtopleje gospem in gospodom svojih znanih krogov, posebno svojim kolegom v poklicu. Za one, ki pripadajo tudi k mojemu napornemu poklicu, ni nič boljšega kot V ALDA-PAST! LJ E. Najboljši učinek se doseie, ako se vzame po jedno pastiljo predno se vle£e spat in zjutraj, predno se vstane. Valentin BE!S WEISS, 24. aprila f^fJ. gostilničar. Sv. Stefan pri Breiah, Koroško Z dobrim učinkom Vaših VALDA-PASTILJ sem zelo zadovoljen. Sanitetni svetnik Dr. STEINER Plzen, 2-/. junija ti)12. VI. Zastrup][j enj a. V morilnem ali samomorilnem namenu, vsled zamenjave posode, pridejo strupi v telo, največkrat v prebavljalni kanal. Pojdi takoj po zdravnika. S« pred njegovim prihodom je treba porabiti vsako minuto, da aa rešitev življenja vse pravilno ukreneš. Razločujemo strupe, ki telesne tkanine, s katerimi pridejo v dotiko razdenejo (lugi, kisline, lizol itd) in take, ki pridejo s krvjo k vsem organom in povzročijo njih obolenje. Dalje omamljive ali narkotične strupe, ki povzročilo nezavest. Vedno skušaj naiprej strup iz telesa odstraniti, kar se najboljše naredi s povzročenjem bljuvanja (vtakni prst v usta) ali z izplaknjenjem želodca )o zdravniku. Nato mu da conečno oripraviti pojave bolezni (glej stran 46). pravilni protistrup in skušaj Marsikdo boleha na dušnicah (bronhijih). Bolezen se mu vedno in vedno vrača, ö ^mur je pa dostikrat vzrok tudi brezbrižnost in zanemarjanje, celo v slučajih, ko je zdravniška pomoč nujno potrebna. Ti bolniki — naj redno jemljejo ———^ VALDA-PASTILJE, četudi ob gotovih časih ne čutijo nobenih bolečin. Antiseptične sestavine, ki razhlape, obvarujejo namreč vsled prejšnje bolezni oslabele organe ob slabem vremenu, sčasoma popolnoma utrdijo, tako da se ni — več bati novih napadov. u.i<-y,,>n»Tiiri<-orTnor-KTnr-imt-Trrir-ir>)o>.i o k»» acotjaj. — 44 — Gospa Ivana OASTINQER. Najlepi'a hvala za VALDA-PASTIUE. Prosim še za eno ikatljo. Poskusila sem vle različna priporočana zdravilna sredstva, začela sem ie zelo dvomiti. Učinek VALDA-PASTILJ me je pa naravnost presenetil, ker je vle po jednodnevni vporabi pokašljevanje odnehalo in so znaki pomankanja sape popolnoma izginili in zasluzenjc prenehalo. Po-vdarjam, da nimajo VALDA-PASTILJE v primeri z drugimi sredstvi, nobenega neprijetnega posledka priprebavljanju. Rodem jih vedno in povsod najtopleje priporočala. Ivana G AST IN G ER. Dunaj IX., Borschkegasse //. /.5. aprila /. nadstropje, vrata 7. Vaše VALDA-PASTfUE se jemljejo zelo prijetno in odpravijo kašelj in zasluzenje. Med. Dr. V. M ALF ER. zdravnik-vodja sanatorija Gries pri Bolzanu za lahke bolezni, dihalnih organoz'. (irif.s. iyil. Zastrupljenja s: Kislinami: Solna kislina, žveplena kislina, soliterna kislina, karbolna kislina itd. razjedo kožo in sluznice ter jih pergamentasto vsiiše. Protisredstva: Polivanje r:iz-jedenih mest z milnico ali apnenico, za znotraj se da raztopnina jedilnega praška, magnezije, proti bolečinam mleko in koščki ledu. Lugi : Liižni kamen, liižna esenca, salmijakovec itd. razjedo in napno tkanino. Protisredstva: Citronin sok, razredčeni jesih, nato mleko, olje, beljakovina, proti bolečinam ledeni koščki. Fosforjem; Po diihii je to zastriipljenje labko spo-. znati. Nastopi bljuvanje (izbljiivano se v temi sveti), bolečine v spodnjem životu, pozneje zlatenica. Povzroči bljuvanje (z izpranjem ali z bljiivalnimi sredstvi), nato dajaj po kavinih žličicah starega terpentinovega olja, kakor tudi pol do enega litra roza-rdeče raztopine rdečega kalija. Ja ne mleka, ne mastij, ne oljall! Arzenikom (mišco): Povzroči bljuvanje, podobno kakor pri koleri, nemudoma izprazni želodec. Protisredstva: Žgana magnezija v vodi, iz lekarne. Sublimatom: Povroči razjedenja, želodčni in črevni katar, vnetje ledvic. Najvažnejše je takojšno izpraznenje želodca, potem daj mleka in v veliki množini vode z beljakoyino (v pol litra vode vtepi beljak 2 jajc). Lizolom: Po hudem diihii je iehko spoznati. Povzroči lahna razjedenja, objednem globoka nezavest. Izprazni želodec, daj mleka, olja (pozneje grenčieo). VIL Narkotični strupi. Morfij (opij, mak) povzroči slabost, bljuvanje, omotico, zoženle punčio, zaspanost, nezavest, žila in dihanje je počasneje in končno preneha. Treba hitre izpraznitve želodca. Nato dajaj vsakih 5 minut po eno žlico 2% raztopine tanina ali močnega čaja, močne črne kave. V končnem Stadiju umetno dihanje. (Nadaljev.inje na strani 4'.) - U " Gospod Anton OSCHEIDER. Z Vašimi VALDA-PASTIUAMI sem zelo zadovoljen. Priporoča se jih vjwrahljati posebno v neiuiodnem vremenu. Ker se pridno vozim .v kolesom, jih ne morem nič več pogrešati. Ne jemljejo se samo zelo prijetno ampak tudi osveiijo dihanje. Od takrat sem tudi rešen hripavosti. Moja žena je bila zelo hripava, tako da ni mogla skoraj govoriti in je jemala VALDA-PASTJLJE ter za dobila svoj čisti glas nazaj. Anton GSCHEIDER, pisarniški sluga- Solnograd, Virt/ilt/asse. 24. fehrmiiirja it)l.J. Atropln (voirja jagoda, kristavec ali svinjska dušica, zobnik) povzroči suha usta in grlo, žejo, rdeč obraz, razširjenje pnnčlo, povspešano žilo in dihanje, bledenje, nezavest. Tudi tukaj izprazni želodec, dajaj 2% raztopino tanina, faj in kavo. Razun tega polivaj bolnika z mrzlo vodo in ga šegetaj. Pruska kislina (cijankalij, grenko mandeljevo olje, kapljice Jrešnjeve lavorike) da sapi zelo hud duh 30 grenkih mandeljih. Hitro nastopi nezavest, modra )arva v obrazu in dihanje preneha, tako da nastopi smrt že v nekaj minutah. Takojšno izpraznjenje želodca, umetno dihanje, mrzli polivi morejo včasih prinesti pomoč. ZastrapIJenJe s brano. Pokvarjeno meso, ribe. klobase, konserve povzročijo slabost, bljuvanje, oslabenje srca, krče, otrpnenja. Treba je izprazniti želodec in klistirati, na kar naj se da raztopina tanina, čaj in črna kava. Zastrupljene rane povzroči pik strupenih kač, popad steklih živali (psov. mačk), pik žuželk. Strup, pogosto smrten, pride po krvi hitro do notranjih organov. Zdravljenje stremi po tem, da omeji zastrup-Ijenje in strup čim najhitreje iz rane odstrani ali ga v rani vniči. Pri kačjem piku je toraj treba ud v smeri od rane proti srcu krepko podvezati, z vrezi v ranjen kraj povzročiti krvavenje, ki strup izpere, ali ga z izžiganjem rane vničiti (z žarečo noževo klinjo, gorečo smodko, vžigalico itd). Pomazanje rane s salmijakovcem napravi posebno pri piku žuželk strup neškodljiv. Tu so koristni obkladki z octovo-kislo glino (Essigsaure Tonerde). Ljudje, popadeni od steklih živali, naj se nemudoma pošljejo v Pasteurjev zavod, da jih tam cepijo. Vgrizna rana naj se pa izžge z jodovo tinkturo •ili l.ipisom in potem obveže. Pri kačjem piku naj se pov/.ije veliko alkohola. (Nad.iljevanje na strani 50.) Gospod Franc DELL'ANTONIO Ker spoznam, da so Vaše VALDA-PASTIUE zelo zdravilne. Vas prosim, da mi pošljete šc i škatljo. Izvrstnega uspeha ne moreni prehvaliti in sUšim ta priznanja tudi v drugih družinah v krogu svojih znancev- ■27. XII. i<)i2. Franc DELL'A NTONIO, Moena, Tirolsko. Vsem, ki trpe vsled katarjev. Boleha;joči na katarjih pokašljujejo pogosto in izbljuvajo več ali manj. kakoršno je pač vreme. Zlasti nevarno je zanje slabo vreme in če se prehlade, so naenkrat vsi zasluzeni. Da si pa sluzno mreno okrepčajo in utrdijo, zasluzenje preženejo, kašelj pomirijo in da jim ne škoduje mraz, vlažnost, dim in prah, = je neobhodno potrebno, da jemljejo = VALDA-PASTILJE, ki imajo neprecenljivo zdravilno moč v sebi. VUI. Obveze. Pri malih ranah se antiseptična gaza pritrdi s traki obliža, ki pa se ne vrnejo nikdar položiti naravnost na rano. Za obvijanje verjih telesnih delov in za pritrditev obvez se rabijo povoji iz platna, gaze, kaliko, flanela. Ti so 5—15 cm Široki in 1—10 m dolgi. Povoj obstoji z zavitega dela gla^■e in konca. Pri obvezovanju s povojem se postavi pred pacijenta. Priaii navzgor obrn''eno glavo povoju z desno, odviti konec pa z levo roko in devaj povoj okro^ dela telesa, katerega hofe.? obvezati. , Posamezni obhodi povoja sc morajo dobro prilegati in ne smejo delati nobenih gub. ZaCetek obveze tvori takozvani okrožni povoj (Kreisbinde, pod 6), pri katerem posamezni obhodi obdajajo ud kakor obror in se popolnoma krijejo. p^j^ ^ (Nadaljevanje na strani 52.) f J Vsled prehlajenja ali nalezenja oboli do-= stikrat nase grlo. = Antiseptične Valda-Pastilje nas pa kaj kmalu pozdravijo. Ob jednem varujejo tudi človeka pred novimi napadi. Oospoil Ivan ROSVIANIT. S. af>rila igi3. Prosim, piK^Ijite mi eno škatljo VALDA-PASTILJ, ker so zelo dobre in zaradi svojega »cinka dragocene. Odkar jih jemljem, me kašelj le še malo nadleguje; kajti hitro in lahkotno odpravijo zasluzenjc, tako da prav hitro in dobro zaspim. Želeti bi bilo, da se to izvrstno sredstvo v korist trpečega človeštva čim najbolj razširi. Ivan ROSMANIT, Raase iS5. Šlezija. 23. januvarja igi2. Preizkusil sem VALDA-PASTIUE sam in našel^ da so izvrstne, tako da jih hočem priporočati svojim pacijentom. Pošljite mi nekaj škatelj z običajnim popustom. Dr. NEMECSEK Gyula, okrožni zdravnik, Kethelv, Somogymegye. Ogersko. stružni povoj (Hobelbinde, i)od. 7) se vije v podobi vijaka okrog uda, pri čemer vsak obhod prejšnjega do polovice pokriva. Pri stružnem obhodu okrog udov, ki postajajo obsežnejši, se mora ovoj večkrat zaobrniti (renvers6, pod. 8). Pri sklepih se napravi menjaje nad in pod njimi po en krog, pri čemur nastane ta-kozvana oamloa (Acbtertour, pod. 9), katera se nadaljuje toliko časa, da je sklep popolnoma obvit. Pod. 9. Pod. 8. (Nadaljevanje na strani 54.) Za Vaše VALDA-PASTILJE se Vam ja^o zahvaljujem, ker se mi zelo olajšale kašelj, tako da Vas prosim, pošljite mi kolikor mogoče hitro še 2 škatlji. Namenjene so za neko drugo osebo, ki bi se rada iznebila katarja. Sicer je v našem kraju še več oseb, katerim so VALDA - PASTILJE pomagale. Ana STOKL, Oherweisshurg- jjrl Sv. Mihaelu, Lungau. 24. fehruvarja /<;/.?. VALDA-PASTILJE sem zase porabil. Uspeh je bil izboren. Izrekam Vam svoje popolno priznanje in najlepšo zahvalo. Pošljite mi še eno škatljo. Adolf OSTERSETZER, me.'itni in sodni ztlrmutik. Czortkoxv, Galicija., 21. oktobra 1<)12. - 53 - I'oJ. 10. Več obhodov v podobi oamice, ki se le deloma krijejo, v istem smislu nadaljevanih napravijo na križilčih podobo, ki je dala tej obvezi ime žitni klas (Kornähre, pod. 10.) (Nadaljevanje na strani 56.) Če 80 dihalni org^ani bolni, tedaj trpi cel organizem, in sicer deloma vsled hudega kašlja, deloma pa vsled težkega dihanja in drugih vzrokov. Najboljše varstvo zoper razširjanje tacih boleznij Vam pa == daje antiseptična moč-- VALDA-PASTILJ! Gospod Franc KLEPP. KflÄ VALDA-PASTILJE so zame velike vrednosti, ker so mi pri mojem pogostem kailjanju prinesle veliko olajšanje ie stem, da so mi odpravile zasluzenje. Potrudil se bodem kolikor mogoče, ^ da Vas vsakemu najtopleje priporočim. Štejem si v dolinost zahvaliti se Vam kar najlepše. Pošljite mi zopet eno škatljo. Franc KLEPP, čevljarski mojster. Sitzendorf, N.-A., lö. januvarja 1^13. Napravlja se obveza v podobi žitnega klasu na sklepu roke in nof;e, na rami (pod. 10), na boku itd. Za zasilne obveze se uporabljajo s pridom trloglatl robol kot taki ali v zavratnico (kravato) zloženi. Zavrainica te lahko rabi kot ("elna obveza, kot poševno tekora očesna obveza. Kavno tako se lahko rabi zavrat-nica za osmirne obhode na roki, i nogi, eventiielno na boku in «^fetifcifc-«^ , rami, za pritrjenje obvez z dešči- cami in kot mala ročna pentlja (pod. 11). Razgrnjen trioglati robec je zelo pripraven za obvezo na glavi (šanelj : osnova pride na čelo, pravi kot na tilnik, oba ostra kota se zavijeta navzad in zadaj zvfžeta, zadnji rogelj se zaviha navspred in z varnostno zaponko pritrdi na temenii (pod. 12). (Nadaljevanje na strani 58.) m I Pod. 12. Govorniki, pevci, igralci, profesorji, učitelji, poslušajlelf 3 Ce se večkrat dalj časa poslužujete svojega glasu, škodite sluzni mreni v grlu in glasnicam. Vsled ^ tega postanete bolj občutljivi in pri vsakem | mrazu in trudu se pokažejo one sitne bolečine 8 v grlu. Govorniki, pevci, igralci, profesorji, 1 potovalci, sploh vsi, ki morajo večkrat svoj 3 glas napenjati, bodo pri redni uporabi i VALDA-PASTiLJ | našli sredstvo, ki jih obvaruje vseh teh ne- 3 prilik in jim ohrani čist in krepak glas. j ■ VALDA/'ASTILir mi tako zelo koristijo, da Vas prosiiti, da mi pošljete sc 2 ikallji. So zelo dobre in so mi radi tega, ker pomirjajo kašelj in odpravljajo zasluzen je, postale neobhodno potrebne Jakob POLZLEITHXER mL. tri/ovff, Vnterach ohAtterskcm jezeru 104. Zij.-A. Gospod J. POLZLEITHNER. /.). maja ti)12. I V A L DA - PA snu H mi ne smejo nikdar več J ^ pot t i in- jih vedno znova kupujem v lekarni. Martin 13A VER, Vrl,ihr. iS. aprila 11) 13. Onspod Martin BAUFR. I Za varovanje dihalnih organov so | j iiAiDi-PASTiLJE 117 j Najpogosteje se uporablja trioglati robec kot velika nosilna ruta za roko (mitela). Kratki rogelj se takaj položi pod pazduho bolne strani, eden dolgi na zdravo ramo, potem se položi upognjena roka čez prsa in drugi rogelj se dene rez bolno rano in s prvim v zatilniku zveže. Kratki rogelj ae potegne čez komolec in pritrdi z varnostno zaponko. (Pod. 12 na strani 56.) ■m,: Pod. 13. Pod. 14. Mesto trioglatih robcev se v sili lahko rabijo žepni robci, prtiči (servijete), ovratni robci, šali. Na bridi, nosu in temenu se z na obeh straneh preklanimi robci ali širokimi ovoji lahko napravijo takozvane frače (Schleudern), praktične, majhne obveze (glej pod. 13 in 14). (Nadaljevanje na strani 60.) /. /tinuvitrjti 1$12. VALDA-PASTILJE jemljem redno ie več časa. Dasi sem od svojega dolgotrajnega vnetja v vratu s pomočjo VALDA-PASTILJ ie ozdravel, jih uživam še vedno z veseljem ter jih priporočam zlasti pridigarjem in katehetom kot sredstvo, s katerim si prav izhorno ojačijo in okrepe svoje govorilne organe, ki veliko trpe vsled napornega in ■glasnega govorjenja. • Srečko FIEBIGER. kanonik. Breze na Koroškem. Gospod SreCko FIEBIGER. Vaše VALDA-PASTILJE tako tobro učinkujejo,da Vas prosim za nadaljnih 6 škatelj. Hočem Vas vedno dalje priporočati. Anton TRACK, mlinarski mojster, Rading, pošta Theusing Češko. Gospod Anfon TRACK. 1. februvarja igiJ. - 59 - Porod na cesti. Pogosto se pripeti, da primejo ženske porodne bolerine (popadki) in da nenadoma porode (Sturzgeburi). Novorojeni otrok je po I'/j m dolgi, prst debeli vrvici, popkovnici (Nabelschnur), ki obsega po jedno žilo dovodnico in odvodnico, v zvezi z matetno pogačo (Mutterkuchen), ki se '/s ure pozneje iztrebi kot poporod (Nachgeburt). Pomagalec mora najprej loriti otroka od matere. Preveže naj s snažnim trakom popkovnico na dveh mestih in sicer okrog 5 cm in 10 cm oddaljeno od otrokovega popka ter jo prestriže med obema mestoma s prekubanimi škarjami. Mati naj leži pri miru, vleri za popkovnico je na vsak način nedopustno. Otroka je potem zaviti v snažne rjuhe in vse nadaljno prepustiti poklicani babici ali zdravniku. (Nadaljevanje na strani 62.) ^ Valda-Pastilje, ki so popolnoma neškodljive, | fs nimajo nobene umetne, kemične ali n « strupene snovi v sebi. Antiseptične a sestavine, ki razhlape in brezpri- 9 merno dobro učinkujejo, obstajajo 3 edinole iz rastlin. So popolnoma a £ neškodljive, pa vendar vspešno uöin- 9 Ji kujejo. ljudje v vsaki starosti, tudi ^ " otroci, bodo cenili < VALDA-PASTILJE J, kot sredstvo, ki jih obvaruje pred e boleznijo in ozdravi. So zanesljiv J naraven produkt in tudi I zdravniki jih zelo priporočajo. n f : Gospod AntonISCHUBERT. Vaie VALDA-PASTILJE rabim z zelo dobrim uspehom. Zalibog pridem šele danes do tega, da se Vam za to sredstvo najtopleje zahvaljuiem. Anton SCHUBERT, poštni usluibenec. Linec, 25. novembra tg 12 Že po rabi prve škatlie Vaših VALDA-PASTILJ sem se prepričal o njih dobrem učinku in se Vam najsrčneje zahvaljujem. Franc STR OB L, krojaški mojster, Hafnerhuden 4g, Pošta Pullnitz, Moravsko. Oospod Franc STROBL. IX. Prenos bolnikov. Prenos šele po podeljeni prvi pomori. Posebno pri itostoloinili, iti jih je treba uravnati po pravilih umetnosti, iter se vsled nezadostne ali pomanltljive obveze lahko pri prenosu Itomplicirajo in napravljajo^ velike boIe<'ine. Bolnike, ki zu silo lahko gredo, je potreba krepko opirati. C"e bolnik ne more hoditi, nesi ga na hrbtu ali na rokali, kar bolnik sam olajša s tem, da se oprime vratu nosih'evega. Če sta dva nosilca, oklene eden odzadaj pod pazduhami bolnika rez prsa in položi njegovo glavo na svoja prsa, drugi nosilec se vstopi med bolnikove noge in ga poprime pod koleni. Čl! se dva nosilca poprimeta drug drugega za zapesijp, laiiko na ta način napravita sedež in s prostima rokama naslonjalo za bolnika. Prednost je dati prenosu z nosilnico, nosilnim stolom, noaiiom na kolesih ali transportnemu vozu za bolnike. Nosilnica se laliko napravi iz drogov, lat, drevesnih vej, ki te zvežejo v okvir in pregrnejo s kako odejo. Mesto teil se porabi laiiko deska, lestvica, klop, postljana z mrvo ali slamo, dalje odeja ali žimnica, na itoje vogalih napravi ušesa. Nosilna vreča se napravi iz navadne žitne vreče, skozi katero se vtakneta dva droga. Sto', pri katerem se ob straneh pritrdita dva droga služi kot nosilni stol. V gorah se pa lahko rabi za prenos ondi obirajoa gorska krošnja. Za daljši transport se postelje lojterski voz s slamo oziroma se obesi nosilnica na stranske drogove voza. Landaverski voz se lahko na ta način porabi za transport v polsloneči legi, da se napravi med oDema nasprotnima sedežema nekak mostič. Po zimi je transport na saneh ugodnejši, ker imajo mirnejši tek. Železnice imajo večkrat s peresi dobro opremljene bolniške vozove, — fiä — Ooi na kašlju. Ivan GinSZlIL. kovaški mojster, Elek, kom. /.?. marca mu. A rad. Ot/ersko — (il - POZOR! Ako ste prehfajeni, Ako opazite, da boste naliodni, Ako se ne počutite dobro vzemite Valda-Pastilje, tako, da se Vam jih nekaj v ustih raztopi, in Vi bodete varni pred temi neprilikami. Ali ste klicani k okuženim bolnikom ? Morate II na kak za-prpšen kraj HI, gledališče, trgovino nil kaj podobnega posetitl ? So II Vaše duSnIce občutljive ? So II Vaša pljuča načeta ? AH Vas v grlu peče ? Ste II zasluzeni ? Ali kaSljate ? Ali ste prehlajeni? Imate II vratobol? AH Vas v grlu Segeče? Ste II hrlpavl ? So II Vaše glasnice obolele ? Ali morate pri mokrem vremenu ven Iti? Mutji^ vzemite VALDA Pastilje! Tudi če se dobro počutite, vzemite VALDA-Pastilje!! Kajti lažje se obvarovati pred boleznijo, kakor pa že bolan ozdraveti In če so Valda-Pastllje potrebne, da neobhodno potrebne za bolnike, tedni so tudi neprecenljive vrednosti za zdrave, da si ohranijo zdravje. J D 106 ülTXl Za Vaša usta, Za Vaše grlo, Za Vaš glas. Za Vaše dušnice. Za Vaša pljuča, Za ohranitev Vaših sopilnih organov Poskiisite «■"'sepiične Haida-Pastilje in Vi bodete kar očarani, ko opazite, kako neverjetno blagodejno vplivajo 1 ; Cena jedne škatlje, ki jo imate za delj časa K i.75 Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in podobnih trgovinah. ) Glavno skladišče Valda-Pastilj za Avstro-Ogersko in balkanske države: MAXIMILIAN KDRWILL's MOHREil-APOTHEKE Wien I., WippHngerstrasse 12 Ustanovljena 1588 - TeJeton 15.122 Natančna podoba škatlje pravih Valda-pasHIi Cena K 1.75 Valda - Pastllje se dobivajo v vseh lekarnah, drogerQ::::-. sličnih trgovinah. Če bi se Jih pa Icje ne dobilo, tedaj zadostuj' da se zneselc za dotično Število SliatelJ (K 1.75 za vsalco SkatlJc po poStni nakaznici na glavno skladiSče nakaže. In na to ■ dopoSIJeJo pastilje naročniku rekomandirano in poStnine pros','. Na zabtevanje se dopošljejo tudi po poštnem povzetju, kar pa ataiu nuroCnika valed pristojbine za poštno porzetje brez potrebe 20 vinarjev veC. Glavno skladiSče Valda-pastilJ za Avstro-Ogersko In balkanske države : KCRWILLS MOHREN-APOTHEKE, DUNAJ Uitanavijena 1588 I., Wipplingerstrasse 12. Tslsfon 15.122 ^ s i 'S ^ ^ « ^ ca C •2 •a a 3 r ^ E ♦«k a K => iS ■a o a i o 2 H ▼H oc S "od 0) I Glavno skladišče pošilja vzorce za poskušnjo | brezplačno in poštnine prosto, toda samo • onim, ki jih do sedaj še niso prejeli. | Dopisnico odtrgajte, s 3 vinarji frankirajte in ■ jo natančno izpolnite I | Kdor želi na dopisnici še kaj drugega pripom- S niti, jo mora frankirati s petimi vinarji. I o umar o czsa e • ..dne.. Pošljite mi brezplačno in poštnine prosto en vzorec Valda-Pastili za Soskušuio. Ime in priimek Stan:................. Kraj in dežela: Ulica (trg in hiš. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 000004400G? Označite ime in naslov natančno in jasno I