Visoka šola za hotelirtsvo in 
turizem TURISTICA 
UR!ZEM • časopis za management in trženje v turizmu • Letnik Vll/62 • julij / avgust 200 • Izdaja Slovenska Turistična Organizacija . --. -. -
Mag . Marjan Tkalč i č 
Dekan 
Oba la 29 
6320 Portorož 
nHruvcun,~ -
Poštnina platana pri 
pošti 1121 Ljubljana 
TEMAMESECA 
Podjet,je na podjet,je_ 
grozd• od letos tudi 
POGOVOR TA MESEC• z direktorjem 
Stevens & Associates Terryjem Stevensom 
Kako so se Skoti lotili tega, 
TRZNO KOMUNICIRANJE 
Evropa se združuje, a ostaja celina 
v turizmu da bodo prišli, kamor želijo 
2., 3. in 4. stran 7. stran 
Kaj vstop v Evropsko unijo konkretno pomeni 
na primer za avtobusnega organizatorja 
V junijski številki Tur!zma smo kot nosilno temo 
obdelali priložnosti slovenskega turizma ob vsto-
pu v Evropsko unijo, povzeli pa tudi prednosti in 
slabosti za turizem v novih državah članicah Uni-
je. Z odpravo notranjih mej bo pretok oseb 
prost, otežen pa pretok oseb iz držav nečlanic in 
zunanje meje okrepljene, prost pretok delovne 
sile bo odpiral nove zaposlitvene priložnosti, 
prost pretok blaga in storitev bo turističnim pod-
jetjem sprostil pogoje poslovanja, skupna evrop-
ska valuta omogočila transparentnost cen, pa 
večja zaščita potrošnikovih pravic in podpora tu-
rizmu iz strukturnih skladov, povečala se bo pre-
poznavnost novih č lanic in nenazadnje poveča la 
možnost vplivanja na evropsko turistično politi-
ko - če na kratko povzamemo zgolj prednosti. 
Vendar pa vse te prednosti ne bodo stopile v ve-
ljavo s 1. majem 2004 - kar vse preradi posplo-
šujemo, zato je na mestu vprašanje, kaj bo to 
konkretno pomenilo na primer za nemškega av-
tobusnega organizatorja potovanj. To je tud i bila 
osrednja tema novinarske konference Slovenske 
turistične organizacije na nedavno končani po-
slovni borzi avtobusnega turizma RDA v Ktilnu. 
Po zbranih podatkih na Ministrstvu za promet in 
Carinski upravi Republike Slovenije je predvide-
nih kar nekaj olajšav za organizatorje avtobusnih 
izletov iz držav Evropske unije v Slovenijo: 
S 1. majem 2004 se bo slovenska carina umak-
nila z mejnih prehodov Slovenije z Ita li jo, Av-
strijo in Madžarsko, ki bo po novem notranja 
meja Unije. Na teh prehodih ne bo več carin-
ske kontrole dovolilnic in potniških spremnic. 
To hkrati prinaša tudi pocen itev, saj preneha 
veljati Uredba o cestni taksi za motorna in pri-
klopna vozila, registrirana . izven Slovenije 
(Uradni list RS, št. 63/02), kar pomen i, da ne 
bo več potrebno p lačevati cestne takse; 
Z dnem polnopravnega članstva Slovenije v 
EU avtobusnim prevoznikom iz držav EU tud i 
ne bo več potrebno pridobiti dovolilnic za 
opravljanje mednarodnih občasnih avtobusnih 
prevozov potnikov (po sporazumu lnterbus 
namreč za tranzit čez druge č lanice EU dovo-
lilnica ni potrebna, če je mesto odhoda ali pri-
hoda v državi članici EU); 
Slovenija ob vstopu v EU ne bo avtomatič­
no postala č lanica Schengenskega sporazu-
ma. Vstop bo mogoč po dveletnem prehod-
nem obdobju in po tem, ko bodo članice 
Schengenskega sporazuma ugotovile, da 
kand idatke izpo lnjujejo vse pogoje za člans­
tvo v Schengenskemu klubu. Mejni režim se 
zato ne bo bistveno spremenil, zato bo mej-
na kontrola ostala (za podrobnejšo obrazlo-
žitev Ministrstva za notranje zadeve glej 
stran 23); 
Nemški državljani bodo morali še naprej ob 
vstopu v Slovenijo za bivanje do enega mese-
ca imeti osebno izkazn ico, za bivanje do treh 
mesecev pa potn i list; 
Tudi glede vizumske politike in prakse ne bo 
prišlo do večjih sprememb, saj je slovenska vi-
zumska politika skoraj v celot i usklajena s po-
litiko držav članic EU; 
Zaradi načela enotnega evropskega trga bo 
Slovenija odpravila možnosti vračila davkov 
(MWS) pri prehodu državne meje, saj med čla ­
nicami tovrstnih olajšav ni; 
Odpadle bodo omejitve pri vnosu alkoholnih 
p ijač in tobačnih izdelkov v Slovenijo, pri izno-
su pa bodo nekatere sosednje države do do-
končne uskladitve višine trošarin za te izdelke 
ohranjale nekatere omejitve; 
Slovenski tolar ostaja zakonito plačilno sreds-
tvo predvidoma do začetka 2007. 
Nov uradni slovenski turistični portal bo zaživel konec septembra. Da bi lahko zares dobro povezali 
vse ponudbe, vse izbire, ves sistem rezervacij in da bi prek integralnega turističnega informacijskega 
sistema lahko pridobivali ustrezna povpraševanja, potrebujemo odlične, pravočasne, popolne predsta-
vitve vseh turističnih ponudb. Povabilo ste prejeli že pred časom, a naj vse, ki morda še oklevajo, 
spomnimo na vse možnosti najljubših strani za vse proste dni. Predstavljamo jih na straneh 20 in 21. 
Svetovna (turistična) 
klima se spreminja! 
BOJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR 
SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA 
Prav ta čas in na tem mestu smo se lani ozirali v od deževja zamegljeno avgustov-
sko monotonost. Za nami je bil vremensko klavrn julij, nič boljši pa tudi ne avgust. 
Po Evropi so pustošile poplave, viharji rušili drevesa, napovedi vremenoslovcev in pa 
deževna vsakdanjost odganjale dopustnike. Letos se monotonost nadaljuje, le da so 
meglice tokrat posledica ene najhujših sušnih obdobij, ponekod kar v poldrugem sto-
letju. Medtem ko so na primer lani (tudi termalna) kopališča beležila velike izpade 
(predvsem dnevnih gostov), kampi pa preštevali izgubljene prenočitve, si letos mar-
sikateri turist le s težavo najde prostor pod soncem oziroma v senci, (še posebej go-
renjskO kampi pa poročajo o tem, da morajo zaradi popolne zasedenosti dnevno od-
sloviti prenekaterega obiskovalca. 
če iščemo razloge za prvi del ugotovitev o takšnih in drugih meglicah, je zagotovo 
mogoče potrditi, da se svetovna klima spreminja. No, za letos bi lahko, če odmisli-
mo katastrofalne posledice za druge gospodarske panoge, rekli, da nam gre vreme 
prav lepo na roko. A poročanj o julijski obalni luknji - sicer precej različnih - vendar 
ne gre prezreti. Kaj pa je s turistično klimo? Ali klimatske razmere dejansko preusmer-
jajo turistične tokove? Ali se turisti zgolj letos v večjem obsegu hladijo v objemu gor 
in jezer ali pa gre res vse bolj za jasno preusmeritev na aktivne in doživljajske počit­
nice, preživljanje prostega časa v objemu neokrnjene narave, stran od kilometrskih, 
s senčniki in prepotenimi telesi natrpanih peščenih plaž, stran od vsega, kar diši po 
množičnosti, neosebnosti in paketnosti. Vse pomembnejše so vrednote in blagovne 
znamke. Avstrija je na primer že napovedala spremembo v svojem trženjskem pristo-
pu. Z letom 2004 bo postala kultivirana, intenzivna in nepokvarjena. Res je, da so se 
spremenjenega, neproduktnega pristopa lotili, da bi se izognili večni konkurenci med 
gorami, jezeri in mesti in da bi pod skupno marelo združili vse zvezne dežele, a ven-
dar gre verjeti, da avstrijsko razmišljanje ni prepuščeno naključju. če pomislimo še 
na predpoletni (ne)diplomatski (besednO italijansko-nemški boj, je na mestu še vpra-
šanje, ali naj k raznim klimam, ki obvladujejo turistično industrijo, dodamo še poli-
ti čno? Vedno znova lahko ugotavljamo, da je turizem občutljiva stvar ... 
To, da turisti odločitev o izbiri destinacije vse bolj pogojujejo z vsebino paketa in pa 
njegovim pakiranjem, drži, a na drugem koncu tehtnice se je ravno letos, bolj kot 
kdajkoli prej, trdno usidrala izredna cenovna občutljivost. Svftovni turistični trg us-
merjajo cenovne vojne, počitnice v zadnjem hipu, nadaljujejq se posebne ponudbe. 
Največji evropski koncern TUi je že napovedal vojno absolutnemu trendu knjiženj 
zadnji hip. Ta bi se naj z novim katalogom že drastično zmanjšala - namesto tega pa 
ponujajo popuste za zgodnja knjiženja. 
Ali vsi ti spremenjeni turistični tokovi pljuskajo tudi ob Slovenijo? Na eni strani se 
radi pohvalimo, da le-ti zaradi naše majhnosti nimajo vpliva na dogajanje pri nas. Us-
pešno smo prebrodili kar nekaj nedavnih apokaliptičnih jezdecev. Vsaj tako se zdi. 
Tudi tako imenovano julijsko luknjo bomo avgusta že pokrpali. Kljub skoraj tridese-
todstotnem padcu nemških prenočitev v mesecu juliju bodo skupni indeksi tujih pre-
nočitev nekaj odstotkov višji kot v lanskem letu. Konec koncev smo le ena izmed vr-
ste destinacij, ki na računi nemške recesije beleži padce ... 
Uradnih rezultatov o uspešnosti poletne sezone sicer še ni, a konec koncev ti tudi 
niso tako pomembni. Branje turistične statistike - še posebej v luči dogajanj na sve-
tovnem turističnem trgu - lahko namreč kaj hitro zamegli sliko, odvrne pogled od re-
sničnih problemov. Teh je v slovenskem turizmu kljub pospešenemu osvajanju no-
vih turističnih trdnjav s strani velikih, oblikovanju jasne turistične politike na ravni dr-
žave itd. še vedno nemalo. 
Ponovno smo pri problemu, da portoroška poletna ponudba vse težje konkurira ce-
nejši, pa tudi bolj privlačni ponudbi raznih niti ne tako eksotičnih destinacij. Manjka-
jo nam novi produkti, prave ponudbe za družine praktično ni, na splošno je prema-
lo specializirane ponudbe za posamezne ciljne segmente, na področju povezovanja 
na vseh ravneh v zasebnem sektorju smo šele na začetku (povezovanje v obliki groz-
dov je naša tokratna tema meseca), partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem 
si ob velikem trudu vendar počasi utira pot, na spremembe na trgu se ne odzivamo 
dovolj hitro, inovativnosti v turizmu sistematično ne spodbujamo, človeških viri v tu-
rizmu so spet nova zgodba. Vse to pa so ključni faktorji, ki določajo ne zgolj uspe-
šnost, temveč tudi konkurenčnost in pa dodano vrednost določene destinacije. Tudi 
to je naša tokratna tema. Na straneh 7 do 10 smo objavili povzetke iz benchmarking 
študije, ki so jo lani opravili Škoti. 
če na kratko povzamemo njihovo ugotovitev, kje je ključ do uspeha: uspešna turistič­
na destinacija mora imeti na eni strani predan in globoko vpleten zasebni sektor, na 
drugi strani pa javni, ki daje podporo in ki ve, kaj je njegova naloga, da bo turistična 
industrija rasla, da bo invoativna in profitabilna. Promoviranje drugačnega, kakovost-
ni produkti, kakovostna storitev, lahek dostop in agresivno trženje. Preprosto, kajne? 
_ ... reM~.-"1E,$,f~~-.· .,~E O~DENlE. ._ TUR!ZEM .•_. 2 -~ .,-· .•• 
,_J ... 
Podjetje na podjetje ... grozd -od letos tudi v turizmu 
Spoznanje, da lahko grozdi pomembno prispeva-
jo k povečevanju konkurenčnosti podjetij in nacio-
nalnih gospodarstev, je spodbudilo razvoj grozdov 
tudi v Sloveniji. Ideja o razvoju grozdov v Sloveni-
ji sicer sega že v začetek devetdesetih let, ko je 
dr. Tea Petrin vnesla zamisel grozdenja na področ­
ju lesno predelovalne industrije, a čas tranzicije je 
premaknil intenziviranje procesa v leto 2000. 
Samo po treh letih razvoja je po prepričanju resor-
nega ministrstva mogoče trditi, da se Slovenija na 
področju poUtike razvoja grozdov verjetno uvršča 
pred marsikatero državo Evropske unije. 
MIŠA NOVAK, MISA.NOVAK@SLOVENIA·TOURISM.51 
Intenzivno dogajanje zadnjih dveh do treh let nikakor ni 
bilo naključno. Ministrstvo za gospodarstvo je leta 1999 na-
ročilo raziskavo o potencialnih grozdih v Sloveniji, s kate-
ro so bolj ali manj ugotovili, da je sodelovanje med pod-
jetji slabo, še posebej pa ni bilo zaslediti povezovanja med 
podjetji in razvojnimi ustanovami. 
A vendar so ugotovili potencial za tovrstno povezovanje in 
se zato lotili priprave širšega programa spodbujanja povezo-
vanja. Nastal je projekt "Spodbujanje povezovanja podjetij, 
specializacij v proizvodnih verigah in skupnega razvoja med-
narodnih trgov po sistemu grozda". To je postalo eno pred-
nostnih področij v Razvojnem programu za povečanje kon· 
kurenčnosti slovenske industrije 2000-2003, razvoj grozdov 
pa je gospodarsko ministrstvo postavilo v sam srž proaktiv-
ne politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. 
Turizem v grozdih šele letos 
spoznal priložnost 
V letu 2001 je ministrstvo povabilo prve skupine podjetij in 
razvojih ustanov, da pripravijo projekte razvoja grozdov in 
nastali so trije pilotni grozdi na področju avtomobilske in· 
dustrije, orodjarstva in transporta oziroma logistike, ki letos 
oktobra končujejo svojo drugo fazo razvoja. Leta 2002 je 
nastalo dodatnih osem novih iniciativ • in sicer na področ­
ju plastike, klimatizacije, gretja in hlajenja, lesno predeloval· 
ne industrije, na področju visoke tehnološke opreme, na 
geodetskem področju in področju informatike, od katerih jih 
letos pet prehaja v obdobje razvoja, ki traja dve leti. 
Letos pa je na javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov 
prispelo 25 novih pobud, med njimi tudi pet s področja tu-
rizma · prijavitelji so bili Gorenje gostinstvo, Kompas lnter-
national, Terme Olimia, Tour AS in Aerodrom Slovenj Gra-
dec. Na osnovi ocen in razpoložljivosti razvojnih sredstev 
je ministrstvo podprlo 14 projektov razvoja grozdov, od 
tega 2 projekta s področja turizma. 
Glede na to, da učinkovit grozd presega okvire ene panoge 
in pa ob upoštevanju dejstva, da je turizem najbolj multidis-
~iplinarna gospodarska dejavnost, se samo od sebe postav-
lja vprašanje, kje so razlogi, da prav turizem zaostaja na tem 
področju oziroma da se je šele letos prijavil na to obliko po· 
vezovanja. Državna podsekretarka in vodja Sektorja turizem 
na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radie ocenjuje, da 
turizem ne zaostaja dosti za drugimi panogami. »Da pa se na 
javni razpis MG v prvih dveh letih ni prijavilo več projektov s 
področja turizma, je po mojem mnenju glavni razlog v tem, 
da turistična podjetja v prvih letih spodbujanja razvoja groz-
dov še niso prepoznala možnosti, da ta spodbuda velja tudi 
za to panogo. To je posledica prejšnjega ločevanja turizma od 
ostalega gospodarstva in ločeno spodbujanje turizma in os-
talih gospodarskih panog.« Slika se je že v letošnjem letu bis-
tveno popravila, čeprav sta bila pogprta le dva projekta. 
. . _. __ ·:--. --· --·-__ '-'_ : ·. -~-.:"': •_:. .. -~.-: ·:-:-·,:-:-::-,:~~ ~-~:~-~-~ .. ... ,-
., · ~.' _, ~ mag. Darja Radie 
\ '':' --, 
t 
1• 'rl  "li!J),·· 'II,. ~\ r 
~ \ 
•' ' \ ·\ 1 
Vzroke Radieeva vidi tudi v pomanjkanju izkušenj pri prijavi 
na javni razpis, ki je po svoji vsebini precej zahtevnejši od os-
talih razpisov. Tudi mag. Mateja Dermastla, državna sekretar-
ka, ki je na Ministrstvu za gospodarstvo odgovorna za po· 
dračje razvoja podjetniškega sektorja, se zaveda, da so raz-
pisni pogoji in razpisna dokumentacija za razvoj grozdov zah-
tevni, a tudi zastavljeni cilji in pričakovani rezultati razvoja 
grozdov so ambiciozni. »Večjo verjetnost uspeha na javnem 
razpisu imajo tako skupine partnerjev, ki že imajo izkušnje na 
področju medsebojnega sodelovanja in ki že imajo začrtano 
skupno vizijo razvoja in zamisel uresničevanja te vizije.« 
Enako vprašanje, zakaj se turizem ni prej odzva~ smo posta-
vili tudi državni sekretarki za področje razvoja podjetniškega 
sektorja mag. Dermastla, ki prav tako v osnovi pravi, da ni 
mogoče govoriti o tem, da turizem zaostaja na področju raz-
voja grozdov v Sloveniji, saj so se grozdi (vsaj tisti, spodbu-
jeni ob podpori MG) pričeli razvijati šele leta 2001. 
Dodaja, da se neposredne finančne spodbude podjetjem ozi-
roma skupinam podjetjem za izvajanje razvojnih projektov v 
okviru Programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in kon· 
kurenčnosti dodeljujejo na transparenten način, z izvajanjem 
javnih razpisov na osnovi enakih pogojev za vsa podjetja, 
neodvisnih meril ocenjevanja in preglednega sistema sprem· 
ljanja ter nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči. Zaradi 
omejenosti razvojnih sredstev MG lahko podpre le najboljše 
projekte, ki prispejo na javni razpis. »Program razvoja grozda 
je predviden do 2006, kar vsem skupinam, ki v letošnjem letu 
niso uspela pridobiti sredstev omogoča, da svoj projekt do-
polnijo in kakovostno vlogo oddajo na javni razpis v 2004.« 
Kje je v procesu grozdenja 
mesto države 
Ministrstvo za gospodarstvo podjetjem ne narekuje načine po-
vezovanja oziroma sodelovanja in pobuda za obLikovanje groz-
da mora priti od podjetja oziroma podjetij. Prav tako ne pred· 
pisuje strategij, striktnih pravil in vzorcev njihovega razvoja, or· 
ganizacijskih struktur, procesov vodenja, ne postavlja ali izbi-
ra managerjev grozdov in drugih ključnih kadrov razvijajočega 
se grozda. Vsa ta področja so avtonomne odločitve sodelujo-
čih akterjev in zato pripravljenost in odgovornost za uspeh os-
taja domena podjetij in drugih sodelujočih. Pa vendar nas je 
zanimalo, ali ima ministrstvo na tem področju strategijo, kale· 
re gospodarske panoge želi na ta način spodbujati. 
»Na področju razvoja grozdov MG ni usmerjen na nobeno po-
sebno dejavnost oziroma panogo, saj država oziroma gospo-
darsko ministrstvo deluje kot katalizator razvojnih procesov s 
spodbujanjem vlaganj v ključne dejavnike povečevanja kon· 
kurenčnosti podjetij. Ukrep ne nadomešča tržnih mehaniz· 
mov, zato pripravljenost in odgovornost za uspeh ostaja do-
mena sodelujočih podjetij, lastnikov, managerjev, zaposlenih 
in drugih vključenih v proces,« pojasnjuje Mateja Dermastla. 
Posebnega sodelovanja Sektorja za turizem na tem področ­
ju zato ni. Vse spodbude ministrstva so usmerjene v vla· 
ganja v ključne dejavnike povečevanja konkurenčnosti 
podjetij. »Turizem je gospodarska dejavnost, naš temeljni 
strateški cilj pa je povečanje konkurenčnosti slovenskega 
turizma na globalnem trgu,« pojasnjuje Darja Radie. 
Ministrstvo za gospodarstvo v okviru razvoja grozdov pod-
pira predvsem celovite projekte, v katerih sodelujejo različ· 
na podjetja, institucije, organizacija. V razvoj grozda so 
vključena podjetja iz različnih dejavnosti, majhna, srednja, 
velika, dobavitelji, kupci, podporne in RR institucije, ki za-
gotavljajo kritično maso veščin, znanj, tehnologij, sredstev 
potrebnih za razvoj grozda in doseganje pričakovanih rezu[. 
tatov grozdenja. Rezultati grozdenja naj bi se pokazali na 
področju znanja, te.hn_ologij, sposobnQsti n V u dela lso .... 
sibilnosti proizvodnje oz. storitev, izdelkih višje dodane 
vrednosti, ofenzivnem prodoru na mednarodne trge. 
Velja poudariti, da MG v okviru programa spodbujanja pove-
zovanja podjetij in razvoja grozdov spodbuja tudi povezovanje 
podjetij v proizvodno verige in razvoj lokalnih omrežji/grozdov . . 
Program razvoja lokalnih grozdov za MG izvaja PCMG in je na-
menjen majhnim podjetjem (do 50 zaposlenih) . Pogoji sode· 
lovanja na področju razvoja proizvodih verig in lokalnih groz-
dov niso tako zahtevni kot na razpisu za grozde. Nekateri pro-
jekti oziroma vloge, ki so prispele na javni razpis, bi verjetno 
lahko uspešno kandidirali za razvojna sredstva za razvoj proi-
zvodnih verig ali za razvoj lokalnih omrežij/grozdov. 
Kako naprej 
»V obdobju 2003-2006 bo ministrstvo nadaljevalo s spodbu-
janjem razvoja grozdov,« razlaga Dermastia in dodaja: »Raz-
vojne spodbude bodo usmerjene v podporo izvajanju skupnih 
projektov delujočih grozdov (npr. razvoj novih produktov in 
tehnologij, uvajanja tehnoloških izboljšav, nastopi na medna· 
rodnih trgih) in v ciljno podporo projektom razvoja grozdov. 
Poseben poudarek v prihodnje bo na razvoju lokalnih grozdov 
oziroma lokalnih omrežij malih podjetij, s katero želi ministrs-
tvo krepiti sposobnosti tega segmenta gospodarstva za skup· 
no delovanje in ustvarjanje sinergičnih učinkov.« 
Ocene kažejo, da bi lahko do leta 2006 v Sloveniji delovalo 
do 16 grozdov ter preko 20 lokalnih omrežji malih podjetij. Če· 
prav se bodo učinki delovanja grozdov pokazali šele v prihod-
njem obdobju, pa rezultati delovanja obstoječih grozdov in 
tudi novih iniciativ že danes podpirajo uresničevanje cilja, da 
Slovenija postane aktivna in uspešna v globalni konkurenci. 
--=::~"': •.:: .. ·-. :: ·:·,· ~:-:,:,.:~~;~---;:: ·.1:·,:-; . -·-. :· 
~~- _ _ ..__..,..-:l,J. 
Kaj je grozd 
Grozde sestavljajo medsebojno povezana, geografsko 
koncentrirana podjetja iz sorodnih in različnih dejavnosti 
ter nosilci znanja, druge institucije in organizacije, ki za-
gotavljajo kritično maso znanja, tehnologij, virov in sred· 
stev, pomembnih za krepitev konkurenčnosti posamez-
nih sodelujočih podjetij in skupine kot celote. Skupino 
podjetij družijo skupne potrebe na področju dobavite· 
ljev, kupcev, specializiranih storitev, delovne sile in dru-
gih virov ter potrebe na področju najnovejših znanstve-
nih dognanj na relevantnih področjih . 
Spodbujanje povezovanja 
podjetij omogoča: 
Povečanje učinkovitosti podjetij: boljši dostop do in-
formacij, tehnologij, podpornih institucij, dobaviteljev 
znanja, posodobitev proizvodnje; 
Racionalizacijo poslovanja: skupna marketinška in 
promocijska naravnanost, skupen razvoj, racionalizaci-
ja investicij, zmanjšanje stroškov trženja, boljšo orga-
nizacijo nabavnega marketinga; 
Povečanje rasti in razvoja: pridobivanje sofisticiranih 
kupcev in nosilcev znanja, hitrejša izmenjava informa· 
cij, povečanje fleksibilnosti in odzivnosti, hitrejši teh-
nološki napredek podjetij; 
Povečevanje inovativnosti: intenzivnejše raziskovalno-
razvojno delo, iznajdbe, nove tehnologije, metode, 
nove izdelke, nove procese, nove surovine, nove vire 
surovin in nove oblike organizacije; 
Odpiranje novih poslovnih priložnosti; 
Mag. Mateja Dermastia: »Multidisciplinarnost je verjetno potreben pogoj za učinkovit raz-
voj znanja in prenosa znanja v produkte procese in storitve. Vendarle grozdenje ni samo 
multidisciplinarnost. Grozdenje je predvsem razvoj procesov med sodelujočimi akterji iz 
različnih dejavnosti, ki na ta način pospešujejo proces inovativnosti in kreativnosti. Ker 
pa se moč grozda skriva v kombinaciji sodelovanja in konkuriranja, razvoj takih procesov 
zahteva od sodelujočih vsaj visoko stopnjo zaupanja in recipročnosti, vodenje v smislu 
razvoja in sledenja skupni viziji, pogum za razvoj novih podjetij, specializacijo in nena-
zadnje pripravljenost in zmožnost izvedbe razvojnih investicij.« 
Izkušnje prijavljenih turističnih projektov na razpis za razvoj grozdov 
Povezovanje majhnih ponudnikov 
je ključno za povečanje njihove 
konkurenčnosti 
Uroš Buda, direktor podjetja As Tour, ki je prijavilo projekt 
grozda majhnih turističnih ponudnikov, pravi, da so z aktiv-
nostmi povezovanja začeli že leta 1994, ko so nekatera pod-
jetja povabili k sodelovanju v »projekt apartmaji«, kot se je 
takrat imenoval, v bistvu pa je bil to že zametek grozda. 
»Na našo pobudo so se osrednja podjetja in fizične osebe 
(sobodajalci) leta 1999 organizirali v okviru Sekcije soboda-
jalcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Leta 2001 je bil na 
pobudo sekcije ustanovljen Zavod PTO AS, Področna turi-
stična organizacija za razvoj in organiziranost apartmajev in 
zasebnih sob.« Vloga Zavoda PTO AS je povezovanje, raz-
voj in enotna predstavitev ponudbe manjših turističnih po-
nudnikov. V ta namen zavod povezuje osrednja podjetja s 
specializiranimi podjetij različnih dejavnosti, katera so pove-
zana z delovnim procesom, in vzpostavlja sodelovanje pod-
jetij z razvojnimi institucijami. V prijavi na razpis za grozde-
nje smo videli priložnost, da te povezave utrdimo, pritegne-
mo še nova podjetja in grozd tudi »formalno« potrdimo. 
___ ..... . ,
Pomemben proces grozdenja 
Bolj kot definicija grozdov je pomemben proces grozde-
nja. Grozdenje je povezovanje, sodelovanje in konkuri-
ranje vseh akterjev grozda, tj . majhnih, srednjih in veli-
kih podjetij, razvojnih institucij in drugih organizacij, ter 
države, ki vodi podjetja k ustvarjanju dolgoročnih kon-
kurenčnih prednosti. Te se snujejo s povečevanjem 
učinkovitosti podjetij (boljši dostop do informacij, teh-
nologij, dobaviteljev znanja in produktov, posodobitev 
proizvodnje), ustvarjanjem sinergičnih učinkov (skupna 
marketinška in promocijska naravnanost, skupen razvoj, 
investicije), s povečevanjem inovativnosti (intenzivnejše 
raziskovalno-razvojno delo, nove tehnologije, izdelki, 
nove oblike organizacije) in predvsem z ustvarjanjem 
novih poslovnih priložnosti. 
~:  .... _ .. ·: \ .. c·• · .. : . 
»Hiter razvoj in padec dotcom nakazuje, da v novi 
ekonomiji ni novih in starih indusbij. So le podjeija, 
ki boij ali manj uspešno ustvarjajo in osvajajo znanje 
za razvoj in uporabo novih tehnologij. So podjeija, ki 
so sposobna tekmovanja na trgih priložnosti. Kijučni 
dejavniki uspeha se skrivajo v hitrosti, prilagod~-ivo-
sti, fleksibilnosti, veščinah, znanjih in organizacijskih 
pristopih. Ti zagotavijajo ne samo učinkovito upora-
bo virov znotraj in izven podjetij, temveč predvsem 
determinirajo sposobnost podjetij za soočanje s sko-
kovitimi in stalnimi spremembami okoija. Novi raz-
vojni koncepti temeijijo na razvoju odnosov z doba-
viteiji, kupci, nosilci znanja ter z drugimi akterji lokal-
nega in globalnega okoija. Razvijajo se mreže in 
grozdi, pospešuje se specializacija v verigah vredno-
sti. Sposobnosti medpodjetniškega povezovanja in 
sodelovanja podjetij z nosilci znanja ter drugimi in-
stitucijami in organizacijami pa se uvršča med kijuč­
ne sposobnosti mednarodno konkurenčnih podjetij.« 
flZ teme meseca o grozdih na spletnih straneh Mini-
strstva za gospodarstvo, mag. Mateja Dermastia) 
Prijava na razpis za razvoj grozdov je precej zahtevna, to 
pa še dodatno otežuje dejstvo, da delujete na področju 
povezovanja velikega števila majhnih ponudnikov. Kako 
ste se je lotili? 
»V fazi priprav prijave projekta smo projekt ponovno 
predstavili institucijam, za katere menimo, da je tovrstno po-
vezovanje tudi v njihovem interesu - še posebej Gospodar-
ski zbornici Slovenije, Turistični zvezi Slovenije, Slovenski tu-
ristični organizaciji, Ekonomski fakulteti, s katero smo se do-
govorili tudi za določene teme diplomskih nalog, in nazad-
nje tudi skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-
nja (relativna razbremenitev invalidsko pokojninskih skladov 
- več zaposlenih itd.) . K sodelovanju smo povabili tudi pod-
jetja, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo v proizvodnih verigah 
kot dobavitelji, storitveni servis in kupci. Pred prijavo smo s 
pomočjo GZS in svetovalnega podjetja ITEO organizirali de-
lavnico. Na tej delavnici se je ponovno pokazalo, da je to, 
kar delamo, nujno potrebno, vendar bodo težave, ker se zla-
sti majhni udeleženci - sobodajalci težko odločajo za sofinan-
ciranje razvojnih faz katerega koli projekta.« 
Koga ste v okviru tega projekta združili? 
»Združili smo štiri povezovalce manjših ponudnikov v Slo-
veniji, ki že delujejo: zavarovalnico Adriatic, saj mora biti vsa-
ka nastanitev zavarovana, Gorenje kot dobavitelja opreme 
apartmajev, ponudnike dodatnih vsebin, kot je na primer ABC 
rent a car, incoming turistične agencije (RENEE&CO in Odisej), 
ki imajo neposreden dostop do informacij, kakšne storitve 
kupci želijo in same tudi aktivno sodelujejo pri izvajanju sto-
ritev. Poleg podjetij smo vključili še podporne institucije. Za-
vod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje podpira podjet-
niški razvoj dejavnosti oddajanja turističnih sob in apartmajev. 
S popularizacijo te dejavnosti bi namreč odprli številne mož-
nosti samozaposlitve in oblikovali nove delovne profile. Zdru-
ženje za turizem in gostinstvo pri GZS nudi podporo pri poga-
janjih z državnimi organi za sprejem ustrezne zakonodaje, ki 
bi omogočala razvoj dejavnosti. Ekonomska fakulteta je kot 
podporna institucija center znanja, ki skrbi za prenos znanj s 
področja turizma in podjetništva na udeležence grozda.« 
Kje so ključni problemi tega segmenta turizma? 
»Povezovanje ponudnikov se je pokazalo kot edina mož-
nost, da sobodajalstvo postane kakovostna in konkurenčna 
turistična ponudba. Sobodajalci so namreč večinoma izred-
no majhni turistični subjekti, ki sami po sebi ne predstavlja-
jo pomembnega akterja. Žal so mnogokrat vprašljive kako-
vosti in brez možnosti za uspešno promocijo. Slaba kako-
vost in promocija je posledica predvsem neprimerne zako-
nodaje, prepuščenost turističnih ponudnikov samim sebi, 
nepoznavanja turističnega trga in sodobnih trženjskih prije-
mov. S povezavo teh majhnih turističnih ponudnikov med 
sabo, z dobavitelji, ponudniki komplementarnih proizvodov 
in kupci bi nastal učinkovit in konkurenčen sistem grozda, 
ki bi obogatil turistično ponudbo Slovenije.« 
Zakaj vaš projekt ni uspel na razpisu? 
»Prosili smo za utemeljitev in korektno prejeli pisni od-
govor. V utemeljitvi navajajo, da kritična masa znanja, veš-
čin, tehnologije in sredstev ni dosežena. Dejstvo je, da je 
posamezen sobodajalec ekonomsko šibek subjekt, vendar 
bi ravno s povezovanjem odpravili to oviro. V okviru Zavo-
da PTO AS, ki med drugim nudi strokovno pomoč soboda-
jalcem, so bile pripravljene številne strokovne podlage za 
razvoj sobodajalstva (opredelitev delovnega procesa, stro-
kovni priročnik, amandmaji k zakonom ... ). V uvodni predsta-
vitvi projekta grozdenja, ki smo ga prijavili na javni razpis 
MG, je sodelovala predvsem svetovalna institucija ITEO Sve-
tovanje d.o.o .. Njeno funkcijo je v prijavi za razpis prevzela 
Ekonomska fakulteta Ljubljana, saj se z Ekonomsko fakulte-
to dogovarjamo tudi za več diplomskih nalog, ki bi strokov-
ni in širši javnosti z različnih družbeno gospodarskih vidikov 
predstavili stanje in vizijo vsega tistega, za kar se na obrav-
navanem področju izvajalci in podporne institucije zavzema-
mo. Drugi razlog zavrnitve je bil utemeljenost projekta z vi-
dika interesa podjetij, načrta izvajanja projekta, organizaci-
je izvajanja projekta. če bi ne bilo interesa podjetij, danes 
ne bi nadaljevali. Glavna pripomba po sklepu komisije MG 
pa je, da je kritična masa skupine premajhna za grozd na-
cionalnega pomena, pač pa vloga bolj sodi na razpis za lo-
kalne grozde. Menimo, da je ravno majhnost turističnih po-
nudnikov dober razlog, da se združijo na nacionalni ravni in 
se tako predstavijo na svetovnem turističnem trgu.« 
Kako ocenjujete mehanizme države oziroma javnega 
sektorja pri spodbujanju razvoja sobodajalstva? 
»Opažamo, da je razvoj sobodajalstva v Sloveniji obrob-
nega pomena, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v strategiji 
slovenskega turizma komaj omenjeno. Na Ministrstvo za 
gospodarstvo smo naslovili že kar nekaj spodbud, vendar 
opažamo, da tam preprosto ni človeka, ki bi se z njimi uk-
varjal. Menimo, da ni prav, da je bilo ukinjeno Ministrstvo 
za turizem in zdaj to področje pokriva le državna podsekre-
tarka. Torej gostinstvo in turizem v naši državi, pri vladi ob-
jektivno ne more biti tako zastopano, kot si zasluži glede 
na prizadevanja in rezultate podjetniških subjektov v Slove-
niji in glede na razvoj in odnos do te dejavnosti v sosednjih 
državah in sploh v svetu. Ocenjujemo, da smo ves napre-
dek v razvoju sobodajalstva do sedaj dosegli pretežno v so-
delovanju z institucijami GZS in STO. GZS je zaposlila delav-
ko, ki dela tudi na sobodajalstvu, organizirali smo sekcijo 
slovenskih sobodajalcev, skupaj oblikujemo pripombe na 
zakonske akte, oddali smo vrsto pobud, amandmajev, da bi 
bili boljši. S STO smo dosegli, da že četrto leto izdaja kata-
log slovenskih sobodajalcev, da se ta publikacija širi in je 
vse bolj kakovostna, svetujejo, kako naprej in oboji so bili 
pripravljeni tudi v okviru grozda odigrati svojo vlogo.« 
Povezovanje malih nehotelskih turističnih ponudnikov je 
v slovenskem turizmu velikega pomena, saj so precej 
razdrobljeni, ni skupnega trženja itd, zaradi česar izgub-
ljajo konkurenčno prednost v primerjavi z večjimi siste-
mi, kot so večje hotelske hiše. Ali bi bili z grozdom us-
pešnejši? Kako naprej? 
»Cilj povezovanja ponudnikov v grozd je bil prav gotovo 
to, da bi bili z grozdom uspešnejši, tako z vidika kakovosti 
ponudbe, kot tudi samega trženja. Zaradi številnih prednosti, 
ki jih povezovanja prinaša in interesa posameznih ponudni-
kov bomo kljub neuspehu na javnem razpisu s povezovanjem 
tudi nadaljevali in iskali še druge možnosti pomoči, da bo 
proces čim uspešnejše potekal. Samo povezovanje ne zadoš-
ča za uspešen prodor v svetovni turistični konkurenci, ampak 
je treba dvigniti kakovost ponudbe, razvoj na osnovah pod-
jetništva. Da bi tu uspeli, smo ponovno naslovili na odgovor-
no ministrstvo predloge za odpravo najbolj nemogočih pogo-
jev za začetek poslovanja in se povezali z GZS, da se preko 
območnih gospodarskih zbornic že jeseni začnemo predstav-
ljati občinam, regijam, podjetnikom. Nameravamo se udeleži-
ti tudi razpisov za sredstva EU, kjer upamo, da bomo delež-
ni večjega razumevanja in tudi strokovne pomoči pri izpolnje-
vanju ollrazcev. Vendar, tako kot je rekel direktor Luke Ko-
per, da nam nič kaj dosti ne pomagajo subvencije iz javnih 
razpisov, če bo država gluha za zelo upravičene in strokovno 
obdelane pobude podjetništva. Razvijamo tudi informacijsko 
rezervacijski sistem, kamor se lahko vključi vsak posamezni 
ponudnik in ima s tem možnost, da predstavi svojo ponud-
bo na internetu. Sistem bo v končni fazi omogočal tudi pre-
gled zasedenosti nastanitev vsem uporabnikom in s tem di-
rektne rezervacije preko interneta. To pomeni velik korak na-
prej v trženju majhnih turističnih ponudnikov.« 
V procesu ~notraj grozda~ e "razvija edi;~tv':O-:~anje, ki 
ga tekmeci težko posnemajo. 
Razvoj in zagon 
slovenskega 
kongresnega 
grozda 
O povezovanju na področju kon-
gresnih organizatorjev in ponudni-
kov, ki teče že kar nekaj let -
zdaj pa je s povezovanjem v obli-
ki grozda vendarle videti premik, 
smo se pogovarjali z vodjo kon-
gresne dejavnosti na Zavodu za 
turizem Ljubljana Tatjano Radovič. 
Ali je bil problem v povezovanju 
na strani ponudnikov ali v nezadostni stimulaciji s 
strani države oziroma javnega sektorja? 
»Razloge za počasno uresničitev lahko pripišemo obema 
stranema. Pri ponudnikih je potrebno poudariti, da je šele v ne-
kaj zadnjih letih začela nastajati »kritična masa«, saj je opazno 
vlaganje v kongresno infrastrukturo in s tem povezan razvoj 
produkta okrepilo težnje po združevanju. Zamisel nacionalne-
ga kongresnega urada je sicer stara že več kot desetletje, ven-
dar so nekateri od nafvidnejših kongresnih akterjev pri nas, ki 
so si v tem obdobju večkrat prizadevali za uresničitev projek-
ta, imeli težave zaradi menjave številnih sogovornikov, ki so 
bili v tem obdobju na vladni ravni pristojni za turizem. Tudi do-
ločitev drugih razvojnih prioritet je botrovala zastoju pri reali-
zaciji projekta, prav tako pa so se usklajevala mnenja o mož-
ni organizacijski obliki povezovanja kongresnih ponudnikov.« 
Kako ocenjujete mehanizme države (MG - Sektor turi-
zem) pri spodbujanju razvoja produkta MICE in kako jav-
nega sektorja (STO, GZS itd)? 
»V zadnjih letih je zaznati občuten premik v pozitivno 
smer. Preko razpisov MG oziroma predhodnega Ministrstva 
za malo gospodarstvo in turizem je bilo odobrenih kar nekaj 
sredstev za razvoj infrastrukture, ki so investitorjem pripo-
mogli k izgradnji novih oziroma prenovi kongresnih zmoglji-
vosti. Poudarila bi tudi uvrstitev poslovnega turizma med 
prednostne programske usmeritve v Strategiji slovenskega 
turizma 2002-2006, kar je bilo pos led ično upoštevano tudi v 
Strategiji trženja slovenske turistične ponudbe 2003-2006, ki 
jo je pripravila STO. Veseli smo, da so nekatere za nas ključ­
ne specializirane kongresne borze uvrščene v osnovni pro-
gram borznih in sejemskih nastopov STO, prav tako pa je v 
okviru partnerskih projektov STO že bilo izpeljanih nekaj ak-
cij na področju odnosov z javnostmi in oglaševanja v tujih 
medijih. GZS razvoj MICE produkta podpira skozi Odbor za 
kongresno dejavnost pri Združenju za turizem in gostinstvo 
(preden je to prevzela STO, koordinacija nastopa na borzi 
EIBTM v Ženevi; razvoj statistike kongresnih prireditev; več­
letno sofinanciranje nastopa na borzi EIBTM v Ženevi).« 
Ali se vam zdi politika grozdenja pravšnja rešitev - tudi 
za povezovanja v drugih segmentih turizma? 
»Lahko rečem, da se v tem trenutku še učimo, saj je pro-
jekt grozdenja na področju kongresnega turizma še v po-
vojih. Prezgodaj je, da bi v tej fazi podajali ocene na osno-
vi naših izkušenj, čeprav smo vsi, ki smo se vključili v delo 
na projektu, to storili z namenom, da dosežemo uspeh in 
realizacijo ciljev, ki jih postopoma opredeljujemo. Menim 
pa, da bo v bodoče treba vsebino bolj prilagoditi turistič­
nim subjektom, saj je sedanja dikcija naravnana na delov-
no intenzivne (industrijske) panoge.« 
Kakšna je praksa povzovanja v MICE segmentu v tujini? 
»Če se ozremo preko naših meja in še posebej v nekate-
re države, ki visoko kotirajo na svetovni lestvici kongresnih 
destinacij, lahko ugotovimo, da obstajajo trije modeli orga-
niziranosti. Kar nekaj je primerov, kjer so kongresni uradi 
pod takim imenom umeščeni v okvir svojih nacionalnih turi-
stičnih organizacij kot samostojne organizacijske enote (Švi-
ca, Islandija, Norveška, Madžarska, Irska, Madžarska .. ). Dru-
gi model kaže na delovanje oddelkov za poslovni turizem 
(Business Trave! Division ali MICE department) v okviru os-
novne organizacijske sheme NTO. Tu je potrebno poudariti, 
da je poslovni turizem edini segment, ki je v tržnem in pro-
mocijskem smislu predstavljen samostojno kot produkt. Vsi 
ostali segmenti in produkti, ne glede na njihovo pomem-
bnost (npr. zdraviliški & welness, igralniški, zimski turizem .. ) 
namreč sodijo v široko področje »Leisure Travel«. Tako prak-
so najdemo v Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji (z ločeno orga-
nizacijo v Walesu in na Škotskem), na Danskem in Malti. Po-
nekod pa nacionalni kongresni uradi delujejo kot samostoj-
ne pravne osebe, vendar je iz njihove predstavitve (company 
profile) razvidno, da za turizem pristojno ministrstvo, ali vla-
da, ali NTO nastopajo (včasih) kot soustanovitelji, vedno pa 
kot sofinancerji. Tovrsten model obstaja na Finskem, Nizo-
zemskem in v Nemčiji. Vse naštete oblike sicer povezuje 
skupna značilnost, ki je praviloma jasno opredeljena v po-
slanstvu: kongresni uradi delujejo na neprofitni osnovi, saj si 
na ta način zagotavljajo objektivno in nevtralno vlogo pri po-
vezovanju in zastopanju svoje celovite kongresne ponudbe.« 
Kje vidite slovenski MICE turizem ob vstopu v EU? 
»Z naraščajočo prepoznavnostjo Slovenije, ki si jo obe-
tamo od vstopa v EU, lahko pričakujemo pozitiven trend 
tudi v kongresnem turizmu. Moramo pa upoštevati, da so 
• 
Avstrijski Urlaubsspezialisten 
na nek način kot vrsta produktnega grozda 
Dobre primere (»benchmarks«) za povezovanje v ANTO je tudi prispevala finančna sredstva za njihovo usta-
obliki produktnih platform je mogoče najti v sosed- novitev, ti Urlaubsspezialisten pa zdaj opravljajo nalogo 
nji Avstriji. V Avstriji delujejo počitniški specialisti - t.i. »Ur- ANTO na posameznih področjih, na primer trženju golfa, če 
laubsspezialisten«. Obstaja 19 skupin - marketinških koopera- omenimo zgolj enega. Finančna podpora je prišla oziroma 
cij ponudnikov, ki ponujajo konkretno obliko ponudbe za do- prihaja zgolj od ANTO, povezovanja pa so v obliki združenj. 
ločeno ciljno skupino. Prva je nastala že leta 1984, sicer pa se Skupni proračun je 11 milijonov evrov, letno pa izdajo oko-
podobno povezujejo tudi na drugih gospodarskih področjih li 3 milijone katalogov. Kot pravi direktor Urlaubsspeziali-
(na primer bio pridelovalci, taksisti ipd). Ta združenja izredno sten Marketing GmbH dr. Karl Heinz Miiller, v prihodnosti 
uspešno izvajajo trženjske aktivnosti za posebne interesne nameravajo to obliko povezovanja še razširiti. 
skupine v glavnih turističnih področjih Avstrije, podpira pa jih Člani Urlaubsspecialisten ustvarijo približno 1 milijon no-
Avstrijska nacionalna turistična organizacija (ANTO). Tovrstna vih nočitev, dosegajo nadpovprečno zasedenost kapaci-
povezovanja je mogoče najti tudi v drugih državah, kot na pri- tet in višje povprečne cene in predstavljajo okoli 20 od-
mer hoteli za ljubitelje ribolova na Irskem, a tako raznolike in stotkov celotnega avstrijskega prihodka iz naslova turiz-
razvejane oblike nima nobena druga država. ma. • www.urlaubsspecialisten.at (dot/com) 
Ponudba postelj, ki jih imajo v lasti člani 
s zvezdic 7.648 
. 4 zvezdice 49.303 
3 zvezdice 14.593 
1 ali 2 zvezdici 1,452 
Drugo 132 
SkuP-,__n""o ___________ ~ 
Avstrijske pogodniške vasi 290.000 
Počitnice na kmetijah 44.800 
Majhna zgodovinska mesta 
Skupna ponudba postelj 
kriteriji odločanja tujih naročnikov (mednarodna vladna in 
nevladna združenja, korporacije oziroma podjetja) o izbiri 
destinacije za srečanja, ki jih prirejajo, dokaj raznoliki in 
marsikdaj zapleteni ter niso nujno povezani z našim sko-
rajšnjim članstvom v EU. Boljša zaznava o Sloveniji pri šir-
ši javnosti v tujini se bo zagotovo bolj odražala v splošnem 
turističnem obisku naše države. Slovenski kongresni orga-
nizatorji pa pravijo, da jim bo članstvo v EU olajšalo delo 
zaradi enostavnejših administrativnih postopkov (posebej . 
režim viz) ter uvedbe skupne valute. Hkrati pa bo, zaradi 
močne konkurence, potrebno še boljše delati.« 
Partnerski pristop osnova 
celotnega delovanja STO, 
pa tudi grozdov 
»V skladu z usmeritvami razvojne in trženjske strategije je 
kongresni turizem oziroma segment MICE turizma eden od 
osrednjih produktov, tako z vidika spodbujanja razvoja - s 
poudarkom na povezovanju, kot tudi trženja. Ker nismo ime-
li možnosti, da projekt ustanovitve kongresnega urada vklju-
čimo med naše osnovne aktivnosti, smo se aktivno vključi li v 
animacijo za pridobivanje bodočih članic kongresnega grozda 
(prav tako tudi na področju produkta wellness) in v koordi-
nacijo pri pripravi projektne dokumentacije za prijavo na raz-
pis Ministrstva za gospodarstvo. Aktivnosti potekajo, pravkar 
se končuje strateško razvojni načrt grozda, določena so stra-
teška področja sodelovanja, oblikovane delovne skupine. O 
tovrstnem načinu povezovanja se šele učimo, a pomembno 
je, da smo to osnovno idejo partnerskega povezovanja že os-
vojili in da jo vedno aktivneje vključujemo v vse naše aktiv-
nosti,« je mnenja generalni direktor STO Bojan Meden. 
Urlaubsspezialist število članov v katalogu 
za leto 2003 
Autriche Pro France - Avstrija za Francoze 
Multi Tennis Austria - Multitenis 
Re1tarena Austria - a anje 
L' Austria per l'ltalia - Avstrija za Italijane 
Weinreisen Austria - Vinske ceste 
Die Kinderhotels - Hoteli za otroke 
Fischwasser čisterreidi - Ritiarjenje 
Langlaufen in čisterreich - Tek na smučeh 
Familienappartements & Hotels 
in čisterreich - Družinski a artma·i in hoteli 
čisterreichs Wanderdi:irfer - Pohodniške vasi 
Urlauti am Bauerntiof - Počitnice na kmeti'i 
Erlebnis Bahn & Schiff - Doživetja 
z železnico in ladjo 
Landid II in čisterreich - Podeželska idila 
Kleine historische Stadte -
Majhna zgodovinska mesta 
ote s & Casinos Austria -
55 
8 
18 
2z 
: ··-·. s SVETOVNEGA TURIST_~,C,,NE~~-J'"RGA . TURISTIČNA PROTISLOVJA • TUR!ZEM • "'~ 
-.... .. • -:.. ••..: '•';:'"-" - -----~ .:_ ,. . . .; • ·- ••• - -~ .,. •, •,::--!'."?-.:~ :: .::;.: ' •:•;;;..r - • • - -• •• •• •~l.!$,~•-
Bistvo je očem skrito *1 - poznavanje turističnih protislovij 
za boljše razumevanje »našega načina življenja« 
ROK V, KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG 
Na prvi pogled je zadeva preprosta: imamo lepo deželo in jo želimo de-
liti s turisti, tujimi in domačimi. V turizmu delamo, a še več: turizem je 
»naš način življenja«. V ozadju turistične sezone so prijateljstva in po-
slovni odnosi, navdušenje in razočaranje in še mnogo tega, kar se med 
seboj izključuje. Govorimo torej o paradoksih sodobnega turizma. 
Turistom privoščimo prijeten oddih in razgibane aktivnosti, se za-
nje pulimo na sejmih in preko medijev, loščimo pribor v hotelskih 
restavracijah in čim mehkeje postiljamo postelje, v zameno (na 
osnovi cen, ki so gostu vedno previsoke, ponudniku pa kajpada 
prenizke) pa pričakujemo nekaj denarja, ki ga bomo poimenova-
li kar plača, na koncu leta pa prikazali kot »turistični priliv«. 
1. Paradoks: 
industrija proti ljudem in obratno 
A naj nam bo dovoljeno malo zakomplicirati. Na tem mestu 
bom podpisani tokrat namerno uporabil primerjavo »turi-
zem smo ljudje«, čeprav me včasih kregajo, ko o turizmu ved-
no rad govorim in pišem kot o »industriji«. 
ravnih lepotah, tujih kulturnih vzorcih; konkvistadorji, ki so iz 
Amerike prinesli krompir, tobak, čokolado in papriko, tjakaj pa iz-
vozili konja in bolezni, pa Marca Polo, ki je iz Kitajske prinesel 
špagete in čaj. Prav, ti ljudje niso bili turisti v današnjem pome-
nu besede, a iz njihovih popotovanj se je kasneje razvila največ­
ja gospodarska panoga v svetu in tudi današnje turiste lahko 
imenujemo »zavojevalce«, konkvistadorje. 
Druga svetovna vojna je bila - upajmo - zadnja, ki je na frontah 
soočila multimilijonske armade. Obe vojni v Iraku, Palestinsko -
Izraelski konflikt, razne državljanske vojne so vendarle lokalno 
omejene motnje v mednarodnih odnosih. Danes se vojne, toda 
tudi teroristični napadi, pa celo zdravstvene epidemije, torej do-
gajajo na lokalnem, največ regionalnem nivoju (SARS), a deluje-
jo proti globalnemu turističnemu kompleksu. 
Je »kriza« torej postala stalnica v turističnem managementu? Ver-
jetno je tako razmišljanje preveč črnogledo in tudi razvoj v sve-
tovnem turizmu letos poleti ga zanika, toda ta paradoks nas uči 
nečesa zelo pomembnega: treba je pričakovati nepričakovano . 
klajenem delovanju v prid destinacije so povzročile vse zahtev-
nejše razmere na trgu. 
5. Razvoj in ohranjanje: 
»trajnostni razvoj« 
In naposled se nekaj besed o trajnostnem razvoju. Ta besedna 
zveza je seveda protislovna, saj prav razvoj deluje v nasprotju z 
ohranjanjem naravne, kulturne dediščine, vpliva na okolje, vzorce 
prehranjevanja, socialne odnose in ostalo, kar je v kraju, ki je po-
stal turistična destinacija, stoletja živelo v nekem zglednem miru. 
Zato je WTO pred leti velik del svojega delovanja posvetila prav 
opozarjanju na turistični razvoj, ki bo zelo občutljiv na predvsem 
tri obstoječe elemente: okolje, kulturo in socialno ravnotežje. 
»Trajnostni razvoj« (ta besedna zveza pa v slovenščini menda ve-
lja), v katerem je ekoturizem le eden od dejavnikov, je nastal kot 
posledica prav grozljive degradacije obalnih krajev zlasti v Špani-
ji, kjer se je zasidral množični turizem. Izginile so čudovite kata-
lonske ribiške vasice, v Benidormu je največkrat na jedilniku ham-
burger namesto paelle, pije se nemško pivo namesto domačega 
vinca, v gostilni ne moreš naročiti niti v polomljeni španščini, ker 
te bodo raje postregli, če bos vinersnicel naročil po angleško. če 
že Coste Blance ne more rešiti ničesar več, pa je tak »kulturni te-
rorizem« možno in treba preprečiti v nastajajočih turističnih ciljih 
v Aziji, Afriki, toda tudi na Krasu, Prekmurju in v dolini Topla na 
slovenskem Koroškem. 
Oboje kajpak drži, a to je le eden od paradoksov današnje-
ga turističnega trenutka. Na globalni ravni si ga lahko grafično 
predstavljamo kot piramido, ki je zgrajena na štirih temeljnih 
kamnih: destinacija (s svojim socialnim okoljem in naravno ter 
kulturno dediščino), potovalna industrija, namestitveni/hotelski 
sektor in javni sektor. V višini jih povezujejo komunikacije, in si-
cer treh vrst: neposredne, tržne (marketing), in posredne, ki jih 
predstavljajo mediji. 
Globalno gledano, je treba biti pripravljen na kakšno novo pan- .. =-"""'--;;;::,~.,r~~'ll'«".___......,~1ijlill--.....-i~i"""--... 
demijo ali epidemijo, na teroristične napade, lokalno - v Sloveni- K ne bo postala dQ masovnep 
Vsak »vogal« turizma igra svojo vlogo, vsi so med seboj poveza-
ni in soodvisni. Turistična zveza Slovenije bi se tako našla pod ci-
vilno družbo, a tudi vsa socialna in gospodarska struktura neke 
destinacije, pod »stacionarni sektor« štejemo hotele, a tudi kam-
pe, motele, zasebne sobe in drugo, kar sodi v jedro turistične in-
dustrije in je zanje značilno, da so fizično stacionirani v nekem 
okolju, torej gre za namestitveni sektor. Javni sektor poznamo, v 
slovenskem turizmu ga predstavljata Ministrstvo za gospodarstvo 
in Slovenska turistična organizacija, potovalna industrija pa obse-
ga tako tour operatorje, turistične agencije, kot - poenostavljeno 
- tudi z njimi povezane letalske družbe, avtobuserje, rent-a-car 
agencije, železnice ... 
Nova paradigma turistične soodvisnosti: 
stacionarni -
sektor 
komunikacijska mreža 
1 javni sektor Vir: R.V. Klantnik. 2003 
Skratka: turizem na nacionalnem, kot tudi na globalnem ni-
voju še nikoli ni bil tako medsebojno povezan kot je letos 
poleti in bo še bolj v prihodnosti. Turizem je torej industri-
ja, v kateri se vrtijo različna kolesa in jih usmerjajo komu-
nikacijske sile - in hkrati - vse te sile vodijo ljudje, posa-
mezniki, množice zaposlenih ter milijoni in milijoni turistov. 
2. Paradoks: turizem kot promotor 
miru, sožitja, spoštovanja ... 
Bo kar držalo: turizem je najmogočnejši dejavnik sodelovanja 
med državami, med javnim in zasebnim načelom, spoštovanja tu-
jih kultur ... A paradoksalno so bili prvi mednarodni popotniki 
prav vojaki, pravzaprav armade, ki so gazile po tujih deželah in 
domov prinašale ne le vojnega plena, temveč tudi sporočila o na-
ji - pa tudi nikoli ne veš, ali ne bo »legionela udarila prav v tvo- twfzma (ker za 1D ni prav nobenih mofnosll), a k 5A!B 
jem hotelu« oziroma ali ne bodo ravno »tvojega turista na tvo- tudi skonlf mllljanlna mna8ca današnJh ludslDv vse boQ 
jem potovanju oropali oziroma posilili«. In boQ zahteva prav avll!nlltnost, domafnost, osebni pll-
stop, kar vse poudat1a kontept lraloosfnep l1ZVOja. 
3. Globalizacija - lokalizacija: 
»glocalization« 
Se spomnite gesla iz osemdesetih let prejšnjega stoletja: razmiš-
ljaj globalno, deluj lokalno. Evo, tudi v tem je smisel turizma in 
bo vedno bolj. Žal mi slovenski jezik ponuja dokaj skromne mož-
nosti za to, da bi to protislovje pojasnil bolj po domače. Kot smo 
letos slišali že kar nekajkrat, je globalizacija razvoj, ki v turizmu 
vse bolj povečuje vpliv in moč velikih gospodarskih subjektov, 
koncernov in korporacij, kar pa poleg gospodarske rasti lahko 
spodbuja tudi povečevanje prepada med revnimi in bogatimi, se-
verom in jugom, križem in polmesecem. --
A večja !ila MIDVno gaspodarslvo In svellM1I turizem, 
pomembnelša Je vlap majhnih, Id pogaslo spn!llll!nlJo po-
lcial na llhlnld. Globalnl vzon:I se pllll18ŠlfO v lokalna oko-
lfa In s fl!ln širijo ekspanzlJo mednanldnega tudzma, ač:e­
lo pa se Je tudi doplall, da prav lokalni vzon:I vpBvaJo tudi 
" ~ trende. 
4. Tekmovalnost - sodelovanje: 
»coopetition« 
žal mi je, toda tudi »coopetition« bo kaj težko prevesti v kleno 
domačo besedo. Gre za sestavljanko med »cooperation« in »com-
petition«, sam pa bom rad sprejel dobronamerno mnenje kakšne-
ga slavista, ki bi bolje označil ta čudni pojav. 
Gre namreč za zelo pomemben dejavnik, ki zlasti pridobiva na ve-
ljavi v vse bolj bistvenem destinacijskem managementu, torej vo-
denju turističnih ciljev. »Destination management« niti na ravni 
WTO še ni najbolj jasno določen pojem, toda pretežno gre za 
strateško vodeni razvoj turističnih produktov in trženja, v katerem 
so udeleženi vsi dejavniki v nekem geografsko ali produktno 
soodvisnem okolju, torej tudi podjetja, ki so si konkurenčna. Na 
primer Hoteli Bernardin in Hoteli Morje v Portorožu, ki naj bi z in-
coming agencijami, Avditorijem Portorož, Marino in Letališčem 
(pa Casinojem, zasebniki) in občino delovali v prid čim kakovost-
nejšega turizma v naši največji turistični destinaciji. Nujnost po us-
6. Virtualno - resnično: 
»hi-tech« proti »hi-touch« 
Pa zaključimo turistična protislovja s tem, da je v zadnjih letih rav-
no hladni internet začel najbolj promovirati turizem, ki je v svo-
jem bistvu tista dejavnost, ki najbolj cilja na človekova čustva. če 
v iskalniku Google vtipkate »tourism«, vam bo izpljunil kar 11,3 
milijone spletnih strani, v slovenščini pa 36 tisoč. 
Toda kakor koli se že informacijska in telekomunikacijska tehno-
logija trudi, nikoli ji ne bo uspelo zasesti mesta, ki ga ima v so-
dobni družbi turizem. Najbolj tehnicistično optimistične napovedi, 
da bo sčasoma internet lahko pričaral virtualno doživljanje pro-
stega časa, počitnic in doživetij, so se izcimile kot prazne marnje. 
Podpisani že vem, da po internetu ne morem okušati kislega in 
trpkega terana, ki ga ob obilici lahkotne in dišeče rdeče Rioje v 
Španiji kar malo pogrešam. 
Internet naposled zares postaja zgolj orodje, ki ga turizem lahko 
uporablja za svoj razvoj, predvsem v funkciji promocije v proce-
su AIDA (pozornost, zanimanje, zelja, akcija). Hkrati lahko prav 
slovenska izkušnja v mednarodnem turističnem trženju in zname-
nite »srečne urice« na slovenskih stojnicah mnogim služijo za do-
kaz, da je »high-touch«, neposredni stik s kupci in turisti na sej-
mih in borzah ter konferencah ostal zakon - le da pa bi morala 
slovenska stojnica več pronicljivosti nameniti tudi tehnološki vse-
bini, ker brez te pa res ne gre več. 
Kaj torej vse to pomeni? 
Turistični delavci smo torej čudna druščina ljudi. Živimo v proti-
slovnem svetu in s tem, ko razvijamo turizem, krademo počitek 
kolegom v restavracijah, hotelih, na letalih in trgovinah. Turizem 
je naš način življenja, popotovanja po svetu v cilju promocije in 
trženja pa so nas preoblikovala v neke vrste novih romarjev, ka-
terih turizem ni več služba, temveč je postal - poslanstvo. 
1 Lisica v Malem Princu, Antoine de Saint Exupery • 2 Paradoks: izjava ali občutek, ki 
je na prvi pogled protisloven ali v nasprotju z zdravim razumom, pa vendar mogoč . 
V danes vse boQ pomembnem desti-
nac:fJskem managementu gre vse boQ 
za »mopelllioli«, seslavljanko med 
»a,operallor1« In »mmpetillon«. 
Najbolj tehnicistično optimistične napovedi, 
da bo sčasoma internet lahko pričaral virtual-
no doživljanje prostega časa, počitnic in doži-
vebj, so se izcimile kot prazne marnje. 
Čele eo. llalKe ne more rešlll nla!sar več, pa Je tak »kul-
turni terorizem« medno In ln!ba pn!pl'8Bli v nastalafočlh IWf. 
stičnih dlJh v AzlJ, Mici, IDda tucR na Krasu, Pn!lcmwfu In v 
dollnl Topla na stavenskem Koroškem. 
Turistični delavci smo čudna druščina 
ljudi. PostaU smo neke vrste novi ro-
marji, katerih turizem ni več služba, 
temveč poslanstvo. 
S SVETOVNEGA TURISTICNEGA TRGA • SVETOVNA TURISH. NA-KONJUNKTURA • TUR!ZEM • 6 
···- --::-~ .... ·"":~ ... ~ ,:~~""':;~:::;., ' ~~ - ~ - . .. , _, -~~~:- ~~ - .. - .. --. . .__ , ~ 
Turizem očitno premagal »atipično« pljučnico 
Poletje je poleg visokih temperatur prineslo tudi 
otoplitev na mednarodnih trgih. Vojna v Iraku je 
za nami, upamo da tudi epidemija atipične 
pljučnice (SARS), le borzni indeksi v Frankfurtu, 
New Yorku in po drugih finančnih središčih ne-
kako ne morejo zajeti sape. Če bo bog dal in 
sreča junaška, se destinacijam kljub vsemu 
obeta ugodna druga polovica leta. 
ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG 
Tako kot smo si na sedežu Svetovne Turistične Organiza-
cije (WTO) pred časom že (pre)drznili upati. Letošnje leto 
se je začelo sila obetavno. Države, ki so se lani kitile z naj-
višjo stopnjo turistične rasti, so poročale o nadaljevanju 
pozitivnih trendov, ki je ponekod dosegla tudi več kot de-
set-odstotno stopnjo. Celo v Združenih Državah so ugoto-
vili vračanje poslovnih turistov na kongrese in druga sre-
čanja, kar je znak za dobre obete okrevanja. 
Trideset turističnih ministrov iz vse Azije se je sredi julija 
srečalo v Hong Kongu in napovedalo ponoven pohod na 
turistične trge. Ko bi se le Italijani in Nemci nehali kregat i 
o tem, kdo je večji nacionalist, pa bi bilo vse še lepše. 
Znani so tudi podatki o »deviznem prilivu« v svetovni tu-
rizem leta 2002. »Devizni priliv« v navednicah, ker vsaj 12 
evropskih držav uporablja isto valuto, sicer pa je bilo tu-
jih prilivov (ITR - international tourism receipts) v lanskem 
letu 480 milijarde dolarjev, kar je 18 milijard več kot leta 
2001. Prihodki od domačega turizma v tem podatku kaj -
pak niso zajeti. 
Podatki, ki jih je WTO zbrala v dokumentu Svetovni turi-
stični barometer - ta bo postal stalnica in ga bomo izdaja-
li trikrat letno -, kažejo na občutno povečanje optimizma 
glede razvoja dogodkov. Po perspektivah smo povprašali 
več kot sto vodi lnih mednarodnih turističnih strokovnja-
kov (t.i. panel of tourism experts), ki so na splošno »dvig-
nili temperaturo« z 2,8 na 3,6 (na lestvici od 1 - mnogo 
slabše, do s - mnogo bolje). Gre za opazno rast zaupanja, 
saj je večina vprašanih pred štirimi meseci stanje ocenila 
kot »slabše«, medtem ko zdaj prevladuje odgovor »bolje<<. 
Kako so kvartalna obdobja leta 
ocenili turistični eksperti 
Evaluation by WTO Panel of Tourism Experts 
55 
50 
" 40 
35 • Jan.-April 
;;; 30 
1 25 • May-Aug. 
20 
15 
10 
[1 1 Much worse {2] Worse 13] Equal [4] Better [51 Much better 
Po mnenju turističnih strokovnjakov naj bi že poletje pri-
neslo občutno izboljšanje stanja, saj se bodo realizira le 
vknj ižbe v zadnjem hipu, te pa včasih prinesejo še boljše 
rezultate od pričakovanih, saj so pričakovanja najpogoste-
je bolj-kot-ne pesimistična. 
Tudi jesen naj bi bila boljša od letošnjih pričakovanj, 
saj imajo turisti »kratek spomin« In radi kmalu poza-
bijo na razne epidemije, kot je bila tista, prenapihnje-
na, z atipično pljučnico, zlasti, če jih privabijo ugodne 
ponudbe (beri: nizke cene). Jesen je namreč v juzni 
Aziji visoka sezona, množice popotnikov pa so navdu-
šene tudi nad pomladjo v južni hemisferi našega pla-
neta. To pa se ne pomeni, da se ne bosta nadaljevala 
dva najbolj vidna trenda: buklranje v zadnjem hipu in 
občutljivost na (visoke) cene oziroma razme~e cena -
kakovost 
Stanje na trgih v letu 2003 
Zelo na kratko torej povzemimo: leto se je začelo optimi-
stično, kljub negotovosti, kaj lahko prinese vojna v Iraku. 
Ko svetovne katastrofe (nove serije terorističn i h napadov, 
vojne med krščanstvom in islamom) ni bilo, ga je zagodel 
SARS, tako da so rezultati v marcu in aprilu večinoma ne-
gativni, a z opaznim trendom izboljšanja. Gospodarstvo v 
razvitih državah se še pobira, vendar slabše, pravijo poz-
navalci okrog Svetovne banke, ne more biti, tako da se 
trend lahko samo izboljšuje. 
Svoje je prineslo tudi naključje, da je bil največji krščanski 
praznik velika noč, lastovka glavne turistične sezone, letos 
pozno, namreč aprila, kar pomeni, da so podatki za marec 
nerealno slabi. še več : letošnje pomladne podatke primer-
jamo s tistimi izpred leta dni. Spomnimo pa se, da je na-
pad na ZDA septembra 2001 povzročil totalno turistično 
paniko, ki je trajala dlje kot pol leta, zato so bili podatki 
iz pomladi 2002 občutno in pretirano negativni. 
:--_., -- -~=-~ --:::-:-- - ._ . 
WTO začela objavljati 
Svetovni turistični barometer 
Svetovna Turistična Organizacija (WTO) je junija 
objavila prvega v seriji rednih turističnih baro-
metrov, ki bodo trikrat na leto 0anuarja, junija 
in oktobra) prinašali pregled tekočih turističnih 
podatkov, oceno glede na preteklo in prihodnje 
štirimesečno obdobje in izbrane ekonomske po-
datke, pomembne za turizem. Brezplačno so do-
stopni tudi na spletu. • www.world-tourism.org, 
barom@world-tourism.org 
....... ---- ·-.o_• ·:-:-:_,- - . ;,_,,;.., ...,- .,;J· iirm,;-
Evropa, podatki 
za prve štiri mesece 
Slovenija je po podatkih WTO zadržala nično stopnjo rasti 
na lansko leto, kar je samo razmeroma dobro, saj je veči­
na drugih destinacij zabeležila občuten padec. Za stagna-
cijo je kriv slab marec. Največ, kar 15 odstotkov, Izrael, a 
tudi Ciper (10 odstotkov), Andorra (ne smejte se: država s 
70 tisoč prebivalci ima toliko turističnih postelj, kot vsa 
Slovenija!), Češka, Nizozemska, Norveška, Turčija (11 od-
stotkov), Slovaška, Poljska ... so v temno rdečih številkah. 
»Velikim« gre kar dobro: Španija, čeprav se tujci pritožu-
jejo nad draginjo, s 3,2 odstotka rasti, Velika Britanija od-
stotek (kar šest odstotkov rasti iz evropskih trgov, zaradi 
šibkejšega funta proti evru, a 15 odstotkov manj z ame-
riškega trga), Italija 1,7 odstotka, nekoliko slabše je šlo 
Francozom (· 4 odstotke) in Avstrijcem (· 2,6). Najbolje se 
je odrezala Latvija s 15 odstotki rasti, verjetno tud i zara-
di Evrovizije. A nekatere države se niso poslale podatkov 
za april, ki bo negativno sliko dodobra izboljšal. 
Amerika 
Zvezda prvih štirih mesecev med ameriškimi državami je 
bila nedvomno Argentina (35-odstotna rast). Politična in 
gospodarska kriza sta se umirili, letošnja jesen (Argentina 
je na južni hemisferi) je bila lepa, sončna, vina zadosti, nji-
hova valuta pa je lani toliko devalvirala, da se v deželo 
gavcev, najboljše govedine in tanga zares splača. Umirajo-
či Castrov režim je tako atraktiven, da je »isla grande«, ve-
liki otok, zabeležila kar 19-odstotno rast. 
Zadovoljni so bili na Jamajki, na Barbadosu, v Dominikan-
ski republiki, udarilo pa je predvsem po Kanadi (9-odstot-
ni upad turistov, zaradi sarsa), Mehiki (- 15, zaradi kombi-
nacije vseh možnih problemov) in ZDA (še vedno kar - 7.6 
odstotka upada na že tako porazno pomlad 2002, pred-
vsem zaradi Iraka in z njim povezanim »Homeland Secu-
rity Threat Advisory System Color Code« in težav njihove 
letalske industrije, uvedbe novih vizumskih režimov in po-
dobno). Za kar 10 odstotkov pa se je povečalo število tu-
ristov na križarjenju po Karibih. 
Azija in Pacifik 
Ponovno poudarjam: ni bilo pošteno. Zaradi epidemije sar-
sa v nekaterih državah (Kitajska in njene province, Viet-
nam, Singapur) so škodo utrpele tudi praktično vse osta-
le vzhodno azijske države. Medtem ko je Kitajska še ja-
nuarja in februarja doživljala dvoštevilčno rast turizma, se 
je marca in aprila vse podrlo. 
Tudi domači turizem je zamrl, saj je oblast prepovedala 
potovanja po državi. Zdaj se razmere popravljajo s svet-
lobno hitrostjo. Indonezija, ki je zaradi napada na Bali 
zabeležila z-odstoten upad v letu 2002, je letos gostila 
kar 34,6 odstotka manj turistov. Tajska minus 10 odstot-
kov, Singapur minus 18, Filipini minus 4,2, Koreja minus 
8 (v nič so šla prizadevanja okrog svetovnega nogomet-
nega prvenstva), Avstralija hudih minus 5,8 odstotka ... 
A vsem ne gre tako slabo: Sri Lanka zahva ljujoč doseže-
nemu miru v državi uživa turistični bum (+ 28,4 odstotka), 
dobro gre Maldivom, Indiji, Nepalu in nekaterim manjšim 
tihomorskim otokom. Zaradi sarsa so nekatere destinacije 
aprila utrpele med 10 in so-odstotni upad (tujih) turistov. 
Gre za države, ki so mnogo vecje od Slovenije ... A kot re-
čeno: na koncu tunela je že luč. Sredi julija je bila v Hong 
Kongu prva velika konferenca po epidemiji sarsa, oktobra 
pa se vidimo v Pekingu na generaln i skupščini WTO, o če­
mer smo v Turizmu že pisali. 
Bližnji Vzhod in Afrika 
Pričakovati bi bilo, da bi se zaradi posega največje arma-
de na svetu v Iraku bližnjevzhodni turizem sesedel v puš-
čavski prah. Pa se ni. Najbolje je šlo Libanonu (11 odstot-
na rast), a to je pripisati dejstvu uspešnega turi stičnega 
razvoja po državljanski vojni (toda - pardon: v Libanonu 
lahko tudi smučate na pravem snegu in plavate v toplem 
sredozemskem morju, na isti dan!). Tudi Egiptu je šlo v 
začetku leta dobro, pa Katarju, Dubaju, slabše pa Jorda-
niji, ki meji na Irak. V Afriki po starem: na severu se še 
vedno tepejo z rdečimi številkami, južna Afrika nadaljuje 
zmagoviti pohod, Kenija ji je za petami, kljub prepovedi 
potovanj tjakaj iz Velike Britanije, o rasti pa poročajo tudi 
iz Maroka. 
Svetovna Turistična 
Organizacija (WTO) 
pridobiva na veljavi 
Letošnje leto je prelomno za krovno institucijo 
svetovne potovalne in turistične industrije. 
Njeno članstvo se je povečalo na kar 141, med 
novinkami pa so Bhutan, Qatar, Saudska Ara-
bija, Avstralija je prošnjo za včlanitev Že napo-
vedala, dobro pa potekajo tudi pogajanja za 
vrnitev Združenih držav Amerike (ki je leta 
1996 razpustila svoj sekretariat za turizem in 
s tem zamrznila članstvo v WTO). Zaključena 
pa so pogajanja za transformacijo WTO v spe-
cializirano agencijo Organizacije Združenih Na-
rodov, kar je najvišji možen status, ki ga ima 
lahko mednarodna vladna organizacija. Novo 
mednarodno pogodbo morata jeseni samo se 
formalno potrditi obe generalni skupščini 
(OZN v New Yorku, WTO v Pekingu), to pa bo 
pomenilo, da bo imela WTO enake pristojnosti 
kot na področjih kulture, hrane, dela ... orga-
nizacije kot so Unesco, FAO, Unctad, ILO in 
osem drugih. Turizem bo tako postal prepoz-
nan kot ena od ključnih svetovnih dejavnosti 
na področju gospodarstva, kulture, varovanja 
okolja in odpravljanja revščine. 
POGOVOR TA MESEC• BENCH~ARKING • TUR!ZEfy1 •, 7 . 
~~~!ilii---~--= ·• - •··. ::!lii·:-;-· ~:-:"~:?~·---:·,1:·!·:.. : ·-. ,· -~:;;.:./ . .. . _, .:. ,... .. : :~~\:- ~ <~......, .... •·· . - . 
Kako so se Skoti lotili tega, da bodo prišli tja, kamor želijo 
D~ne~ je t~r~stič~i~ destinacijam _zagotovo ~k~pna vsaj ena stvar. Postati (bolj) konkurenčen. V želji, da bi jim to kar najbolje uspelo, se ti-
sti, k1 ~~a.n 1eml1e10. resno, loteva!? po~loblJem~ .. analiz, kako to uspeva drugim. Se gredo benchmarking. To je nedavno tega storila tudi Škot-
s~a, k1 s1 Je -feb_ruarJa 2002 v svo1_i novi strateg111 škotskega turizma zastavila cilj, da bo postala prvovrstna ('world class') turistična destina-
c11a, nato pa pn Stevens & Assoc1ates naročila študijo šestnajstih svetovnih destinacij, od katerih se lahko kaj naučijo. O tem kaj so ugoto-
vili, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja dr. Terryjem Stevensom. ' 
Škotska turistična indu-
strija se v zadnjem deset-
letju sooča ne zgolj s 
stagnacijo, temveč celo s 
konstantnim padcem. Kje 
gre iskati razloge? 
Faktorjev, ki so pripeljali 
do tega, je precej, a izpo-
stavil bom nekatere ključ­
ne. Naj začnem z dejs-
tvom, da ima Škotska 
precej težek in s tem po-
vezano tudi drag dostop 
s ključnih trgov. Poleg 
tega je potrebno priznati, 
da je Škotska draga de-
stinacija. Izboljšave na področju produktov so bile precej poča­
sne, kar je pripeljalo do utrujenega, do določene mere celo za-
~tarelega produkta, k temu pa je še dodatno prispevalo to, da 
Skotska ni imela močne, natančno opredeljene in jasno fokusi-
rane nacionalne turistične strategije. Zaradi naraščajoče konku-
rence in vse bolj agresivnih marketinških nastopov drugih de-
stinacij pa je Škotsko, podobno kot Anglijo in Wales, prizadel 
upad UK trga (Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne 
Irske), ki predstavlja kar So odstotkov obiskovalcev Škotske, 
tako glede števila kot prometa. 
. -·.·· .:.; - .. _.,' ., :70/.;:<::~-: -... _, .. -.~.:t\. 
Zelo pomembno pa j~~ da. spoznate moč in priložno-
sti nizko cenovnih letalskih družb, kot so bmiBaby, 
easy)et in še posebej Ryanair, saj lahko v Slovenijo 
pripeljejo veliko števi lo tujih potnikov. Prav to bo v 
naslednjih desetih letih predstavljalo enega pomem-
bnih pospeševalcev tujega prometa turistov. 
Videti je, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo sprejeta 
jasna in zavezujoča odločitev in seveda posledično tudi kon-
~retna akcija, da bi povečali in utrdili pozicijo turizma in 
Skotsko razvili v visoko kakovostno turistično destinacijo. 
Naloga, ki jo je prevzelo vaše podjetje, to tudi potrjuje, pri 
čemer pa za dosego cilja ni dovolj zgolj ena študija. Gre za 
kompleksen proces. Kako je potekal? 
Prav to, da turizmu na vladni ravni turizmu priznajo njegovo 
veljavo in ga uvrstijo v sam vrh prioritet, je ključnega pomena za 
vsako destinacijo. V Veliki Britaniji in tudi na Škotskem so poli-
tiki končno spoznali njegov velik pomen za gospodarski razvoj. 
V letu 1999 postavljen škotski parlament z močno bazo za turi-
zem je pomembno prispeval k temu, da smo na Škotskem turiz-
mu dali ustrezen status. Politična zavzetost in podpora sta ključ­
nega pomena, vendar pa mora hkrati obstajati močan glas gos-
podarstva. Na Škotskem to zagotavlja Škotski turistični forum. 
Ena izmed ugotovitev, do katere ste se dokopali po analizi 
skupno šestnajstih destinacij, ki na ta ali drug način pred-
stavljajo konkurenco Škotski in od katerih se je mogoče uči­
ti, nikakor ni presenetljiva. Nobena destinacija ni idealna. 
Nihče ne dela vsega najbolje, da pa so nekatere destinacije 
uspele razviti okolje, ki turistični industriji omogoča rast in 
hitro reagiranje na spremenjene tržne razmere. Katere so te 
in kako jim to uspeva. 
----- __ .. __ z: ::..:7f0·~ ;~t ;· :, -· -.:~'"-
Uspešna t uristična de~~-~~~i j~ mora imeti na en i stra-
ni predan in globoko vpleten zasebni sektor, na dru-
gi pa javni sektor, ki daje podporo in ki ve, kaj je nje-
gova naloga, da bo t uristična industrija rasla, da bo 
profitabilna in inovativna . 
Med vodilnimi destinacijami, ki jim uspeva na več področjih, 
so Danska, Irska, kanadski Ontario, italijanska Benečija in pa 
Slovenija. Skupni faktorji uspeha so vsekakor močno politično 
vodstvo, ki postavlja jasno strategijo, močan zasebni sektor, ki 
je pri tem močno vpleten, in pa inovativno in podjetniško oko-
lje. V vsakem primeru obstaja resnično prizadevanje, da razu-
mejo in na vse načine podpirajo turistično industrijo in da se 
odzivajo na potrebe trga. Gre tudi za okolje s kulturo visoke ka-
kovosti in pa gostoljubja. 
Katere so tiste ključne lekcije, ki jih je mogoče potegniti 
iz preučenih primerov in ki jih je mogoče prenesti ne 
zgolj na Škotsko, temveč tudi druge destinacije, na pri-
mer Slovenijo. 
Te so precej preproste. Prvič, v turizmu morajo biti vloge in 
pa seveda tudi odgovornosti jasne in natančno opredeljene. 
Prav v turistični industriji je vse preveč vmešavanja javnega sek-
torja v zasebni. Upravne enote oziroma občine morajo skrbeti 
za urejeno delovanje mest, krajev, vasi, turistična industrija pa 
bo poskrbela za produkt in ga tržila. Drugič, naravna in kultur-
na dediščina so ključnega pomena za dolgoročni uspeh turizma 
v določeni destinaciji. Za svoje nemoteno delovanje in pa seve-
da tudi razvoj zahtevajo skrbnika. In tretjič, pomembni so mla-
di ljudje. Potrebno jim je dati odgovornost in spodbudo, saj 
predstavljajo srce turizma v prihodnosti. 
Kako jih Škotska uresničuje? 
Škotska zdaj v ospredje postavlja inoviranje, novosti v turiz-
mu. Med novimi prioritetami je kakovost, tako v razvoju produk-
ta kot tudi v storitvi. Seveda pa še obstajajo problemi oziroma 
neskladja med strateškimi načrti nacionalne turistične organiza-
cije na področju brandinga in trženja in pa dejansko ponudbo. 
Ena izmed ključnih značilnosti, ki je bila skupna večini uspe-
šnih turističnih gospodarstev med šestnajstimi študijami pri-
merov, je sposobnost javnega sektorja, da se hitro prilagodi 
spremenjenim tržnim razmeram. Kot najboljše primere hitre 
prilagoditve, evolucije in prestrukturiranja podporne turistične 
strukture navajate Irsko, Katalonijo in - Slovenijo. 
V teh primerih je bilo dobro sodelovanje javnega sektorja z 
zasebnim tisto, kar je sprožilo pomembno spremembo, premik 
v razvoju. Šlo je za prestrukturiranje nacionalnih in regionalnih 
oziroma lokalnih turističnih organizacij na tak način in takrat, ko 
je bilo to potrebno. Šlo je za hitro prilagoditev in ne za dolgo-
trajen proces, ker je to pač bilo potrebno narediti, poleg tega 
pa so bili na področju turističnega razvoja postavljeni zelo am-
biciozni cilji, ki so dvignili pričakovanja in javnim strukturam 
predstavljali resen izziv, ki je zahteval akcijo. 
Irska se vedno znova pojavlja kot najboljši primer uspešne-
ga turističnega preboja, prav v vseh segmentih, od razvoja 
infrastrukture pa do kakovostne storitve. Kaj se je od nje mo-
goče naučiti? 
Dr. Terry Stevens dela v turistični industriji že 25 let, njegovo svetovalsko podjetje Stevens & Associates pa se lahko 
pohvali s turističnimi projekti, ki so jih izvajali za mednarodne razvojne agencije, Evropsko unijo, Svetovno turistično 
organizacijo, nacionalne turistične organizacije in številne velike multinacionalke in to kar v 20-ih državah. Stevens je 
bil za svoje dolgoletno delovanje v turizmu leta 2002 izvoljen v prestižno American Leisure Academy. Trenutno je pod-
predsednik Wales Tourist Board-a in gostujoči profesor na univerzah Bournemouth in Abertay Dundee. 
MIŠA NOVAK, MISA.NOVAK@SLOVENlf.·TOURISM.SI 
Prvič; najprej je potrebno imeti ambiciozno strategijo rasti. 
Drugič; evropske vire je potrebno uporabljati previdno in to za 
strateške turistične projekte, ki bodo resnično pripomogli k iz-
boljšanju gospodarstva. Tretjič; investirajte v mlade ljudi. četr­
tič; bodite jasni in smeli, ko gre za postavljanje pogojev za raz-
voj turizma. In nenazadnje, pri vsem tem morate uživati! 
Kako ste na področju organiziranosti, gospodarske situacije, 
razvoja produkta in storitve ocenili Slovenijo? 
Slovenija ima resnično toliko prednosti, da je kar težko zače­
ti. Vsekakor je potrebno izpostaviti neverjetno raznolikost pokra-
jine in produkta na majhnem področju . Naravna in kulturna de-
diščina je prvovrstna, prav tako tudi kakovost storitev, ljudje so 
pristno prijazni in gostoljubni, mogoče pa je tudi čutiti, da ste 
predani in ponosni na svoje okolje in kulturo. Ste inovativni in 
kar je pomembno, mladi ljudje imajo priložnost, da se dokažejo. 
Res je ogromno stvari, ki jih občudujem , kar pa se tiče pomanj-
kljivosti, bi morda izpostavil potrebo po večji konsistentnosti v 
kakovosti hotelov višjih kategorij in pa to, da je potrebno nekaj 
narediti, da bo prehod mednarodnih mej lažji in pa bolj prijazen 
do obiskovalca. Poskušajte se izogniti zlorabi tečajne razlike med 
tolarjem in evrom, ko boste vstopali tudi v evropsko monetarno 
unijo. Zelo pomembno pa je, da spoznate moč in priložnosti niz-
ko cenovnih letalskih družb, kot so bmiBaby, easy)et in še pose-
bej Ryanair, saj lahko v Slovenijo pripeljejo veliko število tujih 
potnikov. Prav to bo v naslednjih desetih letih predstavljalo ene-
ga pomembnih pospeševalcev tujega prometa turistov. 
V študiji ste povzeli deset faktorjev, ki imajo en skupni ime-
novalec. Vodijo k uspehu. Kako jih lahko povzamete? 
To je težko vprašanje ... povzemanje povzetka je vedno re-
sničen izziv, a poskusimo ... Uspešna turistična destinacija 
mora imeti na eni strani predan in globoko vpleten zasebni 
sektor, na drugi pa javni sektor, ki daje podporo in ki ve, 
kaj je njegova naloga, da bo turistična industrija rasla, da bo 
profitabilna in inovativna. V Veliki Britaniji in pa na Škot-
skem to ostaja največji izziv. 
---.-'""·-~:-:-~-j.0 .~~-·:;x;-· ... _ ~.~ .. 
Ključ večje konkurenč;;;;tT in na tem vse bolj konku-
renčnem trgu je: promoviranje drugačnega, kakovost-
ni produkti, kakovostna storitev, agresivno trženje in 
lahek dostop. 
-~·- .... 
Evropa kot destinacija je bila do nedavnega brez pravih tek-
mecev, zdaj pa v primerjavi z drugimi kontinenti, regijami in 
novimi destinacijami postopoma, a zanesljivo izgublja tržni 
delež. Poleg tega se hitro razvijajo tudi nove destinacije zno-
traj razširjene Evrope. Posledično mora Evropa kot celota pa 
tudi destinacije znotraj te regije postati bolj konkurenčne. 
Kako lahko to uspe Škotski in kako Sloveniji? 
Res je. Turizem v Evropi rase med 3,5 in 4,0 odstotki na let-
ni ravni, medtem ko druge regije beležijo celo šest ali sedem 
odstotno rast. Seveda tudi znotraj Evrope obstajajo regije, ki ra-
sejo hitreje od drugih. Na primer Balkan in Srednja Evropa. 
Ključ večje konkurenčnosti in na tem vse bolj konkurenčnem 
trgu je: promoviranje drugačnega, kakovostni produkti, kako-
vostna storitev, agresivno trženje in lahek dostop. 
Več o študiji: na naslednjih treh straneh lahko preberete več ugo-
tovitev in študije primerov iz omenjene benchmarking študije. 
Dr. Teny Stevens je v zadnjem času večkrat obiskal Slovenijo. 
Zadnjič konec junija, ko je delegacija vodilnih z Wales Tourist 
Boarda izmenjala izkušnje s Slovensko turistično organizaci-
jo, ponovno pa prihaja konec septembra, ko bo vodil work-
shop za STO na temo trendov na britanskem trgu. 
BENCHMARKING • ~UR!ZEM • 8. . . 
• • --::•---• .. :: '• .. :~~--:--~•;;..,:_ _ _:., • ~~,;.r - • - • ,. • • ~/$•- ~ { 
Skotska »benchmarking« študija Skotski primerljivih 16-tih destinacij, 
med njimi tudi Slovenije -zato je aktualna tudi za nas 
Škotske turistične stratege je pri izbiri destina-
cij vodila želja, da najdejo dežele, destinacije 
oziroma regije, ki jih je na področju turizma 
mogoče primerjati s Škotsko. Želeli so poiskati 
dobre prakse, ki bi jih bilo mogoče prenesti v 
kontekst Škotske, in prepoznati priložnosti, ki 
lahko povečajo uspešnost škotske turistične in-
dustrije. V analizi so primerjali obseg, struktu-
ro in rast turističnega prometa, organizacijsko 
strukturo in podporo javnega sektorja, marke-
tinške strategije in trende, percepcijo dežele 
oziroma regije kot turistične destinacije, na 
koncu pa iz množice konkretnih situacij izbrali 
11 dobrih praks in jih še posebej obdelali ... in 
prišli do nekaj zaključkov, lekcij. Zanimivih tudi 
za Slovenijo. 
Pa začnimo pri najbolj aktualnem, zaključkih torej. Skupina 
strokovnjakov iz Stevens & Associates si je bila edina, da je 
ključ do uspeha predvsem to, da se reševanja strateških 
problemov lotevamo na drzen in agresiven način. Pri tem je 
seveda potrebno imeti močno vodstvo in pa jasno vizijo. 
Ključne lekcije so povzeli kot sledi v nadaljevanju: 
Lekcija šl 1 
Oblikovati jasno in fokusirano nacionalno turistično 
strategijo, ki vključuje glavne predstavnike zasebnega 
sektorja: 
Oblikovati jasne vloge in odgovornosti; 
Sredstva usmeriti v strateške projekte, ki imajo natanč­
no opredeljene in merljive učinke; 
Z izobraževanjem in razvojem poslovanja povečati profe-
sionalnost; 
Razviti vodilne produkte in destinacije, ki odsevajo po-
trebe trga; 
Spodbujati zaupanje med turist i čn i m gospodarstvom; 
Zagotoviti enotno turistično politiko znotraj razl i čnih 
vladnih akterjev; 
Lekcija šl 2 
Spodbujati razUčne tipe produktov in storitev 
in razvijati strateške povezave, ki odgovarjajo potrebam trga: 
Spodbujati fleksibilen in hiter odziv na spremenjene raz-
mere; 
Spodbujati zasebni sektor, da prevzame vodstvo, javni 
sektor pa mu nudi pomembno podporo; 
Spodbujati partnerstva na vseh nivojih med turist i čnim 
gospodarstvom; 
Zagotoviti, da so novi ponudbeni klustri dosegljivi na in-
ternetu, z možnostjo rezervacij. 
Lekcija šl 3 
Spodbujati produktno inoviranje, z upoštevanjem tega, 
kar potrebuje trg, a z določeno mero tveganja: 
Spodbujati kakovost v vseh segmentih turistične indu-
strije; 
Delo z uspešnimi, vod ilnimi in ključnimi strateškimi part-
nerji; 
Zagotoviti lahek dostop do destinacije. 
Lekcija šl 4 
Opomba: Lekcija št. 4 je ozko usmerjena na Škotsko, 
a jo je mogoče aplicirati tudi na Slovenijo: 
Nacionalna turistična organizacija mora Škotsko/destinaci-
jo promovirati agresivno, na račun posameznih regij zno-
traj Škotske, pospeševati tujski turizem in se pri tem 
izogniti pasti, da bi ključnim trgom posredovala mešana 
sporočila - ta morajo biti čimbolj enotna: 
Oblikovati jasno blagovno znamko; goče narediti veliko na tistih področji h, ki so v tabeli 2 na-
Investirati v elektronsko poslovanje za marketing desti- vedeni v prvem in drugem stolpcu. 
nacije; 
Izpostaviti glavne prednosti (za Škotsko na primer var-
nost, mir, okoljska kakovost) . 
Lekcija št. 5 
Zagotoviti zadostno, primerno in kakovostno raziskovalno 
bazo, ki podpira prihodnje strateško načrtovanje: 
Spodbujati celotno turistično industrijo, da je vključena 
pri oblikovanju raziskovalnega programa; 
Zagotavljati, da se ti podatki nenehno ažurirajo; 
Zagotavljati, da se izsledki redno in pogosto posreduje-
jo celotni industriji. 
Faktorji, ki odločajo o uspehu 
Razvoj uspešnega produkta in uspeh turistične industrije je 
odvisen od velikega števila faktorjev. Mnogi so izven dose-
ga nadzora, ki ga ima industrija, nekateri so izven dosega 
vladnih struktur. Skupno večini destinacij s seznama A (glej 
tabelo 1 destinacij, ki so bile vključene v študijo) je to, da 
so uspeli faktorje v njihovem dometu uspešno analizirati in 
se ustrezno lotiti njihovega reševanja. 
Škotska na primer nima probleme s faktorji, ki so izven 
nadzora vladnih struktur in/ali turistične industrije (glej ta-
belo 2). Ima atraktivno naravno in kulturno okolje z moč­
nimi atrakcijami. Ima relativno veliko dobro izobražene de-
lovne sile, dostop do velikih domačih in trgov Velike Brita-
nije, stabilno po litično in gospodarsko klimo. Zaznavajo jo 
kot mirno, varno in zanesljivo destinacijo, vendar pa je mo-
Tabela 2: Kritični faktorji uspeha 
Prepoznali so deset faktorjev uspeha, 
ki so bili skupni kar vsem osmim študijam primerov: 
(1) Pomembno je močno strateško vodstvo, ki temelji na 
delu z omejenim števi lom deležnikov in ključnih akter-
jev v zasebnem sektorju; 
(11) Koncentriranje finančnih resursov in tržnih aktivnosti 
za pridobivanje turistov, še posebej tujih, manj pou-
darka pa je dano na dnevne goste oziroma izletnike. 
Potrebno je a) razvijati inovativne produkte, b) pri-
tegniti kakovostne goste, ki vel iko potroši jo, c) vzpo-
staviti močne mednarodne in notranje prometne po-
vezave (še posebej dobro mrežo letališč) in d) pod-
pirati in razvijati odmeven produkt mestnega turiz-
ma; 
(III) Dobro nadzorovano, omejeno in natančno ciljano de-
lovanje, ki ga vodi nače lo sodelovanja z vodi lnimi, in 
se uspešno izogiba pasti zadovoljevanja interesa vseh 
in vsakogar. To v osnovi pomeni tesno sodelovanje z 
manjšim številom partnerjev, privrženost nasvetom 
ključnih akterjev turistične industrije vodilnih, pri če­
mer je vendar vključena večina; 
(IV) Pripravljenost tvegati, z namenom iskanja inovativnih re-
šitev. To pomeni razporejanje sredstev za podporo inova-
tivnim produktom, pridobivanje novih partnerjev, biti dr-
zen, kreativen in biti sposoben preudarjeno tvegati; 
(V) Tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem pri pripravi 
strategij, še posebej s tistimi, ki vodijo investicijske 
programe in strateško razmišljajo; 
Pod nadzorom vlade in/ali turistične Delno pod nadzorom Izven nadzora · 
industrije v destinaciji 
Odnos vlade 
Izobraževanje, usposabljanje 
Raziskave 
Prometna politika 
Turistična politika 
Druga politika 
Fi nančna politika 
Destinacijski management 
Marketinška strategija 
Branding 
lmage 
Odnosi z mediji 
Povezave 
Investicijske spodbude 
Produktno inoviranje 
Tabela 1: Destinacije, ki jih je vključila študija 
Odnos vlade 
Populacija 
Interna infrastruktura 
Cenovna konkurenčnost 
Davki 
Modnost 
Zaznave 
lmidž 
Javno mnenje 
Učinkovitost investiranja 
Razvoj produktov 
Admin istracijske ovire 
Marketinška področja 
Poslovno okolje 
Investicijska klima 
Topografija 
Dediščina, kultura 
Velikost trga 
Jezik 
Klima 
Lokacija 
Eksterna infrastruktura 
Modnost 
Povezave 
Varnost 
Terorizem 
Korporativno investiranje 
Poslovno okolje 
Makro ekonomija 
Konkurenčnost 
Politično okolje 
Vir: PKF (2000), ažurira l Stevens & Associates 
Seznam A: Poglobljene študije primerov destinacij Seznam B: Destinacije, ki so jih vključili v študijo, 
a jih niso poglobljeno obdelali 
1. Katalonija (Španija) 1. Avstrija 
2. Danska 2. Španija 
3. Irska 3. Britanska Kolumbija (Kanada) 
4. Ontario (Kanada) 4. Cumbria (Velika Britanija) 
5. Slovenija 5. Estonija 
6. Švica 6. Nizozemska 
7. Veneto (Italija) 7. Tasmanija 
8. West Country (Velika Britanija) 8. Trentino (ltali'a) ________ ___,;;.........,;_.;._;.....,..= 
Destinacije iz seznama A so morale zadovoljevati vsaj štiri od naslednjih kriterijev: imeti na splošno podobne geografske 
in demografske značilnosti Škotski, imeti primerljivo turistično industrijo, tako glede produkta kot glede storitev, pri če­
mer morajo biti na podobni stopnji življenjskega ciklusa, imeti podobno politično strukturo Škotski, imeti zanesljiv dokaz, 
da obstaja uspešno in inovativno trženje in razvoj produktov, različni akterii v industriji pa morajo uspešno sodelovati. 
Ko so po posameznih področjih, tako imenovanih kritičnih faktorjih uspeha, iskali primere uspešnih 
praks, so Slovenijo vključili kar osemkrat, kar jo je po tem, koliko se lahko Škoti učijo na posamez-
nih primerih od nas, uvrstilo na tretje mesto, skupaj s Švico. Na prvem mestu se je nepresenetljivo 
znašla Irska z 11-imi primeri, na drugem pa Katalonija in Italija z devetimi. Zadnja je bila Belgija. 
Današnja praksa od destinacij zahteva pristop, ki temelji na resničnem sode-
lovanju, skupnem naporu in povezovanju veliko različnih produktov in njiho-
vih ponudnikov, z namenom oblikovanja celovitega turističnega doživetja • in 
to v okolju, kjer se sosedi zavedajo pomena dopolnjevanja in ne tekmovanja. 
(VI) Vzpostavitev visoko kakovostnega raz iskovalnega 
dela, tako na področju trgov kot tudi trendov, ki 
daje zaneslj ive podatke o tem, kam se trg razvija in 
ne, kje je (bil). To med drugim vključu j e tudi upo-
števanje Turističn i h satelitskih računov; 
(VII) Investiranje v mlade nadarjene managerje in upošte-
vanje njihovega razm išljanja o produktu, novostih, 
trgih in načinih poslovanja. Delo z mladimi mana-
gerji, ki so izobraženi in ustrezno usposobljen i, so 
kreat ivni in inovativn i, so predani kakovosti in ki ra-
zumejo potrebe trga; 
(VIII) Resnična pripravljenost poslovati na nov način, ki 
odseva potrebe trga in industrije; 
(IX) Predanost kakovosti storitve in ustrezno usposab-
ljanje vseh tistih, ki so v stiku z gostom; 
(X) Predanost spoštovanju, razvoju in nadzoru okoljske 
politike. 
Študija se je dotaknila tudi 
obdavčenja v turistični industriji 
Na Irskem so konec osemdesetih let zmanjšali stopnjo 
davka na dodano vrednost, kar je sovpadalo z nekateri-
mi drugimi iniciativami, s katerimi so poskuša li med leti 
1987 in 1992 podvojiti prihodek od turizma. Od leta 1987 
se je tako turistična potrošnja na Irskem povečala za 400 
odstotkov, medtem ko se je na Danskem, kjer imajo 25-
odstotno stopnjo, zmanjševala. 
Deloitte & Touche je izvedel raziskavo o vplivu različnih 
stopenj DDV v turistični industriji v Evropski uniji. Prišl i 
so do zaključka, da je v cenovno zelo občutljivi industri-
ji - kar turizem (vse bolj) je - obstaja očitna korelacija 
med stopnjo DDV in obsegom potrošnje. Deloitte & 
Touche študija je pokazala, da bi znižanje davčne stop-
nje vladi prineslo neto prihodek 200 milijonov funtov na 
leto. 16 štud ij primerov v štud iji ima davčne stopn je nad 
povprečjem v Evropski uniji (8 odstotkov), a študija ven-
dar ni pokazala, da bi destinacije navajale stopnjo DDV 
kot problem. 
Na bolj splošni ravni turistično obdavčenje ne vpliva na 
zaznavanje o cenovni konkurenčnosti in razmerju med 
ceno in kakovostjo. S tem se poglobljeno ukvarja center 
za davčno politiko, ki deluje v okviru World Trave! and 
Tourism Council (WTTC) na Michigan State University. Za 
52 mest po vsem svetu redno spremljajo stopnjo in ko-
ličino davkov, ki jih poberejo, in oblikujejo barometer 
obdavčitev ('Tax Barometer Ranking'). Spremljajo jih v 
USD, upoštevajo pa hipotetični izlet - št iri prenočitve, 
petdnevni najem avtomobila, 12 obrokov, leta lski prihod 
in odhod s spremenjenim datumom. Rezultati, ki vsebu-
jejo tud i devet »naših« študij primerov, prinašajo meri lo 
za primerjavo razmerja kakovost/cena in cenovne konku-
renčnosti. Tabela 4 jasno pokaže neprimerljivost Londo-
na in Kopenhagna na primer Barceloni (Kata lonija) in Že-
nevi . • www.traveltax.msu.edu/barometer 
Tabela 3: Stopnje davka na dodano vrednost 
v turistični industriji 
Nastanitev Hrana Pijača 
Škotska 
Avstrija 
Belgija 
Britanska Kolumbija 
(Kanada) 
Katalonija (Španija) 
Cumbria (UK) 
Danska 
Irska 
Nizozemska 
Ontario (Kanada) 
Slovenija 
Švica 
Tasmanija 
Trentino (Italija) 
Veneta (Italija) 
West Country (UK) 
% % % 
17.5 
10.0 
6.o 
15.0-17.0 
7.0 
17.5 
25.0 
12.5 
3.0 
12.0 
10.0 
10.0 
17.5 
17.5 
10.0 
21.0 
14.5 
7.0 
17.5 
25.0 
12.5 
6.o 
15.0 
10.0 
10.0 
17.5 
17.5 
16.0 
21.0 
17.0 
7.0 
17.5 
25.0 
21.0 
17.5 
17.0 
10.0 
10.0 
17.5 
Povprečje 11.4 14.1 16.5 
Skupno povprečje 14.0 
BENC~MARKING • TUR!ZEM • 9 -
-'!'~ ~-•• • ••-- - . -~•"' •.,. • ,•:~:•---=. : : -=.. :«:;,,-r - - • • • 
Tabela 4: Primer WTTC barometra davčnih obremenitev 
Lon on 
Kopenhagen 50 
Dunaj 250.37 47 
Rim 233.67 44 
Bruselj 232.82 42 
Amsterdam 205-45 35 
Toronto 143.95 21 
Barcelona 116.92 11 
ženeva 113.86 10 
Opomba: Za 52 mest po vsem svetu redno spremljajo stopnjo in ko-
ličino davkov, ki jih poberejo, in oblikujejo barometer obdavčitev 
('Tax Barometer Ranking'). Spremljajo jih v USD, upoštevajo pa hi-
potetični izlet - štiri prenočitve, petdnevni najem avtomobila, 12 
obrokov, letalski prihod in odhod s spremenjenim datumom. 
-~'°...,·~:·-· . ·-. :: ·:·,· ~:-:•:-,.:':f:?i:_~~::;.-,~~-5,-: ··-. :· 
Nekaj številk o škotskem turizmu 
• Turizem na Škotskem je vodilna gospodarska dejavnost, 
ki prinaša 4,5 milijard funtov (podatek za leto 2000). Kot 
četrti največji delodajalec zaposluje 178.000 oseb 
(vključno s 15.400 samozaposlenim0, kar predstavlja 6 
% vseh polno zaposlenih prebivalcev Škotske. 
• Leta 2001 so domači prebivalci v UK (Združeno kraljestvo 
Velike Britanije in Severne Irske) opravili za 7 odstotkov 
manj potovanj (163,1 miUjonov) in za 8 odstotkov manj 
prenočitev (529,6 milijonov • povprečna doba bivanja pa 
je padla s 3,3 na 3,2 dneva), pri tem pa potrošili podob-
no kot leta 200 in sicer 26 milijard funtov, potrošnja na 
prenočitev pa se je povečala za 8 odstotkov. 
- V tem kolaču si je Škotska odrezala 11 odstotkov (19 
milijonov) domačih prihodov in 70,4 milijonov prenoči­
tev, kar pomeni, da je na Škotskem povprečna doba bi-
vanja 3,7 dni (število prihodov je primerljivo z Anglijo, 
ki ima S-odstotni delež in Walesom s 7-odstotnim de-
ležem). UK prebivalci so na Škotskem potrošili za 8 od-
stotkov manj kot leto prej, kar je znašalo 3,4 milijarde 
funtov (7,7 odstotkov celotne potrošnje v UK). 
Ko so glavni. akterji škotsk~ga, ;~;izma razpravljati o pri-
hodnosti škotskega turizma, so se vsi strinjati, da bi mu 
lahko šlo bolje. Glavni problemi, ki so jih izpostavili On 
ki pravzaprav odsevajo probleme na ravni celotne VeUke 
Britanije), so bili naslednji: 
(1) Potrebna je jasna in učinkovita organizacijska struktu-
ra, ki natančno določa, kdo obUkuje politiko, ki postav-
lja jasne naloge in določa odgovornosti, ki zagotavlja 
močno vpletenost zasebnega sektorja na vseh ravneh 
in ki je dovolj fleksibilna, da se lahko hitro prilagaja 
zahtevam te dinamične industrije; 
(2) Ključna potreba po visoko kakovostnem in integrira-
nem transportnem sistemu Oetališča in letalski promet 
- potrebne investicije v infrastrukturo, vpUv nizko ce-
novnih letalskih družb, strateške cestne, železniške in 
trajektne povezave); 
(3) Potreba po agresivnem in ciljno usmerjenem trženju, z 
ustreznimi finančnimi resursi, podprtim z močno nacio-
nalno blagovno znamko in podobo, še posebej na kijuč­
nih trgih in tržnih segmentih, ki imajo potencial rasti; 
(4) Potrebno je reševati prostorske probleme, povezane s 
prevlado dveh največjih mest, Edinburgha in Glasgo-
wa, in razvijati razpršitev turistov in pozitivnih učinkov 
turizma tudi na druga področja Škotske. Pri tem gre za 
problem strategij investiranja kot tudi prometnih pove-
zav in dostopnosti; 
(s) Potreba po standardih kakovosti v vseh segmentih pro-
dukta in še posebej na področju varstva okolja, ki je zdaj 
na splošno sprejeto kot glavna turistična dobrina; 
(6) Potreba po kakovostnejših tržnih informacijah in razi. 
skavah, ki so bolj kvalitativne in s svojo usmerjenostjo 
na prepoznavanje razvoja trendov in gibanj trgov daje-
jo dobro osnovo za načrtovanje in investicijske odloči­
tve. To bi naj pomenilo tudi redne benchmarklng štu-
dije s primertjivimi in konkurenčnimi destinacijaml na 
temo cenovne politike, razvoja produktov itd; 
(7) Potrebno je izboljšati javno mnenje in poUtični odnos do 
vloge turizma v škotskem gospodarstvu, tudi s pomoč­
jo spodbujanja profesionalnega odnosa in usposoblje-
nosti vseh tistih, ki neposredno ali posredno delajo v 
turizmu. 
Nekaj konkretnih študij primerov 
- uspešnih projektov iz izbranih 
destinacij 
Konzultanti so po natančni analizi destinacij in večkratni 
selekciji na koncu izbrali 11 primerov, ki so še posebej re-
levantni za Škotsko. Razdel ili so jih v štiri sklope, po tako 
imenovanih kritičnih faktorjih uspešnosti. 
(1) Struktura in organizacija 
(2) Gospodarski vidik 
(3) Turistični produkt in storitev 
(4) Razvoj 
1. Struktura in organizacija 
Prva študija primera: Vodenje na Danskem 
Glavne lekcije: 
- Nacionalno turistično strategijo mora usmerjati in voditi 
močn i akter; 
- Potrebna je koordinacija in povezovanje zelo fragmentira-
ne industrije (veli ko majhnih ponudnikov). 
Opis primera: Danska se je podobno kot Škotska sooča la 
s problemom upadanja števila turistov. Prav tako ima rela-
tivno drag produkt, delno zaradi močne valute, navezano-
sti na en prevladujoč trg in pa zaradi podpornega turi stič­
nega sistema, potrebnega prenove. To je vod ilo k oceni 
stanja, vključno z benchmarking štud ijo, in pa k vrsti spre-
memb. Zdaj ima Danska jasno nacionalno turistično strate-
gijo, ki jo podpirajo vsi ključni partnerji . Prenova je okrepi-
la in razjasnila vlogo Danske nacionalne turist ične organ i-
zacije (DTB) kot glavne promocijske organizacije. 
Organizacijska struktura DTB je od leta 2001 koncentrirana 
okoli dveh glavnih funkcij: razvoj trga in komercialni razvoj, 
uvedli pa so jo z namenom izboljšanja učinkovitosti in bolj-
še komunikacije z gospodarstvom. Spremembe so sprožili, 
da bi ponovno utrdili vlogo DTB kot osrednjega partnerja 
danske turistične industrije, še posebej na področju izboljša-
nja sodelovanja in razvoja novih področij v turizmu. 
Po anketi med 100 danskimi podjetji je bila DTB izbrana 
kot eno izmed najboljših podjetij za delo na Danskem, še 
posebej glede »pripadnosti skupnosti« in »ponosa«. 
DTB je odgovorna za vse aktivnosti, povezane s promocijo, 
brandingom in razvojem trga, pa tudi s storitvami za industri-
jo in goste. Ima 11 tujih predstavništev in pa glavno pisarno 
v Kopenhagnu. 80 odstotkov budgeta zagotavlja danska vla-
da, ostalo zasebni sektor in komercialne dejavnosti. 
Avgusta 2002 je bil sprejet nov nacionalni akcijski načrt, pri 
katerem je aktivno sodelovalo gospodarstvo. Vlada si je kot 
glavni cilj zastavila rast in inoviranje v turistični industriji, kar 
bo med drugim uresničila tudi z ukrepi, ki bodo z zmanjševa-
njem stroškov in administrativnih preprek za mala in srednja 
podjetja izboljšali konkurenčnost v turistični industriji. 
Vlada bo podpirala ustanovitev omejenega števila povezav v 
turizmu - tiste, ki so v turistični industriji 
opredeljene kot ključne, in na ta način sti-
, lntroduc.t,0,1 lo 
.... mulirala razvoj produktov in rast. Te pove-
zave bodo podpirale razvoj osrednjih podro-
čij, kot izhajajo iz strategije: obala, mestni 
turizem, MICE in aktivne počitnice. S temi 
povezavami bodo poskušali okrepiti sodelo-
vanje in povezovanja med osrednjimi javni-
mi in zasebnimi akterji. Med drugim bo vla-
da tudi lansirala nove iniciative, kot so bran-
ding Danske in danskega turizma, novo oz-
načevanje turističnih atrakcij in urejanje do-
stopa do turističnih zmogljivosti za invalide. 
DESTINATION 21 
Druga študija primera: 
Vloge in odgovornosti na Danskem 
Glavne lekcije: 
Jl.il„U,n9\Chrmrlorlouro\t 
dnt.m•liom w1th nnt..m.ablr 
d~"Yclopnw-nt 
- Vpletenost zasebnega sektorja v načrtovanje (priprava 
strategij in marketinških načrtov) je ključnega pomena; 
- Zasebni sektor mora pomagati/sodelovati pri pospeševa-
nju turizma; 
- Potrebno se je oddaljiti od kulture odvisnosti; 
- Za uspešno izvajanje strategije je potrebno spodbujati iz-
boljševanje in razvoj resničnih partnerstev. 
Opis primera: Novembra 2001 je Danska postavila jasno zah-
tevo po večjem sodelovanju znotraj turizma, kar je tudi po-
gojevala s financiranjem. Brez sodelovanja ne bo sredstev za 
turizem. Zasebni sektor se je na ta izziv odzval pozitivno in 
BENCHMARKING •
0
TUR!ZEM • 10 . . 
-. -.:.:j•"' :-; '~ ·--:~~ ~-_-:-·_.::.:.:.. . ~;;..,. . - - . .. . . _, -~ ~1·- ~{ 
aktivno izvaja ključne strateške pobude na vseh nivojih. 
To delo vodi HORESTA, Združenje hotelov, restavracij in tu-
ristične industrije na Danskem z več kot 100-letno tradicijo 
in močnim ugledom, ki vključuje okoli 2000 članov in pred-
stavlja 80 odstotkov sob ter 20 do 30 odstotkov restavra-
cij. Redno zaposluje 50 ljudi in za svoje člane izvaja vrsto 
aktivnosti, vključno z vodenjem sistema kategorizacije, ki 
pokriva 80 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti. Imajo tudi 
raziskovalni oddelek in neke vrste podatkovno banko, ki 
članom pa tudi vladi posreduje vrsto informacij. Svetujejo 
in izvajajo izobraževalne programe. 
HORESTA je julija 2002 združila moči še z dvema drugima 
velikima akterjema v gospodarstvu - Dansko gospodarsko 
zbornico in AHTS, ki predstavlja transportni sektor, in po-
stala HTS (Združenje gospodarstva, transporta in storitve-
ne industrije). Na ta način so želeli še dodatno pridobiti na 
moči, predstavljati celotno industrijo in pridobiti kritično 
maso za povečanje vpliva na politiko. HORESTA še vedno 
obstaja kot ločena organizacija in ostaja ključni akter pri 
oblikovanju turistične politike. Je velik lobist, ki si že dolgo 
prizadeva za izključitev hotelov iz sistema visokega davka 
na dodano vednost, a do danes še ne s pravim uspehom. 
Tretja študija primera: 
Marketinška partnerstva - Ontario 
Glavne lekcije: 
- Pomembno je sodelovati in na ta način zbrati dodatna 
sredstva za marketinške aktivnosti; 
- Potrebno je promovirati vrsto različnih doživetij; 
- Potrošniki potrebujejo preprost dostop do informacij; 
- Pomemben je razvoj produktov in prostorsko načrtovanje . 
Opis primera: Aprila 1997 je ministrska turistična marke-
tinška enota predlagala petletni strateški marketinški načrt , 
s katerim bi uresničili turistični tržni potencial Ontaria. Ta 
predlog je med drugim vseboval oblikovanje močnejšega in 
tržno usmerjenega javno-zasebnega partnerstva, da bi za 
razširitev marketinških aktivnosti pridobili več sredstev od 
zasebnega sektorja in Kanadske turistične komisije. Onta-
rijska turistična marketinška partnerska korporacija (Onta-
rio Tourism Marketing Partnership) je bila uradno ustanov-
ljena kot agencija ontarijske vlade aprila 1999, ki deluje 
pod nadzorom ministrstva in s tem zakona o zaposlovanju 
v javnem sektorju. To pomeni, da so plače pod nadzorom, 
kar otežuje zaposlitev visoko sposobnih ljudi. Nadaljnji 
problem so preveč birokratski postopki. 
Njihova osrednja naloga je oblikovanje in izvajanje agresiv-
ne marketinške strategije, ki bo pozicionirala in prodala On-
tario kot »must-see« destinacijo na domačem in tujih trgih. 
Stalen vir financiranja s strani ministrstva jim pripada za 
petletno obdobje in sicer 35 milijonov USD letno, njihov cilj 
pa je doseči so-odstotni priliv iz strani zasebnega sektorja. 
Približno 20 milijonov (od 35) je namenjenih marketinškim 
aktivnostim, pri katerih v obliki osmih odborov tesno sode-
luje gospodarstvo - mestni, aktivni oddih, touring, ameriški 
trg, azijski trg, domači, evropski in razvoj produktov. 
OTMP zaposluje 60 ljudi (tri raziskovalce) in ima neodvisen 
upravni odbor, ki ga v celoti predstavljajo člani iz gospo-
darstva, poroča pa neposredno ministru za turizem in re-
kreacijo. Zaradi velikih sredstev minister in premier zahte-
vata veliko vpletenost. 
Razvili so model, ki segmentira njihov ciljni trg na 12 skupin, 
ki imajo skupne potrebe, potovalne navade in motive. Med 
zadnjimi aktivnostmi so se usmerili na trg starejših in druge 
turiste z visokim donosom, na meji med ZDA Ontariom, si-
cer pa so med njihovimi trgi še UK, Nemčija, Japonska in Av-
stralija/Nova Zelandija. • http://www.tourismpartners.com. 
2. Gospodarski faktor 
Četrta študija primera: 
Investiranje v produkt - Ontario 
Glavne lekcije: 
- Pomembno je povečanje kakovosti v obstoječih ponudbah; 
- Potreba po inoviranju; 
- Pomembno črpanje »pogonskega« kapitala. 
Opis primera: Služba za investiranje in razvoj v turizmu (The 
Tourism lnvestment and Development Office, ONT@amt.gov. 
on.ca) je bila ustanovljena konec leta 2000, kot odgovor na 
vse večjo konkureno iz severnoameriških destinacij, vključno 
z New Yorkom, Michiganom in drugimi. Gospodarstvo je pri-
čakovalo strateško vodenje na področju razvoja produktov, 
saj to področje pred tem ni bilo sistematično organizirano. 
Naloga IDO je razvoj visoko kakovostnih produktov in desti-
nacij, izboljšanje kakovosti storitev, ustanavljanje dinamičnih 
centrov za turistične informacije, javno-zasebna partnerstva, 
program odličnosti v turizmu, investiranje in razvoj ustreznih 
orodij za podporo razvoju industrije. 
IDO se je najprej lotila celovite ocene investicijske klime v 
Ontariu. Razvojne prioritete je postavila na osnovi analize, 
ki je identificirala trende z 2 do s-letnim razvojem na trgu 
prostega časa, nato pa prepoznala produkte, ki so odsev 
teh trendov, in poiskala obstoječe oziroma potencialne 
operaterje. Naloga IDO je spodbujanje nastajanja partners-
tva in v dajanju nasvetov glede pridobivanja sredstev. 
Pripravili so neke vrste vodič po razvoju destinacij, kar je 
podporno orodje za realizacijo njihovega cilja - razvoj de-
stinacij širom po Ontariu, ki sledijo jasnemu brandingu, 
vsaka destinacija pa bi naj imela nekaj vsakoletnih dogod-
kov oziroma atrakcij. 
Decembra 2002 so lansirali partnersko iniciativno na po-
dročju športa, kulture in turizma (SuperBuild Sports, Cultu-
re and Tourism Partnerships lnitiative - SCTP), s katero že-
lijo na teh področjih pospeševati investiranje (obnavljanje, 
razširjenje ali izboljšanje) v infrastrukturo, ki je v lasti ne-
profitnih organizacij in občinskih struktur. V petletnem ob-
dobju imajo v ta namen na voljo 300 milijonov USD, celot-
na vrednost projekta pa je 2 milijardi. 
Eden izmed projektov je usmerjen v oblikovanje bolj gosto-
ljubnih in privlačnih okolij. S tem želijo doseči, da bi turi-
sti v destinaciji ostali dalj časa in da bi se vračali. IDO tako 
sodeluje s partnerji iz zasebnega in javnega sektorja in 
spodbuja nastanek tako imenovanih vhodnih točk in pro-
vincialnih informacijskih centrov - trenutno jih razvijajo ob 
Niagara Falls, v Fort Erie, Sarnia in Fort Frances. 
Poleg tega so med drugim za spodbujanje razvoja umetno-
sti v Ontariu namenili 50 milijonov USD, v letih 2000 in 2001 
so turističnim in kulturnim agencijam namenili 20 milijonov 
USD za investicijo v obnovo in izboljšanje kakovosti ponud-
be dediščine, leta 2002 pa 14 milijonov v izboljšanje zdravs-
tva, varnosti in izboljšanje izkušenj obiskovalcev. 
3. Turistični produkti in storitve 
Peta študija primera: 
Turizem, odgovoren do okolja - Avstrija 
Glavne lekcije: 
- Okolje je ključno turistično premoženje; 
- Razvoj projektov zelenega turizma; 
- Nastajajoči trgi iščejo okolju prijazne destinacije. 
Opis primera: Avstrija je z iniciativami, kot je avstrijski eko-
označevalni sistem, začela razvijati odgovoren turizem. Gre 
za njihov lastni projekt, ki je nastal v sodelovanju avstrij-
skega ministrstva za gospodarstvo in delo in ministrstva za 
kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodne sisteme. Razvijati 
so ga začeli že leta 1991 (deluje znotraj sistema Evropske 
unije), gre pa za edini nacionalni turistični eko označevalni 
sistem v Evropi. Do leta 2002 je ta znak pridobilo 191 turi-
stičnih podjetij od hotelov, kampov, planinskih koč, turi-
stičnih kmetih do mladinskih hotelov. Za enkrat je številka 
še vedno majhna, a potencialne koristi so lahko velike. 
Avstrija je razvila serijo indikatorjev za eko regije, ki vsebu-
jejo elemente, kot so gostota organskih farm, marketinško 
sodelovanje med agrikulturo in turizmom, vrsta iniciativ in 
združenj za aktivnosti v naravnem okolju ... Po teh kriterijih 
bi lahko za ekoturizem uporabljali 35 do 40 odstotkov av-
strijskega podeželja. 
Šesta študija primera: 
Tematski produktni klustri - Veneto (Italija) 
Glavne lekcije: 
- Oblikovanje produktnih klustrov za ustvarjanje kritične 
mase za vstop na trg; 
Pospešuje kakovost; 
- Je geografsko fokusirano, a se lahko širi in služi kot de-
stinacijska marketinška priložnost. 
Opis primera: V Italiji velja zdraviliški turizem in wellness 
produkt za nacionalno produktno in marketinško prioriteto. 
Obstaja nacionalna organiziranost tega področja , ki zago-
tavlja nadzor kakovosti nad celotno italijansko spa industri-
jo. »Feder terme« lobira tudi na vladni ravni in nadzira inte-
griteto tega produkta tudi z zdravstvenega vidika. Vsako 
provinco spodbujajo, da - kjer je seveda primerno - vključi 
spa produkt kot vodilno marketinško orodje, pri čemer se · 
spodbuja sodelovanje z regionalnimi, provinciqlnimi in lo-
kalnimi spa konzorciji. Vsak konzorcij ima svoj marketinški 
budget, v katerega prispevajo člani iz zasebnega sektorja, 
poleg tega pa svoj del primaknejo tudi province in regije, a 
le, ko je vzpostavljeno učinkovito partnerstvo. Dober primer 
tovrstnega povezovanja v obliki intenzivnega klustra za spa 
produkt je v pokrajini Padova - letovišče Abano-Montegrot-
to Qužno od Padove). Gre za kraj z 20.000 prebivalci v pri-
jetnem podeželskem okolju, ki opravi 4 milijone prenočitev 
in investira 4 milijone evrov v promocijo. 
Sedma študija primera: Oblikovanje modernega 
imidža in močne nacionalne znamke - Irska 
Glavne lekcije: 
- Pomen sodelovanja s partnerji iz vseh sektorjev in drugih 
sorodnih področij gospodarstva; 
- Trdno prepričanje za oplemenitenje kritične mase marke-
tinških sredstev. 
Opis primera: Irska poskuša s pomočjo posebnih turistič­
nih marketinških partnerstev povečati učinek okoli 70 mili-
jonov evrov velik promocijski budget (na leto, v zadnjih 
treh letih). Gre za združevanje sredstev med zasebnim in 
javnim sektorjem, pri čemer gre za strateško sodelovanje in 
strinjanje, kako bodo ta sredstva porabljena. 
Osrednja marketinška aktivnost obsega globalno komunika-
cijsko kampanjo, ki je bila zasnovana na osnovi poglobljene 
analize potrošnikov in strokovne javnosti, usmerjena pa je v 
Britanijo, Severno Ameriko, Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, 
Avstralijo in Italijo. Teh sedem trgov predstavlja 87 odstotkov 
prometa. Oglaševanje predstavlja skoraj polovico, poteka pa 
v osmih trgih (na gornjih sedmih in dodatno na švedskem), 
z uporabo televizije, tiskanih medijev in interneta. Ciljna pub-
lika so počitniški gosti (75 odstotkov irske-
ga trga) in obiskovalci mest, posebne ci ljne 
skupine in kongresni gosti. S temi kampa-
njami so želeli na eni strani doseči potro-
šnike na trgu, na drugi pa spodbuditi pove-
zave med turistično industrijo in potovalno 
industrijo na ciljnih trgih. 
4. Razvoj 
Osma študija primera: 
- Program »visitor pay-back« - Cumbria 
Glavne lekcije: 
- Ohrannev okolja je ključna za prihodnost turizma; 
- Obiskovalce je potrebno spodbujati, da podpirajo progra-
me ohranitve okolja; 
- Turistična industrija mora deliti odgovornost do okolja. 
Opis primera: Potreba po izboljšanem partnerstvu med orga-
nizacijami za ohranitev okolja, turistično industrijo in obisko-
valci nacionalnega parka Lake District je pripeljala do ustano-
vitve ekperimentalnega programa »obiskovalci vrnejo nazaj« 
(visitor pay-back scheme). Ta iniciativa je požela dobre rezul-
tate tam, kjer obiskovalci lahko vidijo direkten, takojšen in 
pozitiven vpliv njihovih prispevkov lokalnim okoljskim projek-
tom. Partnerski projekt med turizmom in organizacijami za 
zaščito narave na področju Lake District temelji na financira-
nju zaščite okolja s strani turizma - turisti plačujejo določen 
prispevek, ki je namenjen ohranitvi in razvoju tega področja . 
Ta shema deluje na različne načine, najbolj učinkovita pa je 
prav možnost izbire, ali bodo sodelovali v donaciji ali ne. Tu-
ristom omogoča, da dajo prostovoljen prispevek, ki je prav-
zaprav že vključen v strošek njihovega bivanja. Odločijo se 
lahko za ali proti podpori v višini enega funta. 
Partnerstvo je bilo ustanovlejno leta 1993, od leta 1997 pa 
deluje kot samostojna, neprofitna organizacija. Člani so 
lahko posamezniki, korporacije in pridruženi člani s pristop-
ninami med 20 in 1000 funti. Med prednostmi so uporaba 
skupnega logotipa, marketinška podpora, dostop do kon-
zervacijskih projektov. 
Ugotovitve in študije primerov smo črpaU iz študije, ki nam jo je posredovalo podjetje Stevens & Associates. Za podrobnejše gradivo se lahko obrnete na urednistvo@slovenia-tourism.si. Povzela in priredila Miša Novak. 
Koliko, kam in kako so potovali Evropejci v letu 2002 
European Travel Monitor je del World Travel Monitor-ja, ki predstavlja največjo marketinško raziskavo z milijon intervjuji v 48-ih za svetovni turi-
zem najpomembnejših emitivnih državah in s tem pokriva 3,5 milijarde prebivalcev (skoraj 60 odstotkov vseh prebivalcev oziroma 90 odstotkov 
prebivalcev razvitih držav). MAG. KLARA HAUKO, KLARA.HAUKO@SLOVENIA-TOURISM.SI 
V evropsko raziskavo za-
jetih 35 držav 
Razdeljene so v štiri skupine držav, 
iz katerih prihajajo turisti: 
Severna Evropa: Danska, Finska, Velika 
Britanija, Islandija, Irska, Norveška, šved-
ska; 
Zahodna Evropa: Avstrija, Belgija, Fran-
cija, Nemčija, Luksemburg, Nizozemska, 
Švica; 
Južna Evropa: Hrvaška, Grčija, Italija, Por-
tugalska, Slovenija, Španija in Turčija; 
Vzhodna Evropa: Bolgarija, Belorusija, Bo-
sna, Češka Republika, Estonija, Madžar-
ska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Ru-
sija, Srbija in Črna Gora in Ukrajina. 
Oziroma v pet skupin držav, kamor turisti iz 
Evrope potujejo: 
Severna Evropa: Danska, Finska, Islandi-
ja, Norveška, Švedska; 
Zahodna Evropa: Belgija, Velika Britanija, 
Francija, Irska, Liechtenstein, Luksem-
burg, Monako, Nizozemska; 
Srednja Evropa: Avstrija, Nemčija, Švica; 
Jugozahodna mediteranska Evropa: Itali-
ja, Portugalska, Španija, Malta, Tunizija 
in Maroko; 
Jugovzhodna mediteranska Evropa: Alba-
nija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Izrael, Slove-
nija, Egipt, ostale severno afriške medite-
ranske države (Alžirija, Libija, itd.) in Tur-
Graf 1: Deleži števila potovanj 
po posameznih regijah 
Bivša Ruska federacija 
brez Baltiških držav 
Od kod? 
Vzhodna 
Evropa 
450/0 
Največ potujejo turisti iz Nemčije (75 mio, 
22 %), Velike Britanije (s4 mio, 16 %), 
Francije (24,5 mio, 7 %), Italije (19 mio, 6 
%) in Nizozemske (19 mio, 6 %), ki skupaj 
ustvarijo 57 odstotkov vseh potovanj v tu-
jino med državami, zajetimi v raziskavo. 
Tudi na počitnice potujejo največ turisti iz 
Nemčije (54 mio, 24 %), Velike Britanije 
(32,5 mio, 14 %), Francije (18 mio, 8 %), 
Italije (15,5 mio, 7 %) in Nizozemske (15 
mio, 7 %), ki skupaj ustvarijo 60 % vseh 
počitniških potovanj v tujino med drža-
vami zajetimi v raziskavo. 
Graf 2: Glavne emitivne države 
Češka 
Finska 
Danska 
Po ljska 
Belorusija 
Avstri ja 
čija; švedska 
Vzhodna Evropa: Baltiške države, Bosna, špani ja 
Bolgarija, bivša Rusija brez Baltiških dr- Rusija 
Belgija 
žav, Češka Republika, Madžarska, Srbija švica 
in Črna Gora, Poljska, Romunija, Slovaš- Nizozemska 
ka in Jugoslavija; Ita lija 
Čezoceanske države: pod-saharska Afrika Francija 
(7 mio, 17 %), Nemčija (4 mio, 9 %), Avstri-
ja (3 mio, 9 %), Italija (3 mio, 7 %) in Veli-
ka Britanija (3 mio, 7 %). 
Prevladujejo potovanja v bližnje destinacije 
in sicer največ v Jugozahodno mediteransko 
Evropo (85 mio, 25 %) in Zahodno Evropo 
(78 mio, 23 %), pri oddaljenih destinacijah 
pa vodi Amerika (17 mio, 5 %). 
Graf 3: Receptivne države 
Švica 
Portugalska 
Hrvaška 
Belgija 
Poljska 
Turčija 
ZDA 
Nizozemska 
Grčija 
Rusija in Baltiške d. 
Velika Britanija 
Pacifik 
Avstri ja 
Nemčija 
Itali ja 
Francija 
Španija 
10.000 30.000 50.000 
20.000 40.000 
1 • vsa potovanja c počitniška potovanja 
Značilnosti potovanj 
Koliko časa potujejo? 
Povprečna dolžina vseh potovanj v tuji-
no je v letu 2002 bila 9,6 noči . Od leta 
2002 se je dolžina potovanj nekoliko 
povečala . Najbolj običajna dolžina po-
tovanja med Evropejci je 4-7 noči (33 
%) in 1-3 noči (25 %). 
Povprečna dolžina počitniških potovanj 
je 10,1 noči. Najbolj običajna dolžina po-
čitniških potovanj je 4-7 noči (35 %) in 
12-15 noči (22 %). 
Zakaj potujejo? 
Večina potovanj je namenjenih sprostitvi. 
68 odstotkov potovanj je počitniških, 17 od-
stotkov je namenjenih drugi sprostitvi (ver-
25 % preko drugih ponudnikov) je pred-· 
hodno rezerviranih, 24 odstotkov jih je 
brez kakršne koli predhodne rezervacije. 
Graf 5: Vrsta rezervacij za vsa potovanja 
Brez 
rezervacije 
ponudnikom preko agencij 
26% 22% 
Graf 6: Vrste rezervacij za počitniška 
potovanja 
Brez Celotni program 
(preko agencij) 
~ Druge rezervac1Je Druge 
direktno s rezervacije 
ponudnikom preko agencij 
25% 19°/o 
Kje prenočujejo? 
Pri prenočitvenih zmogljivostih še vedno 
prevladujejo hoteli (51 %) pred ostalimi 
prenočitvenimi zmogljivostmi. Sicer je 
delež prenočitev v hotelih višjega (25 %), 
srednjega (19 %) in nižjega cenovnega 
razreda (8 %) ostal nespremenjen. 
Nekoliko se je zmanjšal delež prenočitev v 
počitniških domovih, povečal pa se je de-
lež prenočitev v kampih. Približno 20 % 
predstavljajo neplačljive in druge prenoči­
tvene zmogljivosti. 
Kako potujejo? 
. . • A 'k A .. 'fik' Velika Britanija severna m Juzna men a, ZIJa, Pac1 1 , Nemčija 
Islandija, Avstralija in Nova Zelandija. 6 8 ski, zdravstveni, ... ), 15 odstotkov je poslov-o 20.000 40.000 0.000 0.000 
še vedno je prvo najbolj uporabljeno trans-
portno sredstvo med Evropejci letalo (43 %) 
in drugo osebni avto (33 %). Tudi za počitniš­
ka potovanja Evropejci uporabljajo kot glav-
no transportno sredstvo letalo (43 %). Drugo 
najbolj pogosto uporabljeno transportno 
sredstvo pa je osebni avto (35 %). 
Raziskava obravnava ločeno vsa potovanja 
in počitniška potovanja. Razdelimo jo lahko 
v tri pomembnejše sklope: 
1. V prvem delu obravnava potovanja Evro-
pejcev v tujino (obseg potovanj, glavne 
emitivne države, glavne receptivne države); 
2. V drugem delu obravnava značilnosti po-
tovanj v tujino (dolžina, namen vrsta po-
tovanj in organizacija potovanj, namesti-
tvene zmogljivosti, prevozna sredstva, 
sezonski vplivi, potrošnja in socialno-de-
mografske značilnosti turistov); 
3. V tretjem delu pa analizira turistične to-
kove po regijah (Severna Evropa, Zahod-
na Evropa, Jugovzhodna in Jugozahodna 
mediteranska Evropa, Vzhodna Evropa). 
Obseg potovanj 
Koliko? 
V letu 2002 so Evropejci iz 35 držav, za-
jetih v raziskavi, opravili 337,4 milijonov 
potovanj, z vsaj eno prenočitvijo izven 
svoje domovine. Največ so potovali iz dr-
žav zahodne Evrope (153,4 milijonov po-
tovanj, kar predstavlja 45 odstotkov 
vseh potovanj) . 
Od 337,4 milijonov potovanj jih je bilo 
229,3 milijonov počitniških. 
~---------~ nih potovanj. 
1 • vsa potovanja • počitniška potovanja 1 
Kam? 
Medtem ko Nemčija ostaja glavna emitiv-
na država, je Španija (44 mio, 13 %) še 
vedno najbolj obiskana država, sledijo ji 
Francija (42 mio, 13 %), Italija (29 mio, 9 
%), Nemčija (26 mio, 8 %) in Avstrija (19 
mio, 6 %). V te države potuje skoraj 50 
odstotkov vseh tujih turistov iz zajetih 
držav v raziskavo. 
Tudi na počitnice odpotuje največ tujih 
turistov v Španijo (35 mio, 15 %), Franci-
jo (30 mio, 13 %), Italijo (22 mio, 10 %), 
Nemčijo (14 mio, 6 %) in Avstrijo (13 mio, 
6 %), kar predstavlja 50 % počitniških 
potovanj v tujino med državami zajetimi 
v raziskavi. 
Pri počitniških potovanjih je najbolj obi-
skana jugozahodna mediteranska Evropa 
in zahodna Evropa. 
Pri dolgih počitnicah (štiri prenočitve ali več) 
so najpomembnejše naslednje destinacije: 
Španija (33 mio, 17 %), Francija (23 mio, 12 
%), čezoceanske države (22 mio, 12 %), Ita-
lija (20 mio, 10 %) in Nemčija (10 mio, 5 %). 
Pri kratkih počitnicah (ena do tri prenočitve) 
pa so najpomembnejše destinacije: Francija 
Graf 4: Vrste potovanj 
druga sprostitev poslovna -
17% 15% 
Ali rezervirajo? 
počitniška 
68% 
Evropejci še vedno večinoma potujejo s 
predhodno rezervacijo. Nekaj več kot 70 
% Evropejcev si potovanje rezervira vna-
prej (23 % paketi preko turističnih agen-
cij, 48 % delne rezervacije in sicer 22 % 
preko turističnih agencij in 26 % preko 
drugih ponudnikov) . 
Kot je tudi za pričakovati je delež organi-
ziranih in predhodno rezerviranih počit­
niških potovanj še večji. 76 odstotkov po-
čitniških potovanj (33 % paketi, 19 % dru-
ge rezervacije preko turističnih agencij in 
Kdaj potujejo? 
še vedno se čuti močan sezonski vpliv 
pri potovanjih v tujino. Tako je 49 od-
stotkov vseh potovanj v tujino opravlje-
nih v obdobju štirih mesecev - od maja 
do avgusta. V tem obdobju je opravljenih 
tudi največ prenočitev (53 %). Potovanja 
so v tem obdobju daljša. 
Pri počitniških potovanjih je sezonsko ni-
hanje veliko bolj očitno kot pri ostalih 
potovanjih, ki so nekoliko bolj enako-
merno razporejena skozi leto. Torej so 
sezonska nihanja odvisna od razlogov 
oziroma vrst potovanja. 
Več kot polovica Evropejcev potuje na počit­
nice v obdobju od maja do avgusta (s3 %). 
V tem obdobju opravijo tudi največ preno-
čitev (s7 %), kar je rezultat tudi daljših po-
čitniških potovanj. Drugo najpomembnejše 
obdobje je obdobje po glavni sezoni. 
~ -~},_~ ;"""""- ......r 
,.,-;.,-;'<0~.;:'i.;·.,_,.•.~:'.'.'.'-. - . -- ., ...... :~ •·: . -~ •. ·.·;, . . . . 
Na kakšne počitnice? Kljub vse večji raznolikosti vrst počitnic še vedno prevla-
dujejo počitnice na soncu in plaži (:33 %), sledijo krožna potovanja (20 %), mest-
ne počitnice (14 %), rekreacijske počitnice na podeželju (7 %) in rekreacijske po-
čitnice v gorah (4 %). 
TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE ~ TUR!ZEM • 12 , . . 
-· ·.-. -~""...,_.--: - ':'~- ... :~~:'":.::•_:: i .:. .. ' ~:;;.,. . ~ - . - -· • . . _, -~ .,- ~{~ - j • • • - ..... .... 
Koliko potrošijo? 
Med letom 2002 so Evropejci porabili sku-
paj 303,1 milijard evrov na 337,4 milijonih 
potovanj. Povprečno so porabili 903 evrov 
na potovanje oziroma 94 evrov na noč. 
Na počitniških potovanjih so Evropejci po-
rabili 208,2 milijard evrov, povprečno 921 
evrov na potovanje in 94 evrov na noč. 
Kdo potuje? 
Moški še vedno potujejo več kot ženske 
in sicer v razmerju 53 proti 47 odstot-
kov, do razlike pa pride predvsem zaradi 
števila poslovnih potovanj. 
To potrjuje tudi razmerje moških in žensk 
pri počitniških potovanjih, ki je 49 proti 
51 odstotkov. 
Glavnina turistov prihaja iz večjih prestolnic 
in mest (s4 odstotkov pri vseh potovanjih 
in 55 odstotkov pri počitniških potovanjih). 
Povprečna starost turistov je 41,8 let za 
vsa potovanja in 42,0 let za počitniška po-
tovanja. 
Turistični tokovi 
89 odstotkov vseh potovanj v tujino in 90 
odstotkov počitniških potovanj v tujino 
Evropejci opravijo v Evropi (v 35 državah, 
ki so zajete v raziskavo) in le 11 odstotkov 
vseh potovanj (s % Amerike, s % Pacifiš· 
ka Azija in 1 % pod-saharska Afrika) oziro-
ma 10 odstotkov počitniških potovanj (s 
% Amerike, 4 % pacifiška Azija in 1 % 
pod-saharska Afrika) v čezoceanskih de-
stinacijah. 
V 25 % primerih vseh potovanj in 29 % 
počitniških potovanj Evropejci potujejo v 
mediteranske države, v 23 % deležu tako 
vseh, kot počitniških potovanj v Zahodno 
Evropo, 15 % deležu vseh potovanj in 13 % 
deležu počitniških potovanj v Srednjo Evro-
po ter 13 % deležu vseh potovanj in 10 % 
deležu počitniških potovanj v Vzhodno 
Evropo. 
Severna Evropa 
Severna Evropa beleži s-odstotni delež 
vseh potovanj in 4-odstotni počitniških 
potovanj in prejme najmanjši delež turi-
stov med evropskimi regijami. 
V države Severne Evrope potujejo največ 
Nemci. 
Turisti iz Evrope, ki potujejo v Severno 
Evropo, potujejo največ na Švedsko in 
Dansko. Zaznati je tudi velik delež poto-
vanj znotraj držav severne Evrope, zlasti 
med skandinavskimi državami. 
Med državami severne Evrope pa največ 
potujejo Švedi in sicer v Nemčijo, na po-
čitnice pa v Španijo. 
Zahodna Evropa 
Zahodna Evropa je druga najpomembnej-
ša destinacija med evropskimi regijami in 
beleži 23 odstotkov tako vseh kot tudi 
počitniških potovanj v Evropi. 
Turisti, ki potujejo v Zahodno Evropo, 
največ potujejo v Francijo, ki beleži 54 
odstotkov vseh potovanj in 58 odstotkov . 
počitniških potovanj v Zahodno Evropo. 
V Zahodno Evropo največ potujejo turisti 
iz Velike Britanijea, ki potujejo največ na 
Irsko in turisti iz Nemčije, ki potujejo naj-
več na Nizozemsko. 
Med turisti iz držav Zahodne Evrope po-
tujejo največ turisti iz Velike Britanije, 
Francije in Nizozemske. 
Turisti iz Velike Britanije potujejo največ v 
Španijo, iz Francije največ v sosednje drža-
ve (Španijo, Veliko Britanijo, Italijo, Nemči­
jo), na počitnice pa v Tunizijo. 
Julijski TIC Turistični barometer Julijski SURS-ov Turistični barometer Junijski barometer Banke Slovenije 
Kaj je tb-TIC? Po začasnih statističnih podatkih Statističnega urada RS se Izvoz potovanj: + 2,9 %; 
je v Sloveniji v obdobju od januarja do julija glede na leto Skupni devizni priliv: 529,6 milijonov evrov; 
2002 zabeležilo plus 4 odstotke prenočitev vseh gosfov, 2 Uvoz: · 1,1 %; 
• 1 
i 
1 ., 
~u 
~ Ažurno pridobivanje in obdelovanje informacij postaja vse 
pomembnejši dejavnik za uspešno poslovanje v turizmu. S 
tem namenom je STO-jev oddelek za tržne raziskave in ana-
lize začel spremljati obisk v turistično informacijskih centrih 
po Sloveniji tudi na nacionalnem nivoju, to orodje pa smo 
poimenovali Turistični barometer - obiskovalci TIC (tb-TIC). 
S spremljanjem obiska smo poskusno začeli v letošnjem 
poletju, od junija do vključno septembra, to orodje pa nam 
bo omogočalo spremljanje števila obiskovalcev TIC, njiho-
ve narodnosti in namena. 
odstotka več domačih in kar 5 odstotkov več tujih gostov. Saldo potovanj: + 6,4 % (296,5 milijonov evrov); 1 1 
TIC-em smo ponudili tudi pomoč na primer pri ugotavljanju 
mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe in pri 
izvajanju (mesečnih) anket med domačimi in tujimi gosti. 
•' •• 
Informacije ~• r Slovenija 
., 190/0 
lnformacije 77 
vreme ~ 
lofo::ac;je•v- ~•1111i24...._ 
prireditve 
13°/o 
Informacije 
aktivnosti 
12% 
Informacije 
ogled okolice 
32% 
Med pomembnejšimi emitivnimi trgi je potrebno opowriti Zani~ivo j~, da _so tuji turis_ti ~orabili ~ le~oš_njem l:tu . 
na velik porast števila prenočitev nizozemskih (-1, 35 %), precei0 
mani ~ev1z_ za_ zdravlie_nie (- 38 1/o) m 1zobrazeva~ie 
francoskih (+ 14 %), izraelskih(+ 22 %) ter madžarskih (+l6 - :8 1/o! v pnmeriav1 _: la~sk1'.11 letom v enakem otJaobiu, 
%) ter na izrazit padec števila prenočitev nemških (- 12 %)• v~: ~eviz pa -~o pustil~ pn_ tun-
in ameriških gostov (- 7 %) tako v mesecu juliju glede na _ stI_crnh ~genciiah 
0
(+ 5 1/o) m 
lanski julij, kot tudi za celotno letošnje obdobje glede na v i_gralrn~ah (+ 6 1/o): 
isto obdobje lani. , ~ II, 1g~~lrnc~h :o tu?1 
V meseau Juliju je bilo ustvarjenih za minus 2 odstotka pre- pustili naivec deviz. 
noči1tev italijanskih gostov, minus 6oilstot ov Hrvaških in Je pa r::s, da oce-
minus 17 odstotkov ameriških ostov, enaar pa vsi nave- na pl~~il s tolarsko 
<;jeni trgi beležijo pozitivne rezu tate za''i:>bdobje od januar- ~otovi_no pre~~tav-
j ao vključQo julija v primerjavi z istim obdobjem lani. lia veli aelez iz-
Rljub zgornjim ugotovitvam [la o nemški gostje ustvarili v voza tltOVanj. 
mesecu juliju največ prenočite , sledijo Nizozemci, Italijani 
in Avstrijci. Izpostaviti pa je po rebno, da so v tem mese-
cu gostje iz držav Beneluksa ustvarili celo več prenočitev 
(122.874) kot gostje iz Nemčije (96.686), da se povprečna 
doba bivanja domačih in tuiih gostov podaljšuje. Povečuje 
se tudi število pri)loaov turistov in predvsem število preno-
čitev gostov iz dru~in evropskih in neevropskih držav, kar 
nakazuje na vse več o repoznavnost Slovenije v svetu. 
Graf: 
Prenočitve 
0 -VII 2003/2002) 
Nemčija (-12 %) 
C==:J Skupaj (4 %) 
O Domači (2 %) 
1 1 Tuji(5%) 
•~r--~-D Avstrija (3 %) 
O Italija (2 %) 
Neke vrste turistična enciklopedija 
Ali znate natančno odgovoriti, kakšna je razlika 
med inbound, internat in national turizmom? Ali ste 
se mogoče že vprašali, kdo je domestic traveller in 
kdo domestic visitor? 
Svetovna Turistična Organizacija ima seveda vse 
odgovore. Na www.world-tourism.org boste našli 
razlage vseh najbolj uporabljenih turističnih izra-
zov (npr. turistična potrošnja, ponudba, produkcij-
ski faktorji v turizmu, itd.), za dokument pa lahko 
pišete tudi na research@slovenia-tourism.si . 
.. · ·--- -~"~-: -· --,·.:-:-:-:~ ~::L:.. ····•·.~;;.,. . 
1 j Hrvaška (7 %) + 
::====.-------~ Madžarska (16 %) 
~--~! V.Britanija (6 %) -
C:=Jšvica(4%) Nizozemska (35 %) 
ZDA(-7%) -_ ...._ __ _.~-----
1 Ruska f. (8 %) 
Francija (14 %) 
Izrael (22 %) 
-10% 0% 10% 20% 30% 
, .~ • .:,:!,. 
~-- -,1~. .-~;::~ -~ V pripravi analiza cen Kako do analize slovenskega turizma 2002 
STO je pripravila obsežno Analizo slovenskega turiz-
ma 2002, ki je objavljena na poslovnih spletnih stra-
neh STO www.slovenia-tourism.si/board - v poglav-
ju analize in raziskave, pod točko analize. 
Podrobnejše izsledke mesečnega tb-TIC 
je mogoče najti na poslovnih straneh 
www.slovenia-tourism.si/board. 
Oddelek TRA (tržne analize in raziskave) pripravlja ana-
lizo splošne ravni cen in ravni cen gostinskih storitev v 
Sloveniji ter izbranih evropskih državah (gre za bench-
marking raziskavo na področju cen). Več prihodnjič! 
Srednja Evropa 
Srednja Evropa beleži 15 odstotkov vseh 
potovanj in 13 odstotkov vseh počitniš­
kih potovanj in je tako na tretjem mestu 
evropskih regij po obsegu receptivnega 
turizma. 
stavlja 25-odstotni delež vseh potovanj in 
29-odstotni počitniških potovanj v Evropi. 
Glavni destinaciji sta Španija in Italija, ki 
skupaj predstavljata 86 odstotkov vseh 
evropskih potovanj v tej regiji. 
33 odstotkov počitniških potovanj Evro-
pejcev v ta del Evrope. 
sko in na Madžarsko. 
S te regije najbolj potujejo turisti iz Rusi-
je, Belorusije in Poljske. Rusi potujejo 
najraje v baltiške države in v azijske dr-
žave, vključno s Kitajsko. Na počitnice pa 
tudi na Finsko in Nemčijo. Poljaki pa so 
bolj usmerjeni v kontinentalno Evropo, 
Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo. 
Približno polovica tujih turistov, ki potu-
je v srednjo Evropo, potuje v Nemčijo. 
Hkrati pa tudi turisti iz Nemčije ustvarijo 
največ potovanj v tujino, ne samo v pri-
merjavi z ostalimi srednje evropskimi dr-
žavami, ampak tudi največ od vseh 
evropskih držav, zajetih v raziskavi (22 
% vseh potovanj, 24 % počitniških poto-
vanj). 
Kar nekaj potovanj je zaznati tudi znotraj 
regije iz Španije v Portugalsko in Maroko. 
Izmed turistov Jugozahodne mediteran-
ske Evrope potujejo največ Italijani in si-
cer v Španijo in Francijo. 
Med vsemi potovanji je pomembna tudi 
Nemčija in med počitniškimi potovanji Hr-
vaška, kot destinacija za italijanske turiste. 
Druga najpomembnejša destinacija regije 
je Turčija (25 %) in tretja Hrvaška (19 %). 
V to regijo potujejo največ Nemci, Angle-
ži, ki potujejo predvsem na Ciper in Grči­
jo, Italijani, ki potujejo največ na Hrvaš-
ko, Egipt in Slovenijo in Francozi, ki naj-
raje potujejo v afriške države in Izrael. 
Znotraj regije je čutiti tudi pretok turistov 
iz Slovenije na Hrvaško. 
V zadnjih sedmih letih je največji porast 
števila potovanj v Veliko Britanijo, Irsko, 
Francijo, Italijo, Španijo, Bolgarijo, Baltiš-
ke države in Madžarsko. Manjši porast 
števila potovanj je viden še na švedsko, 
Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Grčijo, Por-
tugalsko in Češko Republiko. Upad števi-
la potovanj v zadnjih sedmih letih pa je vi-
den v skandinavskih državah: Finsko, 
Dansko in Norveško. 
Jugovzhodna mediteranska Evropa 
Jugovzhodna mediteranska Evropa po-
staja vedno pomembnejša destinacija za 
evropske turiste, predvsem znotraj počit­
niških potovanj. 
Iz regije potujejo največ turisti iz Turčije, 
ki potujejo najraje v Nemčijo in Francijo 
oziroma druge države zahodne in srednje 
evropske regije. 
Vzhodna Evropa 
Turisti iz Nemčije potujejo največ v Itali-
jo, Avstrijo, Španijo in Francijo. 
Jugozahodna mediteranska Evropa 
Jugozahodna mediteranska Evropa je glav-
na destinacija za evropske turiste in pred-
Najbolj obiskana država v tej regiji je Gr-
čija in predstavlja 32 odstotkov vseh in 
V tej regiji je delež vseh potovanj precej 
večji kot delež počitniških potovanj, kar 
je rezultat poslovnega interesa. VIR: European Trave\ Monitor ETC-Pool Report 2002, IPK 
lnternational-The World Trave\ Monitor Company Ltd. Turisti potujejo največ v Rusijo, na Polj-
TourMIS - Turistični marketinški informacijski siste_m 
Vas zanima (1) število vseh prenočitev in število prihodov turistov po posameznih evropskih dr-
žavah po mesecih, (2) koliko prenočitev (oziroma prihodov turistov) so turisti iz izbrane emitivne 
države (na primer Velike Britanije) ustvarili v izbranem obdobju (na primer od 2000 do 2002) v 
izbrani receptivni državi (na primer Sloveniji) v (3) primerjavi s predhodnim letom, (4) koliko pri-
hodov turistov (oziroma prenočitev) je v izbranem letu zabeležila izbrana receptivna država (na 
primer Hrvaška) v (5) primerjavi s predhodnim letom? 
)ERNE) ZAJEC, JERNEJ.ZAJEC@SLOVENIA·TOURISM.SI* 
Mogoče pa vas zanima, koliko nizozemskih gostov je leta 
2002 dopustovalo v Gornji Avstriji. Se je povprečna doba 
njihovega bivanja skrajšala ali podaljšala? Kakšna je struk-
tura teh gostov? Kakšen je njihov tržni delež? Zanimive so 
tudi primerjave števila obiskov večjih evropskih mest, o če­
mer smo vas opozorili že v prejšnji številki TUR!ZMA. 
Odgovore na ta in še številna druga vprašanja, analizo kon-
kurence v primerjavi s Slovenijo ali z vašim območjem/tu­
ristično regijo, pomembno za načrtovanje nadaljnjih (trženj-
skih) aktivnosti, na internetu ponuja TourMIS (rourismus 
Marketing lnformations System). 
TourMIS je razvila Avstrijska družba za uporabno razisko-
vanje turizma (Osterreichische Gesellschaft flir Angewandte 
Fremdenverkehrsforschung/OGAF, dr. Karl Wober) z Eko-
nomske univerze na Dunaju (WU Wien), po naročilu in v so-
delovanju z oddelkom za tržne raziskave in analize pri 
Osterreich Werbung (OW). 
TourMIS lahko služi kot zgled dolgoletnega in 
uspešnega sodelovanja znanosti in gospodars-
tva, s pomočjo katerega je univerzitetni know-
how postal dostopen za potrebe turizma. 
Uspeh projekta se kaže tudi v stalno naraščajoči uporabi: 
leta 2002 se je obisk strani v primerjavi s prejšnjim letom 
povečal za 26 odstotkov in tako dosegel številko okrog 
43.800. To konkretno pomeni, da so uporabniki podatke 
na TourMIS-u poiskali približno 44.000-krat. 
Trenutno ima TourMIS okrog 3.300 uporabnikov, pri če­
mer preko 60 odstotkov uporabnikov predstavljajo turi-
stični delavci v praksi, preostali delež pa osebe v proce-
su izobraževanja. 
S tem je TourMIS 
Slika 1: Primer izpisa mesečnih podatkov (število prenočitev in prihodov turistov) 
izbranih receptivnih evropskih držav po najpomembnejših emitivnih trgih v letu 2003 
edini marketinški 
informacijski sistem, 
ki brezplačno in 
online/po internetu 
nudi dostop do 
podatkov iz približno 
30 evropskih držav in 
omogoča najrazličnejše 
primerjave s predhodnim 
letom in za različna 
časovna obdobja ter 
primerjave med posa-
meznimi državami s 
številnimi križanji. Je 
torej izredno uporabno 
analitično orodje tako 
za tiste, ki se 
vsakodnevno ukvarjate 
s tržnimi raziskavami 
in analizami ter 
načrtovanjem 
marketinških in ostalih 
aktivnosti v turizmu 
kot tudi za tiste, ki se 
s turizmom zaenkrat 
ukvarjajo študijsko. 
Opomba: Tabelo smo namenoma pustili v angleškem jeziku, da prikažemo dejanski izgled 
National tourism statistics of the European Trave! Commission 
Projection for this year 2003 compared to previous year 
Market (2) 
Foreign DE UK FR NL IT US JP Type of 
ETC destinations 1 % % % % % % % % Period Dala 
Austria N -1,1 -3,8 4,6 1,1 1,7 -1,3 -7,9 -11,8 1-5 Actual value 
A -0,3 ·1,7 1,9 2,6 2,8 1,1 -9,4 ·21,4 1-5 Actual value 
Czech Republic N -1,8 0,5 35,3 -19,1 15,8 -9,5 15,8 1,1 1-3 Actual value 
A -8,6 -8,8 31,4 -22,3 3,6 -12,8 1,1 ·3,2 1-3 Actual value 
Denmark N -5,6 -8,8 -9,0 -6,7 5,6 1,1 -11,3 -11,3 1-6 Actual value 
Fin land N -1,2 6,6 3,5 16,0 11,7 5,2 ·5,4 -3,7 1-5 Actual value 
Hungary N -7,7 -11,3 -6,2 5,0 -11,4 4,2 -13,0 -23,6 1-5 Actual value 
A -8,1 -10,3 -4,1 5,9 -8,2 0,1 -15,3 -36,6 1-5 Actual value 
lreland A 0,3 13,8 -2,6 33,6 ·0,4 -5,4 5,4 -2,6 1-3 Actual value 
Malta A 2,3 -2,3 7,9 -5,1 -11,8 ·5,7 -0,9 n.a. 1-5 Actual value 
Netherlands N -13,0 -1,0 -18,0 -13,0 n.a. -10,0 -19,0 n.a. 1-4 Actual value 
A -9,0 -3,0 -17,0 -14,0 n.a. -7,0 -18,0 n.a. 1-4 Actual value 
Norway N ·10,0 -9,0 ·11,0 49,0 -15,0 21,0 -5,0 -15,0 1-3 Actual value 
Slovenia N 4,0 1,0 34,0 2,0 -1,0 -4,0 12,0 -37,0 1-4 Actual value 
A 1,0 -4,0 21,0 9,0 2,0 -4,0 14,0 -28,0 1·4 Actual value 
Sweden N 0,0 8,o -4,0 -14,0 -4,0 -19,0 -8,o -24,0 1-6 Actual value 
Switzerland N -6,o -11,0 ·2,0 -4,0 -5,0 -7,0 ·10,0 ·1,0 1-3 Actual value 
A -4,0 -7,0 5,0 ·2,0 -2,0' -3,0 ·10,0 -5,0 1-3 Actual value 
Un ited Kingdom A ·1,0 0,0 n.a. 1,0 -3,0 38,0 -12,0 -14,0 1-5 Estimate 
(1) N = Bednights, A = Arrivals • (2) DE = Genmany, UK = United Kingdom, FR = France, NL = Nethertands, IT = ltaly, US = USA, 
JP = Japan • Table: ETC-Mt • * Povzeto po članku, objavljenem v Bulletin ANTO, junija 2003 z naslovom "Nove online funkcije". 
---'.'";' ··; _.. 
Na poslovnih straneh STO smo v poglavju analize 
in raziskave pod točko statistika (www.slovenia-
tourism.si/board), kjer v sodelovanju s Statističnim 
uradom Republike Slovenije redno objavljamo sta-
tistične podatke za Slovenijo, pripravili kratka os-
novna navodila za uporabo sistema TourMIS . 
.. -·-·. -7:· ..... ~-. · .. <::ti•~:·;;:;.·:~; . 
http:/ /www.tourmis.wu-wien.ac.at 
Da bi bila ponudba za uporabnike še boljša, se TourMIS od 
nedavnega predstavlja z novim dizajnom in nekaterimi dodat-
nimi funkcijami. Poleg poenostavljenega dostopa, zaščitene­
ga z geslom, so zdaj na voljo številne nove možnosti iskanja. 
TourMIS pri tej internacionalizaciji sistema sodeluje 
z European Trave! Commission (www.etc-europe-
traveLorg), ki tudi financira posamezne module. Vir 
podatkov za Slovenijo je Statistični urad RepubUke 
Slovenije, v sistem pa jih vnašamo na Slovenski tu-
ristični organizaciji. 
Analiza konkurence 
Jedro TourMIS-a predstavlja poleg turistične statistike Av-
strije, katere podatki izhajajo iz mesečnih anket o prenoči­
tvah in prihodih, ki jih opravlja avstrijski statistični urad 
(Statistik Austria), tudi turistična statistika držav članic Eu-
ropean Trave! Commission (ETC). 
V rubriki »Turizem v Avstriji/Prenočitve in prihodi« Tour-
MIS na primer prikaže tržne deleže, ki jih imajo posa-
mezne avstrijske zvezne dežele na emitivnih trgih. Ob 
tem je mogoče dobiti primerjave po mesecih, sezonah in 
letih. Ena od nadaljnjih možnosti je tudi analiza razvoja 
sezone. Poleg tega na TourMIS-u dobimo tudi podatke 
o prenočitvah in prihodih turistov v Avstriji oziroma zvez-
nih deželah od leta 1973; razvrščeni so po emitivnih tr-
gih, mesecih, sezonah, vrstah nastanitvenih objektov itd. 
Rubrika »Turizem v Avstriji« nudi uporabnikom brezpla-
čen dostop do rezultatov anket, opravljenih pri Gastebe-
fragung Osterreich (GBO), v letih 1991, 1994 in 1997. Do 
podatkov najnovejše ankete iz leta 2000 pa je mogoče 
priti ob povračilu stroškov (1.000 evrov). 
Poleg avstrijske turistične statistike se na TourMIS-u na-
hajajo v rubriki »Turizem v Evropi« tudi podatki o števi-
lu prihodov turistov in prenočitev ter povprečni dobi bi-
vanja turistov, številu nastanitvenih objektov in njihovi 
zasedenosti ter številu postelj po posameznih evropskih 
državah (letni in mesečni podatki). 
Posebno velikega povpraševanja (gl. grafikon »Lestvica 
TourMIS-ovih virov«) so deležni podatki iz So evropskih 
mest (rubrika »Mestni turizem v Evropi«), ki jih TourMIS 
ponuja v sodelovanju z Združenjem evropskih mest 
(www.europeancitiestourism.com). 
UTRIP TURISTICNIH TRQQV • TUR!ZEM • 1~ • 
.. . ·. --::--- t':: "#·,:':':~:·::_ :-_~:.: •:• :;;.,. . - .. . ,.. -· -~ ~~-
Nemčija 
Naslednje počitnice 
_11 odstotkov cenejše 
- boj proti last minute 
Miinchenski TZ je 29. julija na na-
slovni strani objavil članek z naslo-
vom »Veselite se, tako poceni bodo vaše 
prihodnje počitnice« in ob fotografijah destinacij 
navedel znižanje cen. Dominikanska republika minus 15 
odstotkov, Egipt minus 16 odstotkov, Turčija minus 9 od-
stotkov, Mehika minus 25 odstotkov, v povprečju pa 
bodo cene v katalogih za naslednjo zimsko sezono no-
vember 2003 do april 2004 nižje za 11 odstotkov. 
Prvi je objavil znižanje cen največji evropski koncern TUi 
in najavil, da bodo tisti, ki se bodo zgodaj odločili in bu-
kirali, uživali še dodaten popust (FrUhbucherrabatt). Ve-
liko znižanje cen velja predvsem za destinacije, kjer je 
plačilno sredstvo ameriški dolar. 
Tudi Neckermann je najavil v povprečju 11 odstotkov niž-
je cene. Z znižanimi cenami želijo vzbuditi zanimanje za 
potovanja, ki se je zaradi gospodarske krize, vojne v Ira-
ku in SARS-a močno znižalo. 
Z novim katalogom je TUi tudi najavil »boj« proti last mi-
nute knjiženju. Ponudbe za potovanja v zadnjem hipu naj 
bi se drastično zmanjšale. Namesto tega ponujajo popu-
ste za zgodnja knjiženja v vseh sredozemskih destinaci-
jah in na Kanarskem otočju . Ta znašajo v povprečju na 
osebo za en teden 50 evrov. Sicer pa so popusti za ne-
. katere destinacije sledeči: Teneriffa 120 EUR, Grand Ca-
naria do 70 EUR, Ciper 35 EUR, Tunizija 25 EUR, Kuba 84 
EUR, Maroko 60 EUR, Mallorca do 60 EUR. Podobno stra-
tegijo za zgodnja knjiženja je najavil tudi Neckermann. 
Pričakuje se, da se bodo na podoben način odzvali tudi 
drugi veliki organizatorji potovanj, kot sta Dertour in ITS. 
Rekordno število potnikov 
na letališču Hahn 
Letališče Hahn se nahaja dobrih sto kilometrov od Frank-
furta in je med večjimi križišči znanega poceni prevozni-
ka Ryanair, ki je letališče Hahn ob začetku svojih letov 
začel tržiti kot drugo frankfurtsko letališče, kljub veliki 
oddaljenosti od mesta na Majni. 
Po protestu Lufthanse in sodni odločbi so morali s to 
prakso prekiniti, kljub temu pa jim promet močno naraš-
ča. V prvih šestih mesecih so zabeležili 1,1 miljonov pot-
nikov, kar je 81 odstotkov več kot v primerjalnem lan-
skem obdobju. Do konca leta pa pričakujejo preko 2,3 
miljonov letalskih potnikov. 
Nemci občutljivi na vsako 
povišanje cen - ekološki davek 
na Balearih ukinjen 
Nova desnosredinska vlada je takoj po prevzemu oblasti 
objavila, da s 1. novembrom ukinjajo nepopularni ekološ-
ki davek, ki znaša glede na kategorijo prenočitvenih ob-
jektov med 0,26 in 2,05 evrov dnevno po osebi. Davek 
je v začetku poletne sezone 2002 uvedla takratna »rde-
če - zelena« vlada in je po mnenju poznavalcev med 
glavnimi vzroki za padec števila nemških turistov. Ali ni 
to najboljši dokaz, kako občutljivo je tržišče na vsako po-
večanje cen? V Sloveniji dvigamo cene iz leta v leto za 
nekajkrat večje zneske, kot znaša ekološki davek na Ba-
learih, na kar se čudimo, da prodaja ne gre. 
Slovenija na 
Caravan-Motor-Touristik 
2004 
Sejem CMT (Caravan-Motor-Touristik) v Stuttgartu je največ­
ji turistični sejem v Evropi namenjen splošni publiki in tudi 
predstavnikom turističnega gospodarstva, predvsem turi-
stičnim agentom - prodajalcem. Letno sejem obišče okoli 
200.000 ljudi in ker je CMT tudi prvi turistični sejem v letu, 
saj je že januarja (17. - 25. januar) na sejmu prisotnih tudi 
veliko število turističnih novinarjev iz cele Nemčije. 
Na letošnjem sejmu se je na sprejemu za turistične pred-
stavnike porodila ideja, da se prihodnje leto posebej 
predstavijo vse nove članice Evropske unije kot partner-
ske države sejma CMT 2004. Do sedaj je veljalo, da sta 
vsako leto le ena tuja država in ena nemška zvezna de-
žela nastopili kot partnerki. Letos je bila tuja partnerska 
država Hrvaška, ki je za svoj nastop vložila ogromno de-
narja. Tega denarja v slovenskem turističnem proračunu 
nimamo, lahko pa si bomo privoščili skupen nastop in 
delitev stroškov še z ostalimi novimi članicami. Po prvem 
sestanku v Stuttgartu je sledil sestanek v MUnchnu, kjer 
smo koncipirali skupen nastop in vodstvo CMT je začelo 
s pripravo za celovito prezentacijo novih članic. 
Prva konkretna akcija bo stekla že v jeseni, ko bodo or-
ganizirana študijska potovanja za novinarje v vse nove 
članice. Ker isti novinarji ne morejo obiskati vseh dese-
tih držav, so jih razdelili na skupine. Slovenijo bo obiska-
lo 10 novinarjev, ki bodo pred tem na Madžarskem. 
Tema potovanja po Madžarski (2 dni) in Sloveniji (3 dni) 
je wellness. Prihod na Madžarsko je z letalom v Budimpe-
što, povratek v Nemčijo pa iz Ljubljane. V Sloveniji bodo 
obiskali Radence, Ptuj, Maribor, Dobrno in Ljubljano. Ker 
vseh slovenskih zdravilišč v tako kratkem času ne more-
mo predstaviti, se predlaga skupna prezentacija ostalih 
zdravilišč po prihodu iz Madžarske v Radence 17. oktobra. 
Tudi program za čas trajanja sejma je že v glavnem iz-
delan. Dan pred otvoritvijo sejma bo skupna novinarska 
konferenca, kjer se pričakuje 18 0 do 200 novinarjev in 
urednikov. Sledil bo otvoritveni večer (CMT - gala), na 
katerem se bodo nove članice predstavile okoli 1.500 po-
vabljenim gostom tudi s kulturnim in kulinaričnim progra-
mom. Seveda se bodo nove EU č lanice na poseben na-
čin predstavljale tudi ves čas trajanja sejma. 
Zaradi pomembnosti dogodka se je projektu priključile 
tudi Vlada zvezne dežele Baden-Wiirtemmberg oziroma 
njeno Ministrstvo za gospodarstvo. O tem so tudi že ob-
vestili vsa ministrstva, ki so pristojna za turizem v novih 
članicah Evropske unije. To je izrednega pomena tudi za 
Slovenijo, saj spada zvezna dežela Baden-WUrtemmberg 
med najpomembnejše gospodarske partnerje Slovenije v 
Evropi, med turisti, ki iz Nemčije pridejo v Slovenijo, pa 
so številni tudi gostje iz Baden-WUrtemmberga. 
JANEZ REPANŠEK, SLOWENIEN.FVA@T-ONLINE.DE 
Avstrija 
Novo pozicioniranje 
Avstrije na osnovi 
novih vrednot 
- Avstrija je kultivirana, . 
intenzivna in nepokvarjena 
Zavedajoč se pomena vrednot za velike blagovne znam-
ke se je letos tudi Avstrijska nacionalna turistična orga-
nizacija (bsterreich Werbung) odločila, da se pozicionira 
na novo. Da bi se izognili neprestanemu tekmovanju 
med gorami, jezeri in mesti kot deli avstrijske turistične 
ponudbe, do česar je prihajalo, ko so promovirali teme 
in produkte, prehajajo sedaj na novo pozicioniranje turi-
stične države Avstrije, ki bo vključevalo vsa področja. 
Skratka, na novo želijo postaviti dežnik, pod katerim se 
bodo našli vsi turistični ponudniki v Avstriji. 
Koncept vključuje tri osnovne lastnosti Avstrije kot turi-
stične dežele: 
1. Kultivirana: pri tem izpostavljajo kakovost, ki se razu-
me že sama po sebi in vključuje vse kulturne značilno­
sti avstrijskih dežel : od ponudbe znamenitih dunajskih 
kavarn do umetnosti in kulture, ki jo nudijo avstrijska 
mesta in regije, kjer se ne pozabi tudi na kulturo pre-
hranjevanja in pitja. Torej neke vrste »avstrijski način 
življenja« 
2. Intenzivna: Avstrija s svojo naravo in pokrajino kot pri-
zorišče za intenzivna doživetja, ki vključujejo duh in 
telo (od alpinizma do wellnessa) 
3. Nepokvarjena: v Avstriji obstaja vrsto krajev, ki so 
ohranili identiteto, kot na primer Vzhodna Tirolska ali 
pa njihovih osem od UNESCA izbranih krajev svetovne 
kulturne dediščine. Skratka ponudba, ki se ne spogle-
duje z modnimi trendi in je avtentična. 
S kampanjo bodo pričeli spomladi 2004, v tiskanih me-
dijih in na TV. Glavni razlog, da bodo vsebino osredoto-
čili na navedene vrednote, je v tem, da želijo zopet moč­
neje pritegniti posamezne avstrijske zvezne dežele pod 
skupno streho. Jasno jim je, da postaja mednarodna kon-
kurenca vse hujša in da posamezne zvezne dežele same 
ne zmorejo dovolj močno opozoriti nase. 
Vse to jim potrjuje tudi študija znanega mednarodnega 
inštituta IPK, ki je ugotovila, da je avstrijskim turističnim 
ponudnikom, predvsem zveznim deželam, regijam in de-
stinacijam, »neodgovorno nastopati brez dežnika njihove 
nacionalne turistične organizacije bsterreich Werbung, 
kjer imajo počitnice v Avstriji jasen imidž in visoko stop-
njo razpoznavnosti«. 
JAN CIGLENEČKI, INFO@SLOVENIA-TOURISM.AT 
-~-.. - -~. 
ABTA se zagovarja Septembra workshopa 
Pred poletjem je Trave! Weekly izzval novega predsednika ABT~~e !ohna ~ardi~ga, 
da po seriji člankov, ki promovirajo t.i. DIV ('do it yourself') poc1tn1ce, bol! _aktr~~o 
zagovarja stališče industrije, jasno pa so tudi povedali, da od ABTA-e . prrcakuJeJo 
moderno organizacijo in ne »klub starih mačkov«. Harding je med dru~_,m odg~~?-
ril: »Kot premnogi od naših članov se tudi sam zelo akutno zavedam ~-crnkov, ~'. !'h 
imajo poceni letalski prevozniki na trg paketnih potovanj. ABTA v :voph spo_r?crlrh, 
namenjenih splošni javnosti oziroma potrošnikom, nenehno poudaqa slabost, rn ne-
varnosti samostojnega oblikovanja potovanj, ki jih nudi svetovni splet. Zavedamo 
se ključnega pomena trga organiziranih potovanj za potovaln? industrijo i_n zato se 
močno trudimo, da potrošniku predstavimo njegove prednost,. Naša zadnJa oglaše-
valska kampanja 'Brez nas ste sami' poudarja prav to.« 
v Stuttgartu in Milnchnu 
STO v okviru »Partnerskih aktivnosti v programu dela za leto 
2003 na trgu Nemčije« pripravlja skupno predstavitev turističnih 
območij na Baden-Wiirtenberškem in sicer 16. septembra v Stutt-
gartu in 18. septembra v Miinchnu. Predstavitev bo prva konkret-
na akcija pospeševanja prodaje v obliki delavnice, spremljajoče 
novinarske konference in oglaševanja v Nemčiji. Zadnji workshop 
v Nemčiji je bil leta 2000 v Dresdnu in Stuttgartu. Workshop je 
najkonkretnejša oblika pospeševanja prodaje - B2B, kjer se sre-
čuje ponudba s konkretnih povpraševanjem. Trenutno je prijavlje-
nih 11 podjetij. 
Od tu in tam 
EU za posodobitev 
elektronskega poslovanja 
malih ponudnikov 
Evropska unija želi še posebej vzpodbuditi 
razvoj turizma na podeželju. Tako je Evrop-
ska komisija v okviru programa Leader maja 
leta 2000 Avstriji odobrila 70 milijonov evrov 
za razvoj podeželja. Turistični projekti v ok-
viru tega programa so namenjeni prestruktu-
riranju manj razvitih območij avstrijskega po-
deželja in pospeševanja regionalnega razvo-
ja. Med drugim je predvideno, da bodo last-
niki majhnih hotelov in penzionov dobili po-
moč v višini 700 evrov za nakup potrebne 
programske in računalniške opreme. 
Tako naj bi do leta 2003 elektronsko prijav-
ljanje gostov zamenjalo obstoječe. To ne 
pomeni le prihranek časa in stroškov za 
lastnike nastanitvenih obratov, ampak tudi 
bistveno hitrejše in bolj natančno zajema-
nje statističnih podatkov. 
Življenjski slog 
Evropejcev 
Iz raziskave življenjskega sloga v 15-ih 
evropskih državah je razvidno naslednje 
(vir bsterreich Werbung): 
46 odstotkov Evropejcev je nagnjenih k 
novostim in sprejema spremembe; 
54 odstotkov Evropejcev je zadržanih 
glede novosti, prednost dajejo varnosti 
in tradiciji ; 
63 odstotkov Evropejcev je potrošniško 
usmerjenih, zanimajo jih predvsem mate-
rialne dobrine; 
37 odstotkov Evropejcev posega po ne-
materialn ih dobrinah, prednost dajejo 
duhovnim in kulturnim dobrinam. 
Online nakupi 
pospešeno rasejo 
Po ocenah PhoCusWright je bila vrednost na-
kupa potovanj preko interneta pred tremi leti 
26 milijard dolarjev, letos bi naj narasla na 
8o milijard, od česar 70-odstotni delež pripa-
da ZDA, ostalo pa Evropi, Azijsko-pacifiški re-
giji in Kanadi (vir Trave[ Weekly). Medtem ko 
so bile letalske družbe pri prehodu na online 
uspešnejše, pa so si hoteli v tej pogači uspe-
li iztržiti zgolj 23-odstotni delež. Sicer ocenju-
jejo, da se bo v letu 2004 turizmu bolje pisa-
lo, online nakupi pa bodo še naprej brez 
dvoma dosegali visoke stopnje rasti. 
Kitajska postaja 
turistična velesila 
Ne samo, da se na Kitajskem BDP povečuje 
po nadpovprečni stopnji (z 880 milijard USD 
leta 1997 na 1.200 milijard leta 2002, kar 
predstavlja 7,7-odstotno letno rast, nadalje-
vala pa bi se naj tudi v letu 2003), prav tako 
se povečuje tudi število prihodov turistov. 
Leta 2001 jih je Kitajsko za svojo počitniško 
destinacijo izbralo 97 milijonov - kar jo je 
uvrstilo na peto mesto, letos bi naj ta števil-
ka narasla na 100 milijonov, leta 2020 pa po 
projekcijah na 145 milijonov. Od tega bo 
33,7 milijonov tujih obiskovalcev, ki bodo 
ustvarili 75 milijard dolarjev - za primerjavo 
naj dodamo, da bi naj skupni prihodki iz na-
slova domačega in mednarodnega turizma v 
letu 2003 znašali 75 milijard dolarjev (8,5 
odstotkov več kot leta 2002), od tega 53 mi-
lijard od domačega turizma in 21,5 milijard 
od mednarodnega. Nova priložnost bodo za-
gotovo Olimpijske igre leta 2003. 
Invalidi predstavljajo 
velik tržni potencial 
Raziskava, ki jo je med več kot 1000 ljudmi 
s telesnimi poškodbami izpeljal Harris lnte-
ractive, je pokazala, da bi invalidne osebe 
za potovanja lahko porabile 26 milijard do-
larjev ali kar 100 odstotkov več, če bi turi-
st i čna industrija znala zadovoljiti njihove 
potrebe. Lani so potrošili 13,6 milijard na 
31,7 milijonih potovanjih. 
V Veliki Britaniji je vsak 
peti turist star do 25 let 
Mladi med 15-im in 25-im letom postajajo 
vse bolj pomemben tržni segment V Fran-
ciji predstavljajo kar 21 odstotkov vseh po-
potnikov, v Nemčiji 14 odstotkov in v Veli-
ki Britaniji 12, na svetovni ravni pa kar 17 
odstotkov mednarodnega turizma. 
Portugalska 
pričakuje velike 
učinke od EURO 2004 
Portugalci (svetovalsko podjetje DTZ Pieda 
Consulting po naročilu UEFA) so opravili ra-
ziskavo, v kateri so izmerili dolgoročne eko-
nomske učinke nogometnega prvenstva 
EURO 2004. Ugotovili so, da bo njegov ta-
kojšen učinek prihodek v višini 796 milijo-
nov evrov. Od tega bodo turisti med samim 
dogodkom potrošili 262 milijonov, 244 mi-
lijonov prihodka bodo ustvarila delovna 
mesta iz gradbenih del, piarovsko vrednost 
dogodka za ce lotno Portugalsko pa so oce-
nili na 209 mil ijonov. 
Poleg tega lahko Portugalska dolgoročno 
pričakuje letno povečanje turistične potroš-
nje v vrednosti med 179 in 357 milijoni 
evrov. Pri ocenah so izhajali tudi iz izkušenj 
iz Barcelone, ki je pripomogla k 3 do 6 od-
stotnemu porastu števila prihodov v letih 
po olimpiadi. V raziskavo so vključ ili tudi 
portugalsko splošno javnost, od katerih jih 
gostiteljstvo tega dogodka podpira kar 77 
odstotkov - zgolj zaradi njegovega pozitiv-
nega učinka na turizem. 
Ameriški turisti pred 
dvema rekordoma 
Po raziskavi o potovalnih namenih Američa­
nov (v luči vplivov vojne), ki jo je opravila 
TIA (Trave[ lndustry Association of America) 
kar 71 odstotkov Američanov ne zanima po-
tovanje v prekomorske destinacije. Med nji-
UTRIP TURISTICNIH TRGOV .. _TUR!ZEM • 15 . 1 
••• ••• --::--.,~: - ~~ •,:?~:~~---• • ~~J:.r ' - • - •• - •~ ••-
• ··-, ,-, 
mi jih 31 odstotkov krivdo pripisuje vojni in 
slabi gospodarski situaciji. To leto je tako 
pričakovati dva rekorda - najnižje število 
Američanov, ki bodo potovali čez lužo, in 
najvišje število tistih, ki se bodo na počitni­
ce podali po domovini - z avtomobilom. 
Prav tako ne kaže posebno dobro trgu po-
slovnih potovanj. Kar četrtin a poslovnih po-
potnikov je dejalo, da bodo letošnjo pomlad 
in poletje potovali manj kot lansko ali pa 
sploh ne, le 9 odstotkov jih bo potovalo več. 
Med razloge za manj poslovnih potovanj so 
navedli krčenje budgetov za potovanja (tako 
jih je navedlo 39 odstotkov), da ni potrebe 
po potovanju (38 odstotkov), visoke stroške 
potovanj (29 odstotkov), da ne želijo biti 
stran od doma (21 odstotkov) in krčenje po-
tovanj s strani delodajalca (15 odstotkov). 
24.000 bralcev glasuje -
Slovenija izbrana 
za drugo najljubšo 
evropsko destinacijo 
Britanska časopisa The Observer in The 
Guardian sta konec junija objavila zmagoval-
ce svojih letošnjih potovalnih nagrad (Trave[ 
Awards). Informacija, ki gre od ust do ust, je 
najboljši vodič po tem, kam in s kom iti na 
počitnice. Zato britanska časopisa The Ob-
server in The Guardian, vključno s svojimi 
spletnimi stranmi Guardian Unlimited Trave[, 
vsako leto povprašajo bralce in spletne obi-
skovalce, da ocenjujejo in s tem svetujejo. 
Letos so dobili rekordnih 24.000 odgovo-
rov, sode luj oči pa so razvrščali kakovost 
ponudbe, ki so je bili deležni na svojih po-
čitnicah, v štiri razrede: odlična, dobra, 
zmerna in slaba. Žirija je nato prenesla od-
govore v številke od nič do štiri, jih delila s 
številom kuponov in pretvorila v odstotke. 
Povzemamo le nekaj najbolj zanimivih re-
zultatov (prvih pet ter dodatno uvrstitve ne-
katerih zan imivih). V oklepaju je primerjava 
z lanskim letom, sledijo odstotki. 
Na"boljši potovalni agent 
1. Trailfinders (2); 86,4 
2. Apollo Trave[ (-); 81,7 
3. Travelcare (1); 81,4 
4. American Express (-); 80,3 
5. Travelbag (-); 79,8 
(14. Thomas Cook (8); 72,2) __ _ 
Najboljša online rezervacijska baza 
1. Virginholidays.co.uk (-); 84,1 
2. Opodo.co.uk (-); 82,0 
3. easyJet.com* (2), 80,0 
4. Buzzaway.com* (3); 79,7 
5. Expedia.co.uk (9); 78,5 
(10. Ryanair.com* (6);74,0) 
(14. Britishairways.com (8); 71,0) 
Najboljši nizkocenovni letalski prevoznik 
V letu, ko postaja meja med nizkocenovni-
mi prevozniki, charterji in rednimi letalskimi 
linijami bolj kot kdajkoli zamegljena, tako 
glede strategije kot tudi oglaševanja, se je 
kot nesporni zmagovalec s svojimi poteza-
mi izkazal British Airways (medtem Buzz in 
Go ne obstajata več). 
Najboljši nizkocenovni letalski prevoznik 
1. British Airways (-); 76,6 
2. British Midland (8); 74,1 
3. Buzz* (6); 71,.2 
4. Go* (1); 70,7 
5. easyJet* (2); 67,2 
(10. Ryanair" (3); 61, ) 
Najboljši organizator potovanj 
1. Laskarina (1); 95,5 
2. Tapestry (2); 94,2 
3. VFB Holidays (3); 93,9 
4. Citalia (-); 91,9 
5. lnntravel (-); 91,4 
(14. Simply Trave! (8); 83,7) 
(15 . Kuoni (14); 83,3) 
Na"bol"ši »leisure« letalski prevozniki 
1. Singapore Airlines (1); 88,5 
2. Emirates (2); 86,6 
3. Malaysia Airlines (s); 80,7 
4. Cathay Pacific (-); 80,4 
5. Virgin Atlantic (7); 80,4 
(11. Lufthansa (13); 76,4) 
(15. British Airways (18); 72,8) 
Najboljši poslovni letalski prevoznik 
1. Virgin (1); 82,5 
2. Lufthansa (2); 77,6 
3. Aer Lingus (-); 75,8 
4. British Midland (3); 73,0 
5. Air France (-); 72,1 
(6. British Airways (4); 71,1) 
(12. Ryanair* (5); 57,7) 
Na"bolj priljubljeno mesto (izven VB) 
1. Sydney (1); 96,6 
2. Melbourne (2); 95,1 
3. Tokyo (-); 94,6 
4. Cape Town (3); 94,5 
5. Vancouver (s); 94,4 
(9. Oslo (-); 92,5 - evropsko mesto 
najvišje na lestvic0 
(13. Venice (7); 91,2) 
Najbolj priljubljena evropska destinacija 
Slovenijo so izbrali za drugo najljubšo 
evropsko destinacijo. Dobila je 94,3 odstot-
kov ocene o zadovoljstvu, zmagovalec pa 
94,6 odstotkov. Res zanemarljiva razlika! 
Na"bor ril"ubrena evro ska destinacra 
1. Islandija (3) 79; 94,6 
2. Slovenija (-); 94,3 
3. Finska (1); 91,1 
4. Norveška (2); 89,8 
5. Švica (5); 89,6 
6. Hrvaška (8); 89,3 
7. Italija (6); 89,1 
8. Švedska (4); 89,0 
9. Češka (7); 88,6 
10. Avstrija (13); 87,8 
11. Francija (18); 87 ,o 
12. Madžarska (22); 85,8 
13. Danska (10); 85,8 
14. Irska (9); 85,6 
15. Turčija (11); 85,4 
Najljubša »long-haul« destinacija 
1. Čile (-); 89,7 
2. Maroko (29); 89,2 
3. Tanzanija (7); 89,1 
4. Ekvador (11); 87,5 
5. Brazilija (21); 87,2 
Za najboljšo brošuro so izbrali Original Tra-
ve!. Zmago si je zaslužila zaradi inovativne-
ga designa in pa resničnega razumevanja 
potreb ciljnega trga. Original Trave! je nov 
organ izator potovanj, ki se specializira za 
kratke, zelo aktivne počitnice za poslovne-
že, ki želijo kar najbolje izkoristiti svoj dra-
gocen čas. 
Najboljša spletna stran: 
www.tripsworldwide.co.uk 
• Glasovanje je potekalo pred združitvami alirebran-
dingom. 
Interni standardi v hotelski animaciji na primeru 
slovenskih hotelov in španske verige Sol Melia 
Standardizacija postaja vse bolj pomembna v sodobnem poslovno konkurenčnem svetu. Proizvod-
na industrija standarde uporablja že vrsto let, proces globalizacije pa je zahteve po merilih in 
standardih prenesel tudi na različna področja storitvene industrije. 
DAMJAN GLAZER, DAMJAN.GLAZER@HOTELI-PALACE.SI • MAG. TADEJA ]ERE LAZANSKI, TADEJA.LAZANSKl@TURISTICA.EDU 
Interni standardi podjetij so pravila, ki se izvajajo znotraj 
posameznega podjetja. Značilno za interne standarde pod-
jetja je, da jih podjetje sprejme niso pa nujno dosegljivi jav-
nosti. Primer uporabe internih standardov v hotelirstvu so 
svetovne hotelske verige Hilton, Sheraton, Best Western, 
Sol Melia. Slednjo hotelsko verigo bomo predstavili kot pri-
mer urejene interne standardizacije v hotelski animacij i. 
Standardi v hotelski animaciji 
V hotelski animaciji, še bolj kot v turizmu na sploh, se kar 
vsiljuje vprašanje, ali je človeške odnose možno standardi-
zirati oziroma do kolikšne mere naj se odnosi standardizi-
rajo, da bodo še zmeraj pristni. Bistvene razlike med turi-
stično dejavnostjo in hotelsko animacijo, ki je njen del, ni, 
vseeno pa lahko z gotovostjo trdimo, da je stik gosta z ani-
matorjem bistveno daljši in praviloma tudi intenzivnejši, di-
stanca med njima pa posledično manjša, še posebej, če je 
gostov na do ločeni aktivnosti manj. 
Analiza stanja hotelske animacije 
v izbranih slovenskih hotelih 
Na podlagi statističnega letopisa smo izbrali destinacije ozi-
roma področja, za katera se pričakuje, da je animacija naj-
bolj prisotna: hoteli iz destinacij s pretežno počitniškimi go-
sti (Mestna občina Piran in Občina Bled) in hoteli z zdravi-
Interni standardi hotelske verige Sol MeUa 
Področje hotelske anlmadje je zelo podrobno standardizirano. 
Del zapisanih standardov je v večini primerov tudi video kase-
ta s posnetki (ne)pravilnega ravnanja oziroma obnašanja. In-
terni standardi pokrivajo naslednja področja (Sol Mella, 1997): 
- Opis dolžnosti kategorij animatorjev (vodja, športni anima-
tor, otroški animator, dekorater, plesalec ipd.); 
- Splošne norme in tehnike: splošni bonton, nošenje unifor-
me, osebna higiena, informiranje in obveščanje gostov, na-
ročila in popravila materialov, nagrajevanje gostov, izostan-
ki iz dela, sestavni del splošnih pravil so skripta dnevnih in 
večernih aktivnosti, video-posnetki animacijskih programov, 
katalogi kostumov, rekvizitov, dekoracije in inštalacij; 
- Materialni pogoji za izvajanje animacijskih programov; 
- Splošna pravila za večerne programe, zabave, kabarete; 
- Priprava in organizacija mini diska in drugih večernih 
otroških programov; 
- Tehnike in načini ravnanja z mikrofonom, podeljevanja di-
plom in medalj za otroke, najstnike in odrasle, oznanjanja 
dnevnih aktivnosti s prenosnim ozvočenjem ter predstavi-
tev orkestra, glasbene skupine, zunanjih pod-izvajalcev; 
- Tehnike in načini ličenja za različne vrste večernih progra-
mov, okraševanja, osvetljevanja odra; 
- Tehnike komuniciranja z gosti; 
- Pravila in tehnike organiziranja timskih športnih aktivnosti, 
tekmovanj na terasi, tekmovanj v vodi za odrasle in otroke; 
- Priprava in organiziranje posebnih - tematskih delov dne-
va ter posebnih dogodkov in programov v povezavi z 
drugimi hotelskimi oddelki. 
liško dejavnostjo (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč). 
Želeli smo izbrati po tri hotele z največjim številom nočitev 
iz vsake od gornjih skupin, vendar vsi niso bil i pripravljeni 
sodelovati, tako da so v analizi sodelovali naslednji hoteli: 
1.) Mestna občina Piran: 
Hoteli Morje (hotela Riviera in Slovenija ter Aparthotel Ja-
dranka), 
Hoteli Palace (Grand Hotel Palace ter hoteli Apollo, Neptun 
in Mirna) in 
Metropol Group (Grand Hotel Emona ter hoteli Roža, Luci-
ja in Barbara). 
2.) Občina Bled: 
Kompas hotel Bled, 
- Grand hotel Toplice in 
- Hotel Astoria. 
3.) Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč: 
Terme Čatež, 
- Terme Dobrna in 
- Zdravilišče Radenci. 
S pomočjo strukturiranega intervjuja smo se osredotočili na 
naslednja področja: 
Prisotnost animacije; 
Organiziranost animacije; 
Zaposlovanje, kadrovanje in pogoji dela; 
Vrednotenje dela; 
Interni standardi. 
Intervjuji so bili opravljeni spomladi 2003, v gornjih hotelih, 
z osebami, ki so v hotelih odgovorne za organizacijo anima-
cijskih programov oziroma v primeru, ko ta zadolžitev ni do-
deljena nobenemu od zaposlenih, z vodjem recepcije ali ka-
drovskim referentom. 
Prisotnost animacije 
V vseh izbranih hotelih se izvajajo animacijski programi. V 
času odprtja hotela so animacijske aktivnosti organizirane v 
2/3 hotelov (66,66 odstotkov vseh hotelov), t.j. na Obali in 
v zdraviliščih . Izstopa Občina Bled, kjer so animacijski pro-
grami organizirani le ne izrecno zahtevo posameznih skupin. 
Organiziranost animacije 
Animacija je organizirana največkrat kot del službe marke-
tinga (v 55,6 odstotkov primerov), kot samostojen oddelek 
ali kot del kongresne dejavnosti pa vsakič v enem primeru 
(11,1 %). V dveh Blejskih hotelih se izvajanje hotelske ani-
macije prepušča zunanjim izvajalcem, ki se jih najame le na 
zahtevo skupin. 
Kako je definiran "oddelek" animacije? 
Vodja animacije je v večini primerov, razen ko se organiza-
cija prepušča zunanjim izvajalcem (v 22,2 odstotkih prime-
rov), samostojno delovno mesto (s5,6 %), v ostalih prime-
rih (22,2 %) pa je to dodatna zadolžitev vodje kongresne-
ga centra oz. prodajnega referenta. (Tabela 1) 
Kdo opravlja funkcijo vodje/organizatorja 
animacijskih programov? 
V hotelih, kjer se animacija izvaja ves čas odprtja hotelov, 
je redno prisotnih povprečno 0,9 animatorja. Na Obali in v 
zdrav i liščih 1,3 in v Občini Bled o animatorjev'. V enem od 
Blejskih hotelov, kjer se animacija ne izvaja le na zahtevo 
gostov, je prisotna samo ena oseba, ki je zadolžena tako 
za organizacII0 Kor ruai Izveooo animacI1sKin programov. 
Animatorji imajo razdeljene funkcije (vodja, športni, otroški ani-
mator, ... ) le v dveh primerih (22,2 %), v vseh ostalih primerih 
(77,8 %) se med seboj menjajo oziroma imajo razdeljene funk-
cije le v času visoke sezone, ko hoteli začasno zaposlijo dodat-
ne animatorje. (rabela 2) 
Imajo animatorji razdeljene funkcije? 
Animacija ima samo v enem od izbranih hotelov svoj pro-
račun. Ocena animatorjev, vodje animacije in/ali animacije 
kot oddelka pa nanj nima vpliva. (Tabela 3) 
Zaposlovanje, kadrovanje in pogoji dela 
Izobrazba, ki se v večini primerov (55,6 %) zahteva za vod-
jo animacije, je VI. ali VII. stopnja turistične smeri, v 22,2 
% primerov se zahteva V. stopnja izobrazbe, nobene for-
malne izobrazbe pa se ne zahteva prav tako v 22,2 % pri-
merov. Kot dodatni pogoj se zahteva znanje tujih jezikov 
(v 77,8 % primerov) in sicer aktivno znanje dveh in pogo-
vorno znanje še enega tujega jezika ter v enem primeru 
(Obala) še dodatno poznavanje dela z računaln i kom. 
Od animatorjev se v pri,l>ližno slabi polovici primerov (44,4 %) 
zahteva V. stopnja izobrazbe, v ostalih primerih (s5,6 %) hoteli 
ne postavljajo pogojev glede formalne izobrazbe. V povprečju se 
od animatorjev zahteva poznavanje istega števila jezikov kot od 
vodje. (Tabela 4, 5, 6, ) 
d
. / 
Tabela 4: Izobrazba - vo Ja i 
Bled 
Portorož 
Zdrav i lišča 
Skupaj 
2 
o 
o 
2 
o 
1 
2 
' ·' 
1 
2 
2 
5 
3 
3 
3 
9 
Tabela 5: Znanje tujih jezikov - vodja (. 
Bled 
Portorož 
Zdravilišča 
Skupaj 
2 
o 
o 
2 
o 
o 
1 
1 
1 
3 
1 
5 
Tabela 6: Izobrazba - animator 
Bled 2 
1 2 
1 2 
o 
o 
1 
1 
3 
3 
3 
9 
Tabela 1: l<ako je definiran "oddelek" animacije? Tabela 2 : l<do opravlja funkcijo vodje/organizatorja animacijskih programov? 
Tabela 3: Imajo animatorji 
razdeljene funkcije? 
Bled 
Portorož 
Zdravilišča 
Skupaj 
1 11 l 1 1 111 11 ill1 
11 1 '1 1 
1 
'i' 11 1, / 1 1 11' 1 ' 1 11 t 1 1 l '! ~ 
'1 .... [~( \ 1 1 \ ,!.(.., ~ 1' j 1 1 • ..: 1' 
o 
o 
1 
1 
o 
1 
o 
1 
1 
2 
2 
5 
2 
o 
o 
2 
3 
3 
3 
9 
Bled 
Portorož 
Zdravilišča 
Skupaj 
1 rf 11\ 1 1 1 1,' lj1 1 
• ,'1 ,11 1'1 t 1 11 
11, r,, 
1 
1 
o 
2 
2 
o 
o 
2 
o 
2 
3 
5 
3 
3 
3 
9 
· , , ( ~,,·•- J!~' -.."''II)!~ J' 
Bled o 3 o 3 
Portorož 1 1 1 3 
Zdravi lišča 1 1 1 3 
Skupaj 2 5 2 9 
, ...,. ' '· ' . 
Zakonsko predpisani standardi v Sloveniji • Standar-
dov, ki bi bili zakonsko predpisani in torej obvezni na področ­
ju hotelske animacije, skoraj ni, kljub temu pa obstajajo: 
- Poklicn i standard turističn i animator/turistična animatorka 
(v pripravi); 
- Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za po-
klicno kvali fi kacijo turist i čn i animator/tu ristična animator-
ka (v pripravi); 
- Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih 
obratov in marin. 
Neobvezni standardi • Kot neobvezne standarde lahko v ho-
telski animaciji štejemo nače la animacije. Nače la animacije 
po Clausu Fingerju in Brigitte Gayler so: 
- Načelo informiranja; 
- Načelo arhitekture; 
- Načelo planiranja; 
- Nače lo organizacije; 
- Nače lo spodbujanja k sodelovanju; 
- Ekonomsko nače lo . 
Sol Melia so dober učni -primer standardov v hotelski 
animaciji, kjer je v večini primerov poleg zapisanih stan-
dardov na voljo tudi video kaseta s posnetki (ne)pravil-
nega ravnanja oziroma obnašanja. 
Področje internih standardov v hotelski animaciji je v Slo-
veniji popolnoma neurejeno, praviloma so zapisana le 
splošna pravila obnašanja (kodeks) in standard nošenja 
uniforme. V Hotelih Sol Melia posvečajo vrednotenju dela 
bistveno večjo pozornost kot v slovenskih podje~ih. Zasno-
vano je tako, da zaposleni med seboj tekmujejo, naloga vo-
dilnih pa je, da ta tekmovalnost ostane »zdrava«. 
... .;: -- -- ~ .... ~ -. ........ " . . 
V število animatorjev ni vk lj učena oseba, ki je zadolžena 
za organizacijo programov 
- •• • ' .!..._,...,, • 
. , . ... _... ,.. . 
MO'liEl!IRSiliM.O • 
Izobrazba - vodja 
Sistemizacijo delovnega mesta animator in vodja animacije 
ima izdelano en hotel na Obali. Vodja an imacije je v največ 
primerih (44,4 %) zaposlen redno, a za do ločen čas, v ne-
kaj manj primerih za nedoločen čas (33,3 %), drugje pa se 
an imacija prepušča zunanjim izvajalcem (22,2 %). (Tabela 7) 
Animatorji so v največ primerih zaposleni po pogodbi (66,6 %) 
ali redno za določen čas (s5,6 %), v nekaj manj primerih pa 
preko študentskega servisa (44,4 %). Iz tabele 15 je razvidno, 
da so blejski animatorj i zaposleni i zključno po pogodbi (ho-
norarno, pogodbeno ali po avtorski pogodbi) . V Portorožu je 
slika enakomerno razpršena, v zdrav i lišč ih pa je večina anima-
torjev (60 %) zaposlenih redno za do ločen čas. (Tabela 8) 
Delovna obveznost animatorjev kot tudi vodje animacije je 
definirana po kolektivni pogodbi in znaša 40 ur na teden (v 
77,8 % primerov), razen v dveh primerih, ko le-ta ni defini-
rana, ker izvajajo an imacijske programe zunanji izvaja lci. 
Animatorji in vodjem animacije imajo uniformo v tretjini hotelov 
(33,3 %). V največ primerih zavzema animatorjeva uniforma dve 
majici s kratkimi rokavi (33,3 %), trenerko (22,2 %), športno 
obutev in večerno obleko pa le v enem primeru (11,1 %). 
Animatorjem ali vodje animacije v nobenem hotelu ne pripa-
da personalna soba/ležišče, le v enem hotelu pripada anima-
torju (glasbeniku) hotelsko ležišče (Obala). Personalna prehra-
na pripada nekaj več kot polovici zaposlenih v animaciji (66,6 
%), pijača v omejenih količinah pa tretjini (33,3 %). Sistema 
napredovanja nimajo izdelanega niti v enem hotelu. (Tabela 9) 
Vrednotenie dela 
Uspešnost vodje animacije ocenjuje največkrat (55,6%) ne-
posredni nadrejeni in gostje z anketami, v ostalih primerih 
se uspešnost vodje ne ocenjuje. Popolnoma enako velja za 
animatorje. Iz tabele 10 je razvidno, da se uspešnost ne 
ocenjuje v Občini Bled in v enem od portoroških hotelov. 
Uspešnost animacije kot oddelka se kar v dveh tretjinah 
(66,6%) ne ocenjuje, v dveh primerih jo ocenjuje vodja sam 
(22,2 %), v enem primeru pa je ocena oddelka odvisna iz-
klju čno od ocene gosta. Ocena animacije v primeru, ko ima 
oddelek animacije svoj proračun , nima nobenega vpliva na 
njegovo viš ino. (Tabela 10) 
Interni standardi 
Vsi hoteli imajo zapisana splošna pravila obnašanja in 
standard o nošenju uniforme, ostalih standardov, ki bi se 
dotikali področj a hotelske animacije, nimajo. 
Primerjava slovenskih hotelov 
s špansko verigo 
V primerjavi slovenskih hotelov s špansko hotelsko verigo 
Sol Melia se bomo držali že zapisanih področij. Menimo, da 
je vzorec dokaj reprezentativen, saj je na eni strani Sol Melia 
veriga s preko 350 hoteli, na drugi strani pa smo izbrali de-
vet slovenskih hotelov iz področij, za katera se upravičeno 
najbolj pričakuje, da se v njih izvajajo animacijski programi. 
Kaj smo ugotovili: 
Vidimo, da se tako v Sloveniji kot na izbranem primeru 
španske verige animacijski programi v veliki večini prime-
rov izvajajo celo leto oz. ves čas odprtosti hotelov. 
Animacija je v vseh hotelih Sol Melie organizirana kot samo-
stojen oddelek, medtem ko je v Sloveniji animacija pravilo-
ma del drugih oddelkov v hotelu, največkrat del marketinga. 
Največja razlika se kaže v številu an imatorjev, ki so stal-
no prisotni v hotelu. V Sloveniji je v povprečj u to manj kot 
en animator (0,9), medtem ko sta v španski verigi poleg 
vodje prisotna še najmanj dva animatorja. 
število stalno prisotnih animatorjev seveda vp liva na or-
ganizacijo dela; tako v večini primerov v Sloven iji an ima-
torji nimajo razdeljen ih funkcij (športni, otroški, ... an ima-
tor) oziroma si jih razde lijo le v času visoke sezone, ko se 
zaposlijo dodatni animatorji, v Sol Hoteli Sol Melia pa 
imajo animatorji te funkcije praviloma razdeljene. 
Tabela 7: Znanje tujih jezikov - animator 
o 2 3 Sku 
Portorož 
Zdravilišča 
Skupaj 
2 
o 
o 
2 
1 
1 
1 
3 
o 
2 
2 
4 
Tabela 8: Kako je zaposlen vodja/ organizator animacije? 
Bled 
Portorož 
Bled 
Portorož 
Zdravilišča 
Skupaj 
NI vodje 
2 
o 
o 
3 
2 
1 
6 
Redno,za 
nedoločen 
čas 
o 
2 
1 
Redno, za 
določen 
čas 
1 
1 
2 
o 
2 
3 
5 
Tabela 10: Kako se ocenjuje uspešnost vodje 
animacije/animatorjev? 
nadrejeni ocenjuJe 
In e 
Bled o 3 
Portorož 2 1 
Zdravilišča 3 o 
Skupaj 5 4 
Skupaj 
3 
3 
3 
9 
o 
3 
1 
4 
Animacija ima v Sol Melia hotelih kot samostojen oddelek 
svoj proračun, katerega višina je odvisna od ocene anima-
torjev in an imacije kot oddelka, v Sloveniji pa je animacija 
del večjega oddelka in je tako zajeta v proračun le-tega, oce-
na dela animatorjev pa nima vpliva na dodeljena sredstva. 
Formalni pogoji za sprejem na delovno mesto animator ali 
vodja animacije so v Sloven iji določe ni natančneje in 
strožje kot v Španij i, kjer je pra ktično edini pogoj oprav-
ljen tečaj, ki ga organizira veriga, za delovno mesto vod-
ja animacije pa še dodatno izkušnje. 
Španci pripisujejo veliko težo celostni podobi an imacije, 
del katere so tudi uniforme, ki jih Sloven iji praktično ani-
matorji nimajo. 
Ostali pogoji, ki smo jih ocenjevali (prehrana, pijača, pre-
noč išče), so bistveno boljši v španski verigi , kar je posle-
dica razmišljanja vod ilnih v podjetjih. V Slovenij i predstav-
lja hrana an imatorja za podjetje strošek, v španski verigi 
predstavlja uro, ki ne šteje v delovni čas, vendar je v tem 
času animator prisoten v hotelu in v stiku z gosti (an i-
matorji imajo penzionsko prehrano) . 
Sol Mejja ima dobro izdelan sistem napredovanja v ani-
maciji, v Slovenij i pa tega nima nobeno hotelsko podjet-
je. Zagotovo je to posledica majhnosti hotelskih podjetij 
(največje anketirano hotelsko podjetje so bili Hoteli 
Palace, ki zavzemajo štiri hotele), kjer je na enem nivoju 
animator in na drugem vodja. 
Vrednotenju dela posvečajo v Hotelih Sol Melia bistveno 
večjo pozornost kot v slovenskih podjetjih, kjer oceno an i-
matorja poda vodja animacije, oddelek kot celota pa se ne 
ocenjuje. Obenem je ocenjevanje v Hotelih Sol Melia za-
snovano tako, da zaposlen i med seboj tekmujejo, naloga 
vodilnih pa je, da ta tekmovalnost ostane »zdrava«. 
Področje internih standardov v hotelski animaciji je v Slove-
niji popolnoma neurejeno, praviloma so zapisana le splošna 
pravila obnašanja (kodeks) in standard nošenja uniforme. V 
Hotelih Sol Melia pokrivajo interni standardi vsa področja 
hotelske animacije, so zapisani in dostikrat tudi posneti na 
video kaseti (organizacija družabnih - nešportnih aktivno-
stih, priprava in organizacija kreativn ih delavnic za otroke). 
-:~:-=- : -:-•. ~--~-- - - .. . . .-. . . ~?~•·~ 
Po razgovorih v slovenskih hotelih se je pokazalo, da obstaja nek splošen 
interes, da bi se animaci15ki programi v hotelih izvajali, vendar pod pogo-
jem, da s tem niso povezani nobeni dodatni finančni stroški. Na animacijo 
se še zmeraj gleda z ekonomskega vidika, pri čemer se ne upošteva, da 
so ekonomski učinki animaaje posredni in se praviloma pokažejo šele po 
daljšem obdobju. Obenem pa se pozabija na funkcijo animacije kot pos-
peševalca prodaje, ki lahko bistveno poveča izvenpenzionsko poraba ho-
telskih gostov in pri kateri se finančni učinki pokažejo takoj. 
--Predvidevamo lahko, da se bo urejenost hoteiske . "" 
animacije v prihodnjih letih bistveno izboljšala. 
Prvi korak je bila zagotovo kategorizacija v letu 
1997, ki je pridobitev nekaterih znakov specializa-
cije začela pogojevati s prisotnostjo hotelskih ani-
matorjev, pomembna pa sta zagotovo tudi poklic-
ni standard in katalog znanj za poklicno kvalifika-
cijo turistični animator, ki sta v pripravi. 
TRZNO KOMUNICIRANJE • PREGLED TIS l<A V EVROPSKI UNIJ I • TUR!ZEM • 18 
--::- -.-. ·=~~-:. - ~:_, . - .. ~i$. - ;s...:,~..... -~ . . -
Evropa se združuje, a ostaja celina različnih držav, narodov ... 
in bralnih navad -poglejmo, kaj in kako berejo Evropejci 
Ker smo ravno v aktualnem času, ko turistični tržniki pripravljajo oglaševalske plane za naslednje leto, smo se v uredništvu TUR!ZMA odločili, da povze-
mamo zanimiv in uporaben članek s pregledom evropskega tiska (zgolj splošnega, ne specializiranega), ki je izšel v Marketing Magazinu (Moč evropske- · 
ga tiska, MM december 2002, avtor Gorazd Bohte). Objavo nam je dovolilo MM-ovo uredništvo. Opomba: uvod v pregled objavljamo v skrajšani obliki. 
Čeprav se Evropa v zadnjih desetletjih pospeše-
no povezuje, je še vedno celina zelo različnih 
držav in narodov. Kljub temu, da ima njen lep 
del že skupni trg in valuto, so razlike v menta-
liteti, kulturi in odnosu do življenja tu še vedno 
zelo velike. Precej različni sta v evropskih drža-
vah zato tudi vloga in moč tiska. Prav tako so 
zelo različne tudi bralne navade prebivalcev. 
Nekako naravno je, da ljudje več berejo v mrzlih severnih 
deželah, kar potrjujejo relativno zelo visoke naklade časo­
pisov v nordijskih državah. Prav tako je razumljivo, da po 
časopisih manj posegajo v sredozemskih deželah, kjer na-
rava ponuja obilo drugega veselja. Logično je tudi, da ča­
sopise manj kupujejo v revnejših državah, kjer bistveno 
bolj obremenujejo družinski proračun. 
~,.:.":f.;~ .. -=--~ ---::. . ~_-._ . ., _ _.,::.. .. . -~ -;~:: .. :-~ :-111!1!11111'!1-__ 
Članek v Marketing Magazinu je v pregled dnevnega 
časopisja zajel vseh 15 članic Evropske unije (Avstri-
jo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Ita-
lijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, 
Španijo, Švedsko in Velika Britanijo) kot tudi 12 kan-
didatk za članstvo (Bolgarijo, Ciper, Češko, Estonijo, 
Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, 
Slovaško in Turčijo) , a v TUR!ZMU zaradi omejitve pro-
stora povzemamo pregled zgolj med članicami. 
:,.;....:'r"''-_'l..,,. 
Dnevni časopisi se deU)o po več meriUh. Glede na 
čas Izhajanja oziroma zakQufka reclakd)e poznamo 
Jutranje In večerne. Druga delitev Je na nadonalne 
ter regionalne In aU lokalne časopise. Prvi pokriva-
jo vso državo In svet, če Izhajajo v kakšnem od 
svetovnih Jezikov, pa njihov vpUv seže tudi čez dr-
žavne meje. Takšni časopisi so na primer london-
ski Flnandal Times, pariški Le Monde, New York 
Times In Washington Post. Lokalni časopisi se uk-
valjajo z lokalnimi oziroma regionalnimi zadevami, 
pri čemer včasih dosegajo zelo vlsoke naklade. V 
časopisno boQ razvitih državah brald kombinirajo 
nadonalne In lokalne časopise. V Evropi Je doka) 
trdna tudi delitev na resne In bulvarske, tabloidne 
časopise. Na)boQ Jasna Je ta delitev v VeUkl Brita-
nlp, ponekod pa Je boQ zameglJena. Predvsem v 
večjih vzhodnoevropskih mestih zadnje čase lzha-
a)o tudi dnevni v an8' 
~ . AvSiriia . 
~ Avstrija ima veliko časopisno tradicijo in dobro ~ ~ razvit časopisni trg. Prvi avstrijski časopis je bil 
natisnjen leta 1605, naša severna soseda pa se ponaša 
tudi z najstarejšim dnevnikom na svetu. Wiener Zeitung z da-
našnjo naklado 20.000 je začel izhajati leta 1703, časopisno 
središče Avstrije je seveda Dunaj, kjer izhaja večina avstrijskih 
nacionalnih časopisov. Največjo naklado imata Kurier 
(s40.ooo) in Neue Kronen-Zeitung (s10.ooo), najuglednejši pa 
je Die Presse (100.000). Podobno naklado kot Die Presse ima 
tudi Der Standard. Graški Kleine 
ffii.--..= _ __,_____ Zeitung ima naklado 177.000, 
številko 100.000 pa dosežejo 
ali se ji vsaj približajo tudi 
innsbruški Tiroler Tageszei-
tung, celovški Kleine Zeitung, 
Oberosterreichische Nac-
hrichten iz Linza in salzburški 
Salzburger Nachrichten . 
Belgija ~ , 
V Belgiji je okrog 30 splošnih dnevnikov s 
skupno naklado 1,625.000 izvodov. Belgija se je-
zikovno deli na frankofonski in flamski del, kar 
se odseva tudi na časopisnem trgu. V zadnjih 
letih je zelo opazna medijska koncentracija v rokah peščice 
velikih založnikov. Večina frankofonskih časopisov je v rokah 
skupin Rossel in Mediabel, glavni izdajatelj flamskih pa je 
skupina VUM. Najpomembnejši časopis v francoščini je bru-
seljski Le Soir (178.000), v flamščini pa imajo De Stan-
daard/Het Nieuwsblad/De Gentenaar skupno naklado 
372.000, Het Laatste Nieuws/De Nieuwe Gazet pa 306.000. 
Več kot 100.000 naklade imajo v Belgiji še Gazet van Antwer-
pen, L'Avenir du Luxembourg iz Arlona, Het Volk iz Ghenta, 
Het Belang van Limburg iz Hasselta in La Meuse iz Liegea. 
~s~~,!~~,rnpsSh dm,  •~ 
ljudje največ berejo. V državi z dobrimi petimi mi-
lijoni prebivalcev izhaja kar 37 pomembnejših 
dnevnikov s skupno naklado 1,615.000 izvodov. 
Na Danskem ni pravih nacionalnih časopisov, v Kobenhavnu 
domuje petina časopisov s polovico skupne naklade. Noben 
časopis ni v lasti kakšne politične stranke, čeprav je za dan-
ske časopise značilno, da svoje politične usmerjenosti ne skri-
vajo. Večina časopisov je v privatni lasti in v rokah nekaj ve-
likih koncernov, kakršen je na primer skupina Berlingske. Naj-
večji danski časopis je Politiken iz Kobenhavna z naklado 
571.000. V prestolnici imajo več kot 100.000 naklade še Ber-
lingske Tidende (160.000), Ekstra Bladet (159.000), Aktuelt 
(156.000) in B.T. (145.000). Od preostalih so največji Arhus 
Stiftstidende (176.000), Nordjyske Stiftstidende iz lborga 
(114.000) in Jydske Vestkysten iz Esbjerga (106.000). 
Finska 
Finci po branju časopisov brez dvoma sodi-
jo med prvake. V deželi s slabimi petimi milijoni 
prebivalcev izhaja 27 dnevnikov s skupno nakla- ~ 
do 3,3 milijona. To seveda pomeni, da povpreč-
ni Finec kupuje dva ali celo več časopisov. Največji in naju-
glednejši je helsinški Helsingin Sanomat z zavidljivo naklado 
447.000, ki je tudi edini finski nacionalni časnik. številko 
100.000 v Helsinkih presežeta še llta-Sanomat (218.000) in 11-
talehti (101.000), v Tampereju Aamulehti (134.000), v Turkuju 
pa Turun Sanomat (113-000). Kar nekaj časopisov izhaja v 
švedščini, ki je na Finskem drugi uradni jezik, na primer hel-
sinški Hufvudstadsbladet z naklado 55.000. 
Francija ~ , 
Večina francoskih dnevnih časopisov je ali v 
lasti individualnih založnikov ali pa močnih sku-
pin, ki so nastale okoli kakšnega podjetja. Tak-
šne skupine so na primer Amaury, Bayard, 
Emap, Expansion, Hachette Filipacchi in Socpresse. V svetu 
najbolj znani francoski časopisi so levosredinski Le Monde 
(402.000), desničarski Le Figaro (375.000), levičarski Libera-
tion (169.000) in komunistični L'Humanite (117.000). Le Mon-
de po pravici velja za enega najboljših časopisov na svetu, ne 
le zaradi korektnega poročanja in zanimivega komentiranja, 
ampak tudi zaradi odpiranja številnih tem s področja medna-
rodne politike, ki jih drugi globalno usmerjeni časopisi radi 
spregledajo. Zato je Le Monde, čeprav Franciji seveda name-
nja veliko pozornosti, bolj kakor klasičen francoski nacional-
ni časopis mnenjski voditelj frankofonskega in francosko go-
vorečega sveta, kar v nekoliko manjši meri velja tudi za dru-
ge omenjene francoske časopise . V Parizu ima Le Parisien na-
klado 478.000, športni dnevnik L'Equipe pa 390.000. Zunaj 
Pariza več kot 200.000 dosežejo Ouest-France iz Rennesa 
(786.000), La Voilc du Nord iz Lilla (410.000), Le Dauphine 
Ubere iz Grenobla (397.000), Sud-Ouest iz Bordeauxa 
(359.000), Le Progres iz Lyona (299.000), La Nouvelte Repub-
lique du Centre-Ouest iz Toursa (285.000), La Montagne iz 
Clermont-Ferranda (250.000), L'Est Republicain iz Nancyja 
(230.000), La Depeche du Midi iz Toulousa (218.000) in Les 
Demieres Nouveltes d'Alsace iz Strasbourga (215.000). 
Grčija 
V Grčiji so večerniki veliko bolj priljubljeni od 
jutranjikov, kar kažejo tudi prodajna razmer-
ja. Večernikov na dan namreč prodajo 
700.000, jutranjikov pa kar desetkrat manj. že te številke ka-
žejo, da so Grki razmeroma slabi bralci ali pa vsaj slabi kup-
ci časopisov. časopisov je sicer veliko, a imajo za skoraj de-
setmilijonsko državo vsi po vrsti precej nizko naklado. števil-
ko 100.000 presežejo le atenski časopisi Eleftheros Typos 
(167.000), Ta Nea (135.000) in Eleftherotypia (115.000). 
Irska 
Irci so bolj veseljaki in pivci kakor bralci 
časopisov, so pa zelo navezani na te-
denske, predvsem lokalne časopise . Dnev-
nikov tako ni prav veliko, najuglednejši je dublinski The 
lrish Times, ki ima naklado 105.000. Največjo naklado od 
dublinskih časopisov ima sicer lrish lndependent (165.000), 
Evening Herald ima 115.000, The Star pa 85.000, v Corku 
pa lrish Examiner 57.000 in Evening Echo 27.000. 
Italija / 4 
V Italiji izhaja 78 dnevnikov, kar pa je glede 
na število prebivalcev (skoraj 60 milijonov) 
razmeroma malo. Njihova skupna naklada je 
5,960.000, pri čemer jih kar štiri petine izhaja na severu 
države in le petina na jugu. Osrednji časopisni središči sta 
Milano in Rim, pri čemer je najpomembnejši italijanski ča­
sopis najverjetneje milanski Corriere delta Sera, ki ima na-
klado 720.000. V Milanu so večji časopisi še finančni II 
Sole 24 Ore (400.000), športni La Gazzetta delto Sport 
(426.000), II Giorno (255.000) in II Giornale (210.000) . Naj-
pomembnejši rimski časopis je La Republicca (662.000), 
sledi ji II Messaggero (260.000). Večji italijanski časopisi 
so še II Resto del Carlino iz Bologne (232.000), La Nazio-
ne iz Firenc (258.000), neapeljski II Mattino (207.000) in 
seveda torinska La Stampa (500.000), ki skupaj s Corrie-
rejem in Republicco sestavlja vodilni trojček italijanskega 
časopisja. V Trstu v slovenščini izhaja Primorski dnevnik, 
v italijanščini pa II Piccolo. 
' 
~ Luksemburg 
.,.. Po površini in številu prebivalcev je Luksem-
~ 9 burg ena najmanjših, po bruto domačem 
proizvodu na prebivalca pa najbogatejša 
evropska država. Luksemburžani so pravi poligloti, 
saj poleg letzeburščine, ki je uradni jezik, večinoma obvla-
dajo francoščino in nemščino, mnogi pa tudi angleščino. 
Zato veliko berejo tuji tisk, a tudi svojega. Luxemburger 
Wort/La Voix du Luxembourg, ki izhaja v nemščini in fran-
coščini, ima naklado 87.000, kar je neverjetno za državo s 
približno 400.000 prebivalcev. To je v relativnih številkah 
tako, kot če bi imel kak nemški časopis naklado 18 milijo-
nov. Drugi luksemburški časopisi so precej manjši. 
~ Nizozemska 
~ Prvi časopisi so se pojavili v Amsterdamu na 
~ 9 začetku 17. stoletja in si kmalu pote~ utrli pot 
tudi v druga nizozemska mesta. Casopisni 
središči države sta Amsterdam in Rotterdam. V 
1 
Amsterdamu izhajajo De Telegraaf, ki ima z 808.000 izvo-
dov najvišjo naklado, nima pa med resnimi bralci najboljše-
ga ugleda. Kvalitetnejša amsterdamska časopisa sta De Volk-
skrant (372.000) in Trouw (130.000). V Rotterdamu ima naj-
1 
višjo naklado Algemeen Dagblad (401.000), sledi mu po mne-
nju mnogih najkvalitetnejši nizozemski časopis NRC Han-
delsblad (272.000). Administrativna prestolnica Nizozemske 
Haag ni pomembnejše časopisno središče, največji tamkajš-
nji časopis je Haagsche Courant (148.000). Od regionalnih ča-
• • 
sopisov imajo več kot 150.000 naklade Nordhollands Dagb-
lad iz Alkmaarja (156.000), De Stem iz Brede (154.000), Dagb-
lad Tubantia iz Enschedeja (152.000), Brabants Dagblad iz 
s'Hertogenboscha (296.000), Friesch Dagblad iz Leeuwarde-
na (190.000), De Limburger iz Maastrichta (190.000) in De 
Gelderlander iz Nijmegena (190.000). 
Nemčija 
Ob Rusiji je Nemčija največja evropska drža-
va, ustrezno velik pa je tudi njen časopisni 
trg. Najpomembnejša in najuglednejša 
nemška časopisa sta liberalnejši mUnchenski 
Siiddeutsche Zeitung z naklado 427.000 in konserva-
tivnejši frankfurtski Frankfurter Allgemeine Zeitung s 
400.000. Nista pa to po nakladi največja nemška časopi­
sa, to je hamburški Bild, ki ima naklado kar 4,412.000. 
Glede na naklado sledijo Westdeutsche Allgemeine Zei-
tung iz Essna (650.000), Freie Presse iz Chemnitza 
Pregled specializiranega turističnega tiska in direktorij 
vseh kontaktov v 20-tih državah po vsem svetu najdete 
v knjigi Svetovne Turistične Organizacije »Shining in 
the Media Spotlight - A Communications Manual far 
Tourism Professionals« (posodobljena izdaja izšla 
i' letos). Naročite jo lahko na www.world-tourism.org 
l 
(461,000), Sachse Zeitung iz Dresdna (397,000), Augsbur- . s·u: ··· d k ~ 
ger Allgemeine (370.000), ktilnski Express (370.000), ve s a . 
dUsseldorfski Rheinische Post (349.000), Niirnberger Nac-
hrichten (344.000), severnobrandenburški Nordkurier Kot vsi drugi Nordijci so tudi Švedi me~ sv~tov-
(340.000), Thiiringer Allgemeine iz Erfurta (330.000). Mag- nimi prvaki po kupovanju časopisov. Casopisni 
deburger Volksstimme (316.000), Hamburger Abendblad trg je zelo regionaliziran, na Švedskem izhaja veli-
(315.000) in berlinski BZ (313.000). Manj naklade ko lokalnih časopisov, ki dosegajo glede na število tamkajš-
(216.000), a veliko ugleda ima berlinski Die Welt. njih prebivalcev lepe naklade. Nacionalnih časopisov v pra-
Portugalska 
Kot večina drugih sredozemskih in 
južnoevropskih narodov tudi Portugal-
ci niso ravno najboljši bralci časopisov . 
V državi sicer izhaja okoli 30 dnevnikov, večinoma večer­
nih, vendar imajo vsi po vrsti razmeroma nizko naklado. 
Večina večjih časopisov izhaja v Lizboni, portugalska po-
sebnost pa je, da specializirani športni časopisi dosegajo 
višjo naklado od splošnih. Leta 1945 ustanovljeni A Bola 
ima naklado 180.000, leta 1949 ustanovljeni Record pa 
132.000. Splošni časopisi ne dosežejo številke 100.000: 
Leta 1979 ustanovljeni Correio de Manha ima 85.000 nakla-
de, Dirio de Noticias (leta 2001 ga je obiskala Delova eki-
pa), ki izhaja od leta 1864, 75.000, prav toliko kot tudi leta 
1990 ustanovljeni Puhlico. V Portu je največji časopis leta 
1888 ustanovljeni Jomal de Noticias z naklado 105.000. 
Spanija ~ 
V Španiji izhaja 87 dnevnikov s skup- ~...,.. 
no naklado slabe štiri milijone izvodov. • ............ 
Štirje časopisi imajo nacionalni značaj in 
vsi izhajajo v Madridu. To so EI Pais (s78.ooo naklade), 
športni časopis Marca Deportivo (474.000), ABC (334.000) in 
El Mundo (230.000). V Madridu imata sorazmerno visoko na-
klado še športni časopis As (162.000) in Diario 16 (178.000). 
V Barceloni sta največja časopisa La Vanguardia (210.000) in 
EI Periodico de Catalunya (210.000), številko 100.000 pa pre-
sežeta še Sport (130.000) in EI Mundo Deportivo (102.000). 
Regionalnih časopisov, ki presežejo 100.000 naklade je kar 
nekaj (na primer La voz de Galicia 131.000), še precej več pa 
je takšnih z naklado med 50.000 in 100.000. 
vem pomenu besede ni, jasno pa je, da največji časopisi iz-
hajajo v Stockholmu. Aftonbladet s socialdemokratskimi na-
zori ima 381.000 naklade, liberalni Expressen 374.000, 
neodvisni Dagens Nyheter 361.000, konservativni Svenska 
Dagbladet 187.000, poslovni Dagens lndustri pa 110.000. 
Med preostalimi časopisi sta največja Goteborgs-Posten 
(262.000) in Sydsvenska Dagbladet iz Malmtija (126.000). 
~~,~~~~:,~~~~~~~~~~ P1 
med resnim in rumenim tiskom je zelo jasna, bolje 
pa se seveda prodaja slednji. Noben pomemben časopis ni v 
lasti kakšne od političnih strank, glavne nacionalne časopisne 
verige, ki obvladujejo časopisni trg, so Daily Mail and Gene-
ral Trust PLC, Guardian Media Group PLC, lndependent News-
papers UK, News lnternational PLC, Trinity Mirror PLC in Uni-
ted News and Media PLC. časopisno središče je seveda Lon-
don, kjer ima najvišjo naklado The Sun (3,500.000), sledita 
Daily Mail (2,359.000) in The Mirror (2,138.000). Daily Tele-
graph ima 969.000, The Express 931.000, The Times 
669.000, Daily Star pa 651.000 naklade. Najvplivnejši britan-
ski časopis je brez dvoma The Financial Times, ki ima s 
461.000 naklade ciljno publiko po vsem svetu. Kvalitetna lon-
donska časopisa sta The Guardian (388.ooo) in The lndepen-
dent (197.000). Od regionalnih časopisov dosežejo ali prese-
žejo naklado 100.000 izvodov Press and Joumal iz Aberdee-
na (105.000), The Express (155.000), Glasgow Evening News 
(117.000) in The Herald (101.000), vsi trije iz Glasgowa, Yorks-
hire Evening Post iz Leedsa (100.000), Leicester Mercury 
(100.000), Liverpool Echo (135.000), Manchester Evening 
News (173,000), Evening Chronicle iz Newcastla (115.000), 
Nottingham Evening Post (116.000), The Star iz Sheffielda 
(101.000) ter Express and Star iz Wolverhamptona (185.000). 
lzziva'fflo iis, · a vas tul'iSiični OOlas Postavite 
~!~ ~!,~~~!~?.~!!~~~~,,~~~~~"~'~'~'~'~~" o 
torjem agencije Mayer McCann Markom Majerjem, v kate- ugled odločilni jeziček na tehtnici odločanja 
rem smo se z njim pogovarjali o tem, kje v marketinški potencialnega gosta o izboru njegove destinacije. 
strategiji ima danes mesto oglaševanje, ali to orodje »Morda se motim, da ne gre za varčevanje, ampak prej 
sploh še deluje, kateri trendi ga obvladujejo, dotaknili pa za neznanje. Če bi moral dati en sam nasvet slovenskim 
smo se tudi oglaševanja v turizmu v Sloveniji. turističn im oglaševalcem, bi izbral »Več je manj«, Veliko 
Če povzamemo nekaj njegovih ugotovitev prav o sled- bolje funkcionira eno samo sporočilo kot pa množica raz-
njem: »V Sloveniji je turističnega oglaševanja relativno drobljenih informacij. To velja tako za verbalni del sporo-
malo. Predstavljanja destinacij (»image« oglaševanja) čila (ena sama jasna in privlačna obljuba) kot za slikovni 
praktično ni, saj verjamemo, da vsi vse poznamo, gre del (ena fotografija namesto kolaža). Zakaj bi konkurirali 
predvsem za obveščanje o novostih v ponudbi in cenov- sami sebi v jasnosti in izraznosti svojega nagovora?« 
nih ugodnostih. Tudi navzven, na tuje trge, se slovensko 
turistično gospodarstvo obrača bolj sramežljivo. Nekako v 
skladu z omejenimi kapacitetami, ki ne prenesejo ekono-
mije obsega in s tem širokega oglaševanja na velikih tr-
gih. Morda prav v tem tiči prednost, potencialna prilož-
nost komunikacije tistim, ki so se naveličali ogromnih 
kompleksov in masovnosti velikih turističnih destinacij.« 
O kreativnosti oglaševanja slovenskih turističnih podjetij 
pa je dejal, da »o kakšnih kreativnih presežkih bi bilo tež-
ko govoriti, pač glede na že omenjeno osredotočanje na 
informacijsko usmerjenost oglasnih sporočil, v žal prešte-
vilnih primerih pa nastane oglas kar na mizi komercialne-
ga referenta ali v redakciji časopisa, saj je škoda denarja 
za profesionalce.« Prepričan je, da je varčevanje pri gradi-
Postavite svoj oglas pod lupo! 
Torej, glede na zgoraj povedano, smo se v uredništvu 
TUR!ZMA odločili, da slovensldm turističnim podjetjem po-
nudimo podporo oglaševalske stroke. Za pomoč smo po-
prosili marketinške in oglaševalske strokovnjake v agenciji 
Mayer McCann (od leta 2001 so partnerska agencija največ­
je oglaševalske multinacionalke McCann-Erickson). Pošljite 
nam svoj oglas v rubriko TURISTIČNI OGLAS POD LUPO! V 
Mayermccann ga bodo strokovno ocenili - kar pa še ni vse. 
Če oglas zaradi katerega koli razloga - sporočilnosti, krea-
tivnosti, designa - ne bo najboljši, bodo ponudili novo reši-
tev! Pišite na urednistvo@slovenia-tourism.si. Bodite drzni! 
E-KOTICEK. SPLETNI 
www.slovenia-tourism.si • Najljubše strani za vse 
proste dni -novo uradno spletišče slovenskega turizma se približuje 
Vsi rajski kotiq<i Slovenije, vse možnosti in prilož-
nosti za raziskovanja, oddihe, potovanja, izlete in 
doživetja Slovenije so in bodo na spletnem naslo-
w www.slovenia-tourism.si svetovno dostopni 
komurkoli, kjerkoli, kadarkoli. Portal. na katerem 
smo sredi aprila 2003 združili spletne vsebine 
Slovenske turistične organizacije in dosedanjega 
Lokalnega turističnega infonnacijskega sistema, 
je že samo v prvih treh tednih po prenovi priteg-
nil pozornost več kot 96.298 internetnih obisko-
valcev, kar je 65 odstotkov več kot jih je svetov-
no znani spletni naslov imel mesec prej. 
TINKARA PAVLOVČIČ, TINKARA.PAVLOVCIC@SLOVENIA-TOURISM.51 
V mesecu juliju je imel portal že 142.404 obiskov in 
1.202.891 ogledanih strani! V prvih sedmih mesecih leta 
2003 pa 651.319 obiskov in 5.381.991 ogledanih strani, kar 
je že več kot v celotnem letu 2002. 
Sveže novosti, nove možnosti raziskovanja, izbiranja 
in ponekod tudi že rezerviranja so tisto, kar so priča­
kovali turisti doma in v tupni. Njihove žeQe bomo lah-
ko še celoviteje Izpolnjevali po popolni ureditvi naj-
različnejših spletnih storitev - z novim uradnim slo-
venskim turističnim portalom - že konec septembra. 
... _,~~Ključna je vsebina 
- torej sodelovanje ponudnikov 
Da bi lahko zares dobro povezali vse ponudbe, vse izbire, 
ves sistem rezervacij in da bi prek integralnega turistične­
ga informacijskega sistema lahko pridobivali ustrezna pov-
praševanja, potrebujemo odlične, pravočasne, popolne 
predstavitve vseh turističnih ponudb. 
Kako lahko svojo ponudbo objavite 
na www.slovenia-tourism.si? 
Za predstavitev slovenske turistične ponudbe na no-
vem uradnem slovenskem turističnem portalu 
www.slovenia-tourism.si konec septembra bodo po-
leg Slovenske turistične organizacije (STO) skrbele 
Lokalne turistične organizacije (LTO) ali druge pri-
stojne institucije, ki pokrivajo trženje slovenske turi-
stične ponudbe na posameznih področjih in ki so ali 
bodo sklenile pogodbeno razmerje s STO (npr. TIC, 
občina, SSNZ, Združenje turističnih kmetij ... ). 
Le-te bodo primarno poskrbele za vnos podatkov 
oziroma predstavitev kraja, znamenitosti, priredi-
tev in turističnih ponudnikov v posameznem kra-
ju. Pri tem jim bodo s posredovanjem svojih po-
datkov pomagali turistični ponudniki. 
L TO ali druge pristojne institucije, ki so že člani t 
i. lokalnega turističnega informacijskega sistema, 
bodo avtomatično tudi člani novega uradnega 
slovenskega turističnega portala, ostali L TO ali 
druge ustrezne institucije pa morajo za turistično 
predstavitev njihovega kraja posredovati prijavni-
co za vključitev na portal STO. 
V kolikor bo posamezni turistični ponudnik želel, ali 
v kolikor na njegovem področju ne bo ustrezne tu-
ristične institucije, ki bo pokrivala turistično predsta-
vitev kraja in ponudnikov na uradnem portalu 
www.slovenia-tourism.si, se bo lahko odločil tudi za 
lastno vzdrževanje svoje predstavitve na portalu. 
V tem primeru bo po sklenitvi pogodbenega razmer-
ja s STO, s strani STO pridobil svoje lastno uporab-
niško ime in geslo, s katerim bo lahko dostopa! do 
svojih podatkov na portalu. Hkrati bo upravičen tudi 
do vseh ugodnosti, ki jih omogoča posamezen pa-
ket za predstavitev na portalu (glej v nadaljevanju). 
Zato vas vabimo, da sodelujete v največjem slovenskem turi-
stičnem spletišču, v katerem so vsi ponudniki enako pomem-
bni, in da se promovirate v mediju z najboljšim razmerjem 
med dostopom in učinkovitostjo . Želimo, da se s svojimi pred-
stavitvami vključite na novi uradni slovenski turistični portal. 
Kakšne možnosti 
predstavitev obstajajo? 
V nadaljevanju predstavljamo možne pakete za predstavi-
tev krajev in turističnih ponudnikov na uradnem sloven-
skem turističnem portalu po posebno ugodnih pogojih - že 
letos po objavi novega portala in v letu 2004. 
1. Predstavitev krajev (Nosilci: L TO, 
Občina, TIC/TD GIZ/združenja1, zveze2) 
Osnovni paket za Kraje vključuje naslednje storitve in 
ugodnosti: 
- Sodobna in privlačna grafična podoba portala www.slo-
venia-tourism.si, ki obiskovalcem omogoča hitro naviga-
cijo in hitro iskanje želenih turističnih destinacij, produk-
tov in programov; 
- Objava vnesene turisti čne ponudbe na uradnem sloven-
skem turističnem portalu; 
- Vnesena turist i čna ponudba bo dostopna preko zanimive-
ga interaktivnega zemljevida vsem obiskovalcem portala; 
- Objava vnesenih turističnih ponudb in opisa krajev na izbra-
nih informacijskih kioskih, ki so postavljeni po Sloveniji; 
- Objava turistične ponudbe v štirih jezikovnih različicah 
preko prijaznih uporabniških vmesnikov; 
- Možnost rezerviranja vnesene turistične ponudbe (name-
stitve) s strani obiskovalcev www.slovenia-tourism.si; 
- Prijazen uporabniški vmesnik za urejanje turistične po-
nudbe ponudnika, kraja in okolice z lastnim uporabniš-
kim imenom in geslom; 
- Možnost objave fotografij; 
- Možnost objave osnovnega cenika; 
- Neposreden naslov do vaše predstavitve na internetu 
pod imenom: www.slovenia-tourism.si/vaš-kraj, ki jo lah-
ko dodatno promovirate preko vaše e-pošte, v publikaci-
jah ali reklamnih gradivih; 
- Objava povezave (1 x hiperpovezava) do vaših obstoječih 
predstavitvenih strani, v kolikor te že obstajajo. Opomba: 
Predpogoj za hiperpovezavo je vnos in redno ažuriranje 
zahtevanih podatkov v www.slovenia-tourism.si; 
- Objava vašega e-poštnega naslova, telefona in faksa na 
spletnih straneh portala; 
- Možnost sodelovanja v posebnem forumu za vse člane si-
stema, kjer si lahko izmenjujete izkušnje ob uporabi 
www.slovenia-tourism.si, povprašate ostale člane za kori-
sten nasvet ali predlagate izboljšave; 
- Možnost uporabe pogostih vprašanj in najbolj pogostih 
odgovorov (FAQ) glede delovanja www.slovenia-tou-
rism.si, vključitve članov v www.slovenia-tourism.si, izbi-
re ustreznih paketov in podobno; 
- Redna četrtletna usklajevalna strokovna srečanja članov; 
- Dva usposabljanja za kakovostnejše in hitrejše delo z 
www.slovenia-tourism.si. 
2. Predstavitev regij (Dodatne informacije: 
Slovenska turistična organizacija) 
3. Predstavitev ponudnikov: Hote~ 
zdravilišče, kamp, casino/igralnica, marina, 
večje turistične agencije (klasifikacija GZS), 
rent-a-car, Postojnska jama, Lipica, 
kongresni centri, gradovi, ponudniki golfa 
IN 
4. Predstavitev ponudnikov: zasebna soba, 
turistična kmetija, apartma, srednje in 
manjše turistične agencije, parkirišča za 
avtodome, restavracija, športni centri, 
gostilna, interesna društva, prevozniki itd. 
Za vsakogar se pravi košček najde 
www.slovenia-tourisrn.si 
Osnovni paket vključuje naslednje storitve in ugodnosti: 
- Sodobna in privlačna grafična podoba portala www.slo-
ven ia-tourism.si, ki obiskovalcem omogoča hitro naviga-
cijo in hitro iskanje želenih turističnih destinacij, produk-
tov in programov; 
- Objava vnesene turistične ponudbe na uradnem sloven-
skem turističnem portalu; 
- Vnesena turističn a ponudba bo dostopna preko zanimive-
ga interaktivnega zemljevida vsem obiskovalcem portala; 
- Objava vnesenih turističnih ponudb na izbranih informa-
cijskih kioskih, ki so postavljeni po Sloveniji; 
- Objava turistične ponudbe v štirih jezikovnih različicah 
preko prijaznih uporabniških vmesnikov; 
- Možnost rezerviranja vnesene turistične ponudbe (name-
stitve) s strani obiskovalcev www.slovenia-tourism.si; 
- Prijazen uporabniški vmesnik za urejanje turistične ponud-
be ponudnika z lastnim uporabniškim imenom in geslom; 
- Možnost objave osnovnega cenika; 
- Možnost objave fotografij; 
- Neposreden naslov do vaše predstavitve na internetu 
pod imenom: www.slovenia-tourism.si/vaša-ponudba, ki 
jo lahko dodatno promovirate preko vaše e-pošte, v pub-
likacijah ali reklamnih gradivih; 
- Objava povezave (1 x hiperpovezava) do vaših obstoječih 
predstavitven ih strani, v kolikor te že obstajajo. Opomba: 
Predpogoj za hiperpovezavo je vnos in redno ažuriranje 
zahtevanih podatkov v www.slovenia-tourism.si; 
- Objava vašega e-poštnega naslova, telefona in faksa na 
spletnih straneh portala; 
- Možnost sodelovanja v posebnem forumu za vse člane si-
stema, kjer si lahko izmenjujete izkušnje ob uporabi 
www.slovenia-tourism.si, povprašate ostale člane za kori-
sten nasvet ali predlagate izboljšave; 
- Možnost uporabe pogostih vprašanj in najbolj pogostih 
odgovorov (FAQ) glede delovanja www.slovenia-tou-
rism.si, vključitve članov v www.slovenia-tourism.si, izbi-
re ustrezn ih paketov in podobno; 
- Redna četrtletna usklajevalna strokovna srečanja članov; 
- 2 usposabljanji za kakovostnejše in hitrejše delo z 
www.slovenia-tourism.si. 
Razširjeni paket: enako kot osnovni paket z dodanimi 
naslednjimi možnostmi: 
- Vključitev storitve vnosa ponudb meseca, ki bodo dostop-
ne iz uvodne strani portala in tudi na nižjih nivojih portala, 
vedno na vidnem mestu obiskovalcem. S ponudbami me-
seca, ki bodo vedno na vidnem mestu portala, bodo po-
nudniki povečali svojo prepoznavnost in obiskanost. Vsaka 
posamezna ponudba meseca se obračunava po veljavnem 
ceniku (glej dodatne storitve www.slovenia-tourism.si); 
- Možnost objave »last minute« ponudb na vidnem mestu 
na portalu; 
- 2 dodatni fotografiji ; 
Predstavitveni paket': enako kot razširjeni paket, le da bo 
vključena še izdelava domače strani, kjer bo lahko ponudnik 
še na prijaznejši način predstavil svojo ponudbo. 
Paket multimedija•: enako kot predstavitveni paket, le da bo 
temu paketu dodana še fotogalerija, ki jo bo lahko član si-
stema samostojno urejal. V paket je vključena tudi možnost 
posredovanja ene ankete letno na STO, ki se po dogovoru s 
STO vključi v www.slovenia-tourism.si. 
'"' v primeru, da delujejo kot oblika turisti čne organizacije, ki združuje promovira/trži ponudbo kraja • ,..,, od januarja 2004 naprej 
Osnovni paket vključuje naslednje: 
- Sodobna in privlačna grafična podoba portala www.slo-
ven ia-tourism.si, ki obiskovalcem omogoča hitro naviga-
cijo in hitro iskanje želenih turističnih destinacij, produk-
tov in programov; 
- Objava vnesene turistične ponudbe na uradnem sloven-
skem turističnem portalu; 
- Vnesena turistična ponudba bo dostopna preko zanimive-
ga interaktivnega zemljevida vsem obiskovalcem portala; 
- Objava vnesen ih turist i čnih ponudb na izbranih informa-
cijskih kioskih, ki so postavljeni po Sloveniji; 
- Objava turistične ponudbe v štirih jezikovnih raz l ič i cah 
preko prijaznih uporabniških vmesnikov; 
- Možnost rezerviranja vnesene turistične ponudbe (name-
stitve) s strani obiskovalcev www.slovenia-tourism.si; 
- Prijazen uporabniški vmesnik za urejanje turistične ponud-
be ponudnika z lastnim uporabniškim imenom in geslom; 
- Možnost objave osnovnega cenika; 
- Možnost objave fotografij ; 
- Neposreden naslov do vaše predstavitve na internetu 
pod imenom: www.slovenia-tourism.si/vaša-ponudba, ki 
jo lahko dodatno promovirate preko vaše e-pošte, v 
publikacijah ali reklamnih gradivih; 
- Objava povezave (1 x hiperpovezava) do vaših obstoječih 
predstavitvenih strani, v kolikor te že obstajajo. Opomba: 
Predpogoj za hiperpovezavo je vnos in redno ažuriranje 
zahtevanih podatkov v www.slovenia-tourism.si; 
- Objava vašega e-poštnega naslova, telefona in faksa na 
spletnih straneh portala; 
- Možnost sodelovanja v posebnem forumu za vse člane 
sistema, kjer si lahko izmenjujete izkušnje ob uporabi 
www.slovenia-tourism.si, povprašate ostale člane za ko-
risten nasvet ali predlagate izboljšave; 
- Možnost uporabe pogostih vprašanj in najbolj pogostih 
odgovorov (FAQ) glede delovanja www.slovenia-tou-
rism.si , vključitve članov v www.slovenia-tourism.si, izbi-
re ustreznih paketov in podobno; 
· Redna četrtletna usklajevalna strokovna srečanja članov ; 
- 2 usposabljanji za kakovostnejše in hitrejše delo z 
www.slovenia-tourism.si. 
Razširjeni paket: enako kot osnovni paket z dodanimi na-
slednjimi možnostmi: 
- Vključitev storitve vnosa ponudb meseca, ki bodo dostop-
ne iz uvodne strani portala in tudi na nižjih nivojih portala 
vedno na vidnem mestu obiskovalcem. S ponudbami me-
seca, ki bodo vedno na vidnem mestu portala, bodo po-
nudniki poveča li svojo prepoznavnost in obiskanost. Vsaka 
posamezna ponudba meseca se obračunava po veljavnem 
ceniku; 
- Možnost objave »last minute« ponudb na vidnem mestu 
na portalu; 
- 2 dodatni fotografiji ; 
Predstavitveni paket: enako kot razširjeni paket, le da bo 
vključena še izdelava domače strani, kjer bo lahko ponud-
nik še na prijaznejši način predstavil svojo ponudbo. 
Paket multimedija: enako kot predstavitveni paket, le da 
bo temu paketu dodana še fotogalerija, ki jo bo lahko lan 
sistema samostojno urejal. V paket je vk ljučena tud i mož-
nost posredovanja 1 ankete letno na STO, ki se po dogo-
voru s STO vključi v www.slovenia-tourism.si. 
5. Drugi ponudniki 
Osnovni paket vključuje naslednje: 
- Sodobna in priv lačna grafična podoba portala www.slo-
venia-tourism.si, ki obiskovalcem omogoča hitro naviga-
cijo in hitro iskanje želenih turističnih destinacij, produk-
tov in programov; 
- Objava vnesene turi stične ponudbe na uradnem sloven-
skem turističnem portalu; 
- Objava vnesen ih turističn i h ponudb na izbranih informa-
cijskih kioskih, ki so postavljeni po Sloveniji; 
- Objava turistične ponudbe v štirih jezikovnih različicah 
preko prijaznih uporabniških vmesnikov; 
- Prijazen uporabniški vmesnik za urejanje turistične po-
nudbe ponudnika z lastnim uporabniškim imenom in 
geslom; 
- Objava povezave (1 x hiperpovezava) do vaših obstoje-
čih predstavitvenih strani v kolikor te že obstajajo. 
Opomba: Predpogoj za hiperpovezavo je vnos in redno 
ažuriranje zahtevanih podatkov v www.slovenia-tou-
rism.si; 
- Objava vašega e-poštnega naslova, telefona in faksa na 
spletnih straneh portala; 
- Možnost sodelovanja v posebnem forumu za vse člane 
sistema, kjer si lahko izmenjujete izkušnje ob uporabi 
www.slovenia-tourism.si, povprašate ostale čla ne za ko-
risten nasvet ali predlagate izboljšave; 
- Možnost uporabe pogostih vprašanj in najbolj pogostih 
odgovorov (FAQ) glede delovanja www.slovenia-tourism.si, 
vključitve članov v www.slovenia-tourism.si, izbire ustrez-
nih paketov in podobno; 
- 2 usposabljanji za kakovostnejše in hitrejše delo z 
www.slovenia-tourism.si. 
• • • • • 
Kako naprej? Obogatite 
meni uradnega slovenskega 
turističnega portala. In sebe! 
Najbolj celovita, najbolj interaktivna, edina resnično na-
cionalna, svetovno najbolj znana predstavitev slove-
nskega turizma potrebuje vaše sodelovanje. Zakaj pa to 
predstavitev potrebujete vi? 
- Ker vam omogoča najlažji dostop do potencialnih go-
stov po vsem svetu; 
- Ker lahko s pomočjo varnih ključev sami upravljate, 
spreminjate, prilagajate svoje ponudbe; 
- Ker lahko portal že zdaj povežete s svojim sistemom 
elektronskih rezervacij, v prihodnje pa boste z novimi 
storitvami portala neposredne kontakte s potencialnimi 
gosti še razširili in poglobili; 
- Ker vam portal omogoča povratne informacije, pomem-
bne za odločanje o ponudbah in za povezovanje pro-
mocije in prodaje; 
- Ker bo vaša ponudba na portalu dostopna tudi prek in-
teraktivnega zemljevida Slovenija; 
- Ker vas portal povezuje z drugimi ponudniki, ki lahko 
vplivajo na vaš obisk, na vašo privlačnost; 
- Ker ste s portalom, ki se na odmevnih mednarodnih 
spletnih iskalnikih uvrša na vodilna mesta, na interne-
tu opaznejši kot le z lastnimi stranmi ; 
- Ker vas za razliko od drugih medijev osnovna spletna 
predstavitev letos ni ne stane, tudi v prihodnje pa bo 
portal ostajal cenovno najučinkovitejši in najdostopnej-
ši turistični medij; 
- Ker lahko to storite takoj! 
KONTAKTIRAJTE 
Slovensko turistično organizacijo, 
Oddelek za razvoj IS & e-poslovanja, 
Dunajska 156, 1000 Ljubljana. 
E-mail: eposlovanje@slovenia-tourism.si; 
Tel: 01 5891 862 / 5891 857 
Ker se solačal 
-
--,..,,.~.~ ·---- - - -~- .... ~ -. 
Pregled rednih cen, posebnih popustov in ugodnosti v letu 2004 Bonus brezplačne objave 
oktober - decem_b~r 2003! ___ _ 
1. Kraji Vrednost vključitve: 5.000 SIT (redna cena) 
Letna naročnina (redna cena): 
Razred Letna članarina Lestvica glede na nočitve 
1. razred 12.000 SITfieto o do 25.000 nočitev 
2. razred 24.000 SITfieto 25.001 do 50.000 nočitev 
3. razred 36.000 SITfieto 50.001 do 100.000 nočitev 
4. razred 48.000 SITfieto 100.001 do 150.000 nočitev 
5. razred 60.000 SITfieto 150.001 do 200.000 nočitev 
6. razred 72.000 SITfieto 200.001 do 250 .000 nočitev 
7. razred 84.000 SITfieto 250.001 do 300.000 nočitev 
8. razred 96.000 SITAeto 300.001 do 350.000 nočitev 
9. razred 108.000 SITAeto 350.001 do 400.000 nočitev 
10. razred 120.000 SITAeto 400.001 do 450.000 nočitev 
11. razred 132.000 SITfieto 450.001 do 500.000 nočitev 
12. razred 180.000 SITAeto 500.001 do 1.000.000 nočitev 
13. razred 300.000 SITfieto 1.000.001 do 1.500.000 nočitev 
14. razred po dogovoru 1.500.001 nočitev in več 
Ponudniki Obstoječi člani LTIS, Novi člani TIP, ki sedaj 
popusti ki se vključijo v TIP niso člani L TIS 
Kraji Brezplačna vključ itev, 10% 
popusta pri paketu. Vključ itev 
do 10. septembra 2003 : 
Brezp lačna vključitev, 
25 % popusta pri paketu. 
So % popusta pri vklj uč itv i , 
vrednost paketa. Vklj uč itev 
do 10. septembra 2003: 
So % popusta pri vključitv i , 
10 % popusta pri paketu. 
2. Regije Vrednost vključitve znaša: 50.000 SIT (z DDV, redna cena) 
Letna naročnina: (redna cena) 
> o 
o 
N 
~ 
·~ 
" ~ 
> ., 
5' 
1. razred ~@@ 
mwtmtwl)ibl,UUi,1W EŠ 
o do 100.000 nočitev ~ 
2. razred 
3. razred 
d 
200.000 SITfieto 
300.000 SITfieto 
400.000 SITfieto 
SITft t 
100.001 do 500.000 nočitev ~ 
500.001 do 1.~.000 noč itev ~ 
g 
Ponudniki Obstoječi člani LTIS, Novi člani TIP, ki sedaj " ~ 
popusti ki se vključijo v TIP niso člani LTIS 
Regije B rezplačna pri klj učitev, 
10 % popusta pri paketu 
So % popusta pri vklj uč itvi, 
vrednost paketa 
., 
5' 
3. Ponudniki 
•· ~ - -.- ., •, =-:.~---=.:.. ~• ~;- r • -
Ponudniki/popusti Osnovni paket Razširjeni paket Predstavitveni paket Paket multimedija Dodatne storitve 
Ponudniki', Brez plačna vključ i tev, 
ki so v uradnih brezplačen paket 
katalogih STO' 
Ostali ponudniki' Brezplačna vključitev, 
10.000 SIT • Vključitev 
do 10. septembra 2003: 
Brezp lačna vključitev, 
25°/o popusta pri paketu 
Ponudniki', ki so Brezp lačna vklj u čitev, 
v uradnih katalogih brezplačen paket 
srn· 
Ostali 
ponudniki" 
Drugi ponudniki 
Brezp lačna vključitev, 
7 .500 SIT • Vključitev 
do 20. avgusta 2003: 
Brezp lačna vključitev, 
25% popusta pri paketu 
Brez plačna vklju č itev, 
7,500 SIT • Vklj uč itev 
do 20. avgusta 2003: 
Brezplačna vključitev, 
25% popusta pri paketu 
Brezplačna vklj učitev, Brezplačna. vključ itev, 
20.000 SIT • Vključitev 40.000 SIT 
do 10. septembra 2003 : 
Brezplačna vklj učitev, 
50 % popusta pri paketu 
Brezplačna vključitev, Brezplačna vključitev, 
20.000 SIT • Vključitev 40.000 SIT 
do 10. septembra 2003: 
Brezplačna vključitev, 
25% popusta pri paketu 
Brezplačna vključ itev, Brezplačna vklju čitev, 
15.000 SIT • Vključ itev 30.000 SIT 
do 10 . septembra 2003 : 
Brezpla čna vkl j uč itev , 
50% popusta pri paketu. 
Brezplačna vključitev, 
15.000 SIT • Vključitev 
do 20. avgusta 2003: 
Brezpla čna vklj učitev, 
25% popusta pri paketu 
X 
Brezp lačna vključitev, 
30.000 SIT 
X 
Brezp lačna vključitev , Brezplačna vključ itev 
70.000 SIT vrednost dodatne 
storitve 
Brezplačna vključitev, Brezplačna vkljuWev, 
70.0000 SIT vrednost dodatne 
storitve 
Brezplačna vklj učitev, Brezplačna vključ itev, 
52.500 SIT vrednost dodatne 
storitve 
Brezplačna vklju čitev, Brezplačna vključitev , 
52.500 SIT vrednost dodatne 
storitve 
X X 
Opomba: Vse cene vključujejo 20% DDV. 
'"• Hotel zdravilišče, kamp, casinofigralnica, marina, večje turistične agencije (klasifikaci ja GZS), rent-a-car, Postojnska jama, Lipica, kongresni centri, gra-
dovi, ponudniki golfa • '"• Zdravilišča, Obala in Kras, Gore in jezera, Podeželje, Mesta, Meeting Point Sloven ia, Gradovi in dvorci, Kampi, Vina in vinske 
ceste Slovenije, Jahanje, Wellness, Pohodništvo*, Avanture na vodah Slovenije*, Kolesarjenje, Poroke, Navtika, Golf, Kras in jame, Hotelski cenik, Cenik za-
sebnih sob in apartmajev, Parkirišča za avtodome, Smučišča • '"'' Zasebna soba, turistična kmetija, apartma, srednje in manjše turistične agencije (klasi-
fikaci ja GZS), parkirišče za avtodome, restavracija, športni centri, gostilna, interesna društva, prevozniki, trgovina • • Zdravilišča, Obala in Kras, Gore in je-
zera, Podeželje, Mesta, Meeting Point Slovenia, Gradovi in dvorci, Kampi, Vina in vinske ceste Slovenije, Jahanje, Wellness, Pohodništvo*, Avanture na vo-
dah Slovenije*, Kolesarjenje, Poroke, Navtika, Golf, Kras in jame, Hotelski cenik, Cenik zasebnih sob in apartmajev, Parkirišča za avtodome, Smučišča 
TURl$.JICNE DROBTINICE · • TU R!ZEM • 22 ~ ' 
-. - --::- .,, .. ., ·,:?~-.;;:..:._: :.. . ~;; ,. . - - .. ,. -· ~ ~--
Novo v knjižnici Turisticel 
Walter Rutes, 
Richard Penner, 
Lawrence Adams 
HOTEL DESIGN, 
PLANNING AND 
DEVELOPMENT 
TOMI BREZOVEC, TURISTICA 
Gradnja hotelov, njihovo obnavlja-
nje in vzdrževanje je proces, ki se 
nikoli ne zakijuči. Spremembe v 
načinu preživljanja prostega časa , 
v motivih za potovanje in v nava-
dah turistov narekujejo stalne po-
sege v hotelsko stavbo in njegovo opremo. Pomanjkanje us-
treznih znanj in izkušenj pri prenovi ali gradnji hotelskih ob-
jektov lahko pripelje do napak, ki otežujejo kasnejše opera-
tivno poslovanje hotela oziroma povečujejo potrebna finanč­
na sredstva za izvedbo projekta (oziroma odpravo napak). 
V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju obnovljenih veliko 
hotelov, veliko pa jih na prenovo še čaka. V izogib napa-
kam, ki so se pri obnovah in gradnjah dogajale v preteklo-
sti zaradi nepoznavanja hotelskega poslovanja, nerazume-
vanja trga, finan čnih dimenzij projekta ali neustreznih grad-
beno-arhitekturnih rešitev," je potrebno k procesu obnove 
pristopiti načrtno in pri tem upoštevati čim več elementov, 
ki vplivajo na uspešnost projekta. Knjiga Hotel Design, 
Plann ing and Development (Oxford, Architectural Press, 
2001) je lahko pri tem v veliko pomoč . 
Na 420 straneh angleškega besedila, opremljenega s šte-
vilnimi ilustracijami, slikami in tabelami, je sistematično 
podan pristop k oblikovanju in načrtovanju hotelskega ob-
jekta. Knjiga je vsebinsko razdeljena na tri dele. 
V prvem delu (Hotel Types) se avtorji posvetijo raznoliko-
sti hotelov in poudarijo znači ln osti posameznega tipa ho-
tela, od mestnega hotela preko kongresn ih in počitniških 
hotelov, do luksuznih hotelov najvišjega kakovostnega ran-
ga ter igralniških hotelov. 
Drugi del knjige (Design Guide) je namenjen predvsem pro-
gramski in oblikovni zasnovi hotela. Osnova uspešnega ho-
tela leži v skrbn i analizi trendov v turizmu ter prilagojenosti 
ponudbe izbranim tržnim segmentom. Ob tem je pomem-
bna tudi dobra proučitev izbrane lokacije in upoštevanje na-
ravnega in socialnega okolja, v katerem bo nov hotel poslo-
val. V nadaljevanju so predstavljeni ključni elementi načrto­
vanja in oblikovanja funkcionalnih površin glede na raz li čne 
vrste hotelov. Zajete so tako površine, namenjene gostom 
(sobe, skupni prostori, rekreacijske površine ... ), kot tudi 
prostori, potrebni za operativno poslovanje (sklad išča, ku-
hinje ... ) in upravo. Podanih je veliko primerov i zračunov us-
treznih razmerij med raz ličnimi površinami v hotelu, izraču­
nov njihovih površin in obremenjenosti glede na razli čen 
čas dneva. Najdemo lahko tudi številne primere oblikoval-
skih rešitev najrazličnejših hotelov v svetu. Za U?pešno de-
lovanje hotela seveda ne zadošča le poznavanje specifike 
posameznih vrst hotelov ter oblikovalskih kriterijev. 
Zato je v tretjem delu (Development Guide) poudarjen pomen 
poznavanja okolja in trendov ter načrtovanje poslovanja. štu-
dije izvedljivosti (feasibility) in projekcije poslovanja predstav-
ljajo predpogoj uspešne investicije. Vanje je potrebno vklju-
čiti vse potrebne elemente in opraviti potrebne izračune, ki 
temeljijo na realnih osnovah. Nenazadnje je potrebno neneh-
no spremljanje oblikovalskih trendov in iskanje novih razvoj-
nih možnosti. V ta namen podaja knjiga nekaj primerov izred-
no inovativnih programskih in oblikovalskih rešitev. 
Čeprav knjiga ni pisana na kožo slovenskim hotelirjem, saj 
uporablja kot primere hotele z najmanj 200 sobami, kar je 
za naše razmere že velik hotel, ocenjujemo, da je knjiga 
zelo uporabna tudi v našem okolju. Primeri, ki jih navaja, 
problemi, na katere opozarja in rešitve, ki jih predstavlja, 
so dragocene tako za slovenske hotelirje, kot za arhitekte 
in načrtovalce razvoja, ki se vključujejo v turizem. 
Kontaktna oseba za knjižnično izposojo: Lidija Seljak, T uristica 
Portorož (tel.: 05 617 70 30, e-pošta: lidija.seljak@turistica.edu) 
Povabilo 
k projektom za sredstva 
EU za regionalni razvoj 
Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za šolstvo, 
znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo 
za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za infor-
macijsko družbo, Ministrstvo za promet in Služba Vlade 
RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, so v 
petek, 8. avgusta 2003, v časo pisih Delo, Dnevnik, Ve-
čer in Fin ance, objavili javno povabilo k predstavitvi 
projektov za pridobitev sredstev iz Evropskega skla-
da za regionalni razvoj: 
razvoj inovacijskega okolja 
- spodbujanje razvoja turisti čnih destinacij 
- razvoj poslovnih con . 
Namen javnega povabila je preveriti interes, pripravlje-
nost in sposobnost za izvedbo projektov oziroma inve-
stici j, ki so v skladu s ci lji in prioritetami Enotnega pro-
gramskega dokumenta sofinancirani iz sredstev Evrop-
skega sklada za regionalni razvoj (ESRR) . Zbrani predlo-
gi bodo osnova za pripravo javnega razpisa za izbor 
projektov, ki bodo sofinancirani iz sredstev ESRR. 
Razpis bo predvidoma objavljen oktobra 2003. Podrob-
nejše informacije so dostopne na spletni strani MG 
www.mg-rs.si. 
Tečaj higienskega 
minimuma in HACCP 
Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS je Ministrstvo 
za zdravje opozorilo, da opravljanje higienskega mini-
muma ni to čno opredeljeno oziroma nima podlage v ve-
ljavn i zakonodaji. Dobili so naslednji odgovor: Minister 
za zdravje pripravlja poseben predpis, ki bo obravnaval 
pridobivanje znanja na področju higiene živil v skladu z 
opredelitvami HACCP sistema. 
Brošuro HACCP lahko naročite 
pri Gospodarski zbornici Slovenije 
na Združenju za turizem in gostinstvo. 
Dodatne informacije: Milena Jagarinec, 
tel.: 01 5898 229, milena.jagarinec@gzs.si. 
S prvim januarjem 2004 nova 
vrednost točke turistične takse 
Vlada Republike Slovenije je na svoji 18. redni seji 24. 
apri la 2003 sprejela sklep o uskladitvi vrednosti točke tu-
ristične takse in ga objavila v Uradnem listu RS, št. 39 (28. 
aprila 2003), na strani 4604. Sklep o uskladitvi vrednosti 
točke turistične takse glasi : "Vrednost točke turistične tak- . 
se se uskladi z gibanjem cen življenjskih potrebščin tako, 
da znaša 14,70 SIT. 
Ta sklep začne ve ljati naslednji dan po objavi v Uradnem 
listu RS, uporabljati pa se začne 1. januarja 2004." (opom-
ba: v skladu s 23. členom Zakona o pospeševanju turizma 
(ZPT)). Do 1.1.2004 še vedno velja stara vrednost točke tu-
ristične takse (v skladu z ZPT), ki znaša 14,00 SIT. Najviš-
ja možna vrednost turistične takse v Sloveniji znaša 
154,00 SIT (11 točk x 14,00 SIT). 
Za več postelj v Ljubljani 
Zavod za turizem Ljubljana in podjetje TOUR AS sta v 
sred ini avgusta pri čela z obveščanjem prebivalcev cen-
tra Ljubljane o projektu ČGostoljubnost ljub ljanskih 
hiš«. Vsa gospodinjstva v centru so prejela pisno obve-
stilo o možnostih sodelovanja v projektu, katerega na-
men je pridobitev turističnih ležišč v neizkoriščenih ob-
stoječih nastanitvenih zmogljivostih. Za zainteresirane 
prebivalce centra Ljubljane in potencialne sobodajalce 
bodo v mesecu septembru organ izirane skupne delavni-
ce, kjer bodo izpostavljeni odgovori na aktualna stro-
kovna vprašanja, sp lošno in specia l istično svetovanje 
ter pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov (vir www.ntz-
nta.si). 
Mednarodna konferenca prakse 
odnosov z javnostmi 
SPEM Komunikacijska skupina pod pokroviteljstvom Lon-
donske šole za odnose z javnostmi (LSPR) pripravlja 26. 
in 27. septembra mednarodno konferenco prakse odno-
sov z javnostmi. V Portorožu bodo ugledni mednarodni 
strokovnjaki na zanimiv in zgoščen način podali poglede 
in izkušnje o vplivu sodobnih trendov na procese komuni-
ciranja. Razmišljali bodo o tem, kako velika mednarodna 
podjetja globalne strategije prenašajo v lokalna okolja in 
kakšen pomen ima v sprememb polnem okolju ugled or-
gan izacije. Informacije in prijave na • www.spem.si, mate-
ja.toplak@spem.si. 
Konference in strokovna srečanja v septembru in oktobru 2003 
• Povezanost športa in turizma bo osrednja tema 53. kongresa AIEST 
(mednarodnega združenja znanstvenih izvedencev v turizmu), ki bo potekal 
med 7. in 11. septembrom 2003 v Atenah, Grčija. • www.aiest.org/org/idt/idt_aiest.nsf/en(index.html 
• O pomenu hrane za turizem bo govor na enodnevnem posvetu Real Food & Drink Conference 2003. Teme se bodo 
osredotoča le na vpliv hrane na zadovoljstvo turista in njegovo vrednotenje počitniške izkušnje. Dotaknili se bodo 
tudi "slow food"-a in možnosti prodaje lokalno pridelane hrane preko turističnih podjetij. Konferenca bo v četrtek, 
11. septembra 2003, v Ludlowu, Velika Britanija. • www.realfoodanddrink.co.uk 
• O vplivu turizma na družbeno in kulturno identiteto bodo razpravljali na mednarodnem simpoziju o trajnostnem tu-
rizmu z naslovom Globa! frameworks and local realities: social and cultural identities in making and consuming tou-
rism, ki bo 11. do 12. septembra 2003 v Eastbournu, Velika Britanija. • www.brighton.ac.uk/ssm/sympohost.html 
• Na rednem letnem srečanju članov mednarodnega združenja hotelov in restavracij OH&RA) - The lntemational Hotel 
Conference, bodo udeleženci razpravljali o trendih v hotelirstvu, varnostnih vprašanjih, problemih financiranja projek-
tov, razvoju zdraviliške ponudbe in strateškem povezovanju. Konferenca bo med 17. in 19. septembrom 2003, v ho-
telu Le Meridien v Monaku. Po konferenci bo organiziran tudi turnir v golfu. • www.internationalhotelconference.com 
• WTO organizira Seminar on cultural tourism in the Balkan countries, ki bo med 19. in 21. septembrom 2003 na Krfu, 
Grčija. • www.world-tourism.org/business/seminars/balkan.pdf . 
• Kogar zanima mestni turizem oziroma vkijučevanje turizma v razvoj mesta, poznavanje spremenjenih potreb obisko-
valcev v prihodnosti ter uspešne rešitve in primere iz tujine, ne sme zamuditi konference, ki jo v septembru organi-
zira evropska podružnica TTRA (r ravel& Tourism Research Association) - Urban Tourism - Mapping the Future. Konfe-
renca bo potekala od 24. do 27. septembra 2003 v Glasgowu na Škotskem. • www.ttra-europe.org/index1.html 
• V Paphosu na Cipru bodo med 31.10. in 1.11. 2003 razpravljali o ekonometričnih modelih ter indikatorjih kon-
kurenčnosti v turizmu - Tourism Modelling and Competitiveness - lmplications far Policy and Strategic Planning. 
- www.nottingham.ac.uk/ttri/ IZBOR PRIPRAVILA TURISTICA 
· ;_·.. .,,,~ ,- - - --=:. . . : .. . <-::..:c:.-- . "-· .. - . -:,,¾i· ~---""~- • . - -~- - - . : - - • . 
In ne pozabite! Jubilejni 50. Gostinsko turistični zbor bo na Bledu od 13. do 15. oktobra 2003. 
--~_.::-·.·~ .  - _· _ STO PQ.~OC~ •-~ N.~P9Vl;DUJ_E . TU R! ZEM • ~.,.1 
- -• -~~ "•-• - • • •- - ._ '•• - .•=~ :.~ ,..' Q.••-r . • , - --.....,_i;:$ .,. 
Osrednja promocijska akcija v poletnem času 
»Next exit« se zaključuje- merjenje rezultatov 
Dobri odzivi iz RDA 
1. in 2. Na slovenski stojnici je v organizaciji in pod okri-
ljem STO sodelovalo 24 prijavljenih slovenskih razstav-
ljavcev, poslovno dogajanje pa je bilo zelo razgibano • 3. 
»Light motiv« slovenske predstavitve je bila predstavitev 
projekta stranskih poti »Next exit - Na lepše«, s konkret-
nimi možnostmi za avtobusne turiste. • 4. Delovna ekipa 
• 5. Od desne proti levi: dolgoletni predsednik RDA dr. 
Norbert Grein, zdajšnji predsednik Richard Eberhard, ge-
neralni direldor STO Bojan Meden in direktor predstavniš-
tva STO v Miinchnu Janez Repanšek • 6. Predsednik RDA 
Richard Eberhard pred podelitvijo prestižne glavne nagra-
do za inovativnost v kategoriji »Partner der Busturistik«, 
ki jo podeljuje strokovna žirija akcije »Roter Bus« ... • 7 . ... 
in ki jo je za produkt »Next exit« dobila Slovenija (več na 
zadnji strani) • 8. Slovenska turistična direldorja Bojan 
Meden in Janez Repanšek z dr. Norbertom Greinom, veli-
kim ljubiteljem Slovenije • 9. in 10. Predstavitev konkret-
nih možnosti produkta stamskih poti je bila tudi med te-
mami novinarske konference 
Slovenska turistična organizacija je z avgustom zaklju-
čila z intenzivnim izvajanjem akcije »NA LEPŠE -
Stranske poti so zapeljivejše od glavnih«. Poleg de-
ljenja zloženk na 12-ih mejnih prehod ih, oglaševanja v 
tiskanih medijih (časnik i Delo, Dnevnik in Večer) in ra-
dijskih posatjah (Val 202, Radio Kranj, Radio štajerski 
val, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Krka) in pod-
pornih aktivnostih na primarnih tujih trgih smo izvaja-
li tudi promocijo na terenu z sponzorskim avtodomom 
podjetja ADRIA MOBIL iz Novega mesta, odetega v ce-
lostno podobo akcije. 
Ekipa informatorjev je bila na terenu vsak konec ted-
na, od 13. junija do 17. avgusta, mimoidočim pa smo 
delili zloženke in jih podrobneje informirali o produk-
tu stranskih poti. Obiskali smo številne tu ri stične cen-
tre in nekaj večjih prireditev: Postojnsko jamo, Škoc-
janske jame, Bohinj, Dolino Soče - Tolmin, Bovec, Ter-
me Olimia, Terme Čatež , Dolenjske Toplice, Festival 
Lent, Blejske dneve, Furmanske dneve ... 
Hkrati so lahko vsak teden poslušalci Radia Slovenia 
lntemational sodelovali v naši nagradni igri in ugotav-
ljali, v katerem kraju oziroma v turisti čn em centru se 
nahaja tisti vikend ekipa STO. Prvi odzivi iz promoci-
je na terenu so izredno dobri, tako domači kot tuji tu-
risti so z veseljem vzeli brezplačni izvod vodnika po 
stranskih poteh in zloženke. 
V drugi polovici avgusta je potekalo merjenje učinko­
vitosti akcije na terenu, predvsem med tujimi gosti, te-
lefonsko pa med domačimi. V pripravi je tudi an keta, 
s katero želi STO dobiti povratno informacijo od so-
delujočih turist ičnih ponudnikov kot tudi tistih, ki se 
akciji niso pridružili. Sodelujte! 
Spletna predstavitev akcije je še vedno aktivna, prav 
tako je zloženke in vodnike še vedno mogoče n aroči ­
ti. - mateja.golja@slovenia-tourism.si 
1. Ekipa informatorjev s sponzorskim avtodo-
mom Adrie Mobil v Mariboru delila vodnike po 
stranskih poteh • 2. Z osebnim deljenjem vodni-
kov na ulicah in ob raznih prireditvah so infor-
matorji naleteli na lep odziv • 3. Vodnik po 
stranskih poteh uporaben tudi za kolesarje • 4-
Na terenu tudi v Balnea Wellenss Centru• 5. Do-
bra priložnost za promocijo stranskih poti so bile 
tudi razne prireditve, tokrat Furmanski dnevi 
' --
✓ 
~ .... 
\ - ' 
o ~1,. ;1· . 1 
r1' 
Avstrijski avtobusni prevozniki niso 
upravičeni plačila cestne takse 
STO je na Urad za prometno politiko in mednarodne odno-
se pri Ministrstvu za promet konec junija naslovila prošnjo 
za komentar v zvezi s pritožbami avstrijskih avtobusnih 
prevoznikov na temo p lačevanja cestnih taks za uporabo 
slovenskih cest. 
Njihovo odgovor se je glasil: »Uredba o cestni taksi za mo-
torna in priklopna vozila, registri rana izven Republike Slove-
nije, s katerimi se opravlja prevoz potnikov in blaga po jav-
nih cestah v RS, do loča višino, osnovo za ob račun , način pla-
čila in oprostitve plačevanja cestne takse za motorna in pri -
klopna vozila. Cestno takso so dolžni p lačevat i vsi tuji pre-
vozniki držav, s katerimi Sloven ija na podlagi bilateralnega 
sporazuma, na recipročn i osnovi, ni oprostila plačeva nja 
cestnih taks. To pa z Republiko Avstri ji ni bi lo storjeno. Zato 
menimo, da pritožbe avstrijskih avtobusnih prevoznikov niso 
upravičene, saj ravnanje slovenske države v nobenem prime-
ru ni diskriminacijsko. Z dnem polnopravnega čla nstva Slo-
venije v EU se navedena uredba ne bo več uporabljala za dr-
žave čla n ice, saj pravni red Evropske unije ne dovoljuje dvoj-
nega zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture.« 
S prvim majem 2004 bistvenih 
sprememb v mejnem režimu ne bo 
STO je Ministrstvo za notranje zadeve v sredini junija po-
prosila za natančnejše pojasnilo glede pričakovan i h spre-
memb v mejnem režimu po vstopu v EU. 
Njihov odgovor se je glasil: »S polnopravnim č lanstvom Re-
publike Slovenije v Evropski un iji po 1. maju 2004 ne bo 
bistvenih sprememb v mejnem režimu. To pomeni v prvi fazi 
samo to, da na mejnih prehod ih ne bo več delavcev carine, 
medtem ko bo policija še naprej opravljala mejno kontro lo 
v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje (Uradni list RS, 
št. 87/02). Policisti bodo na mejnih prehodih opravljali mej-
no kontrolo, ki obsega najmanj preverjanje dokumentov za 
prestop državne meje in ugotavljanje identitete potnika. 
Sprememb v zvezi z opravljanjem mejne kontrole bodo to-
rej minimalne, saj pri državljan ih č lan i c Evropske unije poli-
cisti ne bodo ugotavljali na primer namena vstopa v drža-
vo, denarn ih sredstev ipd. S tega vidika torej ne pomeni 
bistvenih sprememb, saj pomeni prva faza samo vstop v 
enotni gospodarski prostor, v enotn i Schengenski prostor 
pa bo Republika Slovenija vklj učena v kasnejših letih in še-
le takrat bodo odpravljene mejne kontrole na t.i. notranjih 
mejah (z Ita li jo, Avstrijo in Madžarsko). Po 1. maju 2004 lah-
ko pri čakujemo samo krajše čaka lne dobe na mejnih preho-
dih z Avstrijo, Madžarsko in Italijo, na meji z Republiko Hr-
vaško pa ne bo nobenih sprememb.« 
il 
»Next exit« v okviru RDA prejel 
nagrado za inovativen produkt 
Slovenska turisti čna organizacija je v okviru letošnje po-
slovne borze avtobusnega turizma RDA 2003 v Ko lnu za 
koncept projekta »Next exit - Na lepše« prejela glavno 
nagrado za inovativnost v kategoriji avtobusnemu turiz-
mu prijaznih partnerjev - »Partner der Busturistik«. 
Gre za nagrado, ki jo podeljuje žirija »Roter Bus«, ki de-
luje pod pokroviteljstvom borze RDA. Akcija poteka že 
osemnajsto leto, v strokovni žiriji za podelitev nagrad 
pa so priznane osebnosti nemškega turizma. Tekmova-
nje že od leta 1986 izvaja Gerd-Niels Wotzel, strokovni 
novinar, svetovalec za marketing in podpredsednik od-
bora za zunanjo podobo borze RDA. V žiriji so med dru-
gim tudi pravni svetovalec RDA prof. dr. Harald Bartl, 
generalni direktor RDA Dieter Gauf in referentka za mar-
keting RDA Susanne Uhlworm. 
Mednarodno tekmovanje zelo natančno ovrednoti katalo-
ge, prospekte in druga tiskana promocijska sredstva, mar-
ketinške akcije, inovativnost in nastop na internetu - tako 
organizatorjev avtobusnih in skupinskih potovanj kot tudi 
njihovih partnerjev. Po besedah predsednika RDA-ja Richarda Eberhardta kriteriji akcije »Roter Bus« do-
ločajo, da morajo biti uspešna promocijska sredstva usmerjena na ciljno skupino, primerna za distribu-
cijo, čitlj iva, pregledna, transparentna v predstavitvi ponudbe. Glavni cilji so nudenje usmeritev avtobu-
snim podjetjem in njihovim partnerjem pri nagovarjanju strank, izboljšanje kakovosti ponudbe, izostri-
tev kakovostne miselnosti, podpora inovativnosti in kreativnosti. RDA že od vsega začetka podpira tek-
movanja na področju marketinga, inovativnosti in kakovosti promocijskih 
sredstev za avtobusni in skupinski turizem in je pokrovitelj akcije »Roter 
Bus« od leta 1996, zato je kraj dogodka RDA Workshop, največja borza za 
avtobusni turizem v Evropi. 
Prestižna nagrada je lepo mednarodno priznanje slovenskemu turizmu in 
konkretna vzpodbuda za nadaljnjo nadgradnjo projekta stranskih poti. Av-
tor idejnega projekta, pa tudi same izvedbe katalogov (tako lani kot tudi 
letos) je podjetje Hosting. 
Bled na RDA s konkretno ponudbo 
Bled je za kolnsko borzo avtobusnega turizma RDA izdal predstavitveno-
prodajno brošuro za segment avtobusnih potovanj za leto 2004, hkrati pa 
izkoristil priložnost, da tudi nemškemu trgu poudari pomembno dodano 
vrednost - 1000 let Bleda. Naslov »Tips und Angebote fur Clubs, Busreise-
veranstalter und Vereine« je vsekakor dovolj zgovoren. V pripravi bi naj 
bila tudi prodajna brošura celotne regije Julijskih Alp. 
Le Petit Fute - Francoska izdaja 
vodiča po Sloveniji 
Francoska založba Le Petit Fute je na trg poslala novo izdajo vodiča po Sloveniji 
v francoskem jeziku. Gre za pomemben vodič, saj je prav ta trg zaradi še vedno 
nerešenih vprašanj z ustreznimi promocijskimi materiali preveč zanemarjen, aktiv-
nosti na tem trgu so bile v preteklosti zelo omejene predvsem zaradi pomanjka-
nja osnovnih turistično-informacijskih materialov. Francoski trg je kljub skromni 
prisotnosti in aktivnostim v prvih sedmih mesecih leta 2003 beležil dobrih 20 od-
stotkov več prenočitev, ki ga je nujno potrebno izkoristiti in intenzivirati. Po šte-
vilu prenočitev je ta trg primerljiv z ameriškim. • www.petitfute.com 
Izšel nemški vodič za individualne popotnike 
Nemška založba lwanowski's je pred kratkim izdala odličen vodič po Sloveni-
ji, nekaj strani pa je namenjenih tudi Trstu in hrvaški Istri. Predstavitve Slove-
\!10nta ne 
\i. l'I (ill lil g 
nije kot potovalne destinacije za indivi-
dualne popotnike se loteva res pogloblje-
no in natančno, še posebej pa iz vidika 
praktičnosti. Res uporaben vodič, ki mu 
dodatno vrednost daje še vložena karta (1 
: 425.000). • www.iwanowski.de 
Štiristranska slika 
~":,::::·•-· 
IWANOWSKl'S 
SLOWENIEN 
MIT ISTRIEN UND lJIIEST "' ~ :, .. ~\ - -
Triglava v l\ftontagne Alpi Giule 
Triglav je nedvomno doživel svojo doslej največjo objavo v tujem 
tisku in sicer v reviji Meridiani Montagne Alpi Giulie, ki izhaja šti-
rikrat letno v nakladi 75.000 izvodov. Slika Triglava se •razteza kar 
na štirih straneh, ki se odprejo navzven. Publikacija se prodaja po 
severni Italiji, naklada pa je bila v Furlaniji Julijski krajini razgrab-
lejna, celotna naklada pa tudi drugod praktično razprodana. 
Temo so vključili na pobudo Claudia Tognona, koordinatorja FJK 
v projektu »Playing Together« oziroma Senza Confini. 
Delate v oglaševanju? 
Popočitniško· branje (za) 2.999 SIT 
»Sem oglaševalec. Ja, onesnažujem svet. Sem tip, ki vam prodaja sranje. Ki vas 
sili, da sanjate o rečeh, ki jih nikoli ne boste imeli. Moje poslanstvo je, da se 
vam cedijo sline. V mojem poklicu si nihče ne želi vaše sreče, saj srečni ljudje 
ne trošijo. Preživljam se tako, da vam lažem - in za to me mastno plačujejo. Sem 
povsod. Ne morete mi pobegniti. Kamorkoli pogledate, kraljuje moja reklama. 
Terorizem novosti mi pomaga pri podajanju praznine. če vam pripopam jogurt · 
na stene vašega mesta, ste lahko prepričani, da ga boste kupili. Mislite sicer, da 
imate pravico izbire, toda nekega lepega dne boste prepoznali moj proizvod na 
polici supennarketa in ga kupili, kar tako, samo za - · · 
pokušino, verjemite mi, poznam svoj posel...« Ta-
kole v knjigi 2.999 SIT (v originalu 14,99 €o), ki je 
letos izšla v založbi ValeNovak, razpreda Frederic 
Beigbeder, prostislovni Francoz, ki na eni strani 
kritizira oglaševanje, po drugem pa je v njem 
vztrajal deset let. Vsekakor ... zanimivo branje, še 
posebej, če delate oziroma imate stik s to stroko. 
~· .4 
Ljubljana končno~~d~bi-l; (več kot) mladinski 
hotel - od njega bi se lahko učili vsi 
Po dolgih letih tarnanja, da Ljubljana nima mladinskega hotela, se je letos na-
posled ne le premaknilo, temveč tudi zgodilo. Nekdanja jetnišnica na Metelkovi 
se je s pomočjo vložka študentske organizacije Univerze in Mestne občine Ljub-
ljane ter ob sodelovanju več kot 80-ih domačih in tujih umetnikov prelevila v uni-
katen mladinski hotel Hoste[ Celica. Odzivi tuj ih popotnikov so polni superlati-
vov, še posebej pa presenečenja tako nad Ljubljano kot nad Celico. Gre abso-
lutno za zgodbo o uspehu, še posebej pa za primer, od katerega bi se lahko učil 
celoten slovenski turizem. Ustvarili so ponudbo, ki je do obisti prilagojena svoji 
ciljni publiki. Zanimiva arhitektura, kakovosten produkt, mladostno sproščen pri-
stop do gosta, ciljno usmerjena promocija, iz vsega pa veje drugačnost, ki je te-
meljni pogoj za to, da nas opazijo. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj Slovenija 
~i sposobna ustvariti več tovrstnih ponudb oziroma produktov. (MiN) _, 
Kdo Kam Kje 
O tem, da mesto podpredsednice Gospodarske zbornice zapušča Marta Kos, 
smo že poročali. To mesto ponovno zaseda mag. Cveto Stantič, ki odhaja iz 
mesta direktorja marketinga v novogoriškem velikanu HIT d.d. 
Petra Čuk zapušča Hotele Bernardin, iz novega delovnega mesta pa se javi še-
le v septembru. 
Toplice Dobrna so zdaj tudi uradno postale Terme Dobrna, od tam pa prihaja 
tudi kar nekaj kadrovskih novičk. Potem ko je nadzorni svet konec maja razre-
šil direktorja Daniela Brckota, je za določeno obdobje na mesto direktorja ime-
noval prokuristko Matejo Vidnar iz Krekove družbe, s 1. oktobrom pa direktova-
nje prevzema dosedanji direktor tiskarne Leykam Janez Mlakar. Mesto direktor-
ja marketinga Term Dobrna po par letih s 1. septembrom zapušča Aleš Topol-
šek, ki ga gospodarstvo dobro pozna še kot vedno nasmejanega, a profesional-
no resnega pomočnika za sejemske nastope na Slovenski turistični organizaciji. 
Nove izzive vidi v prevzemu vodenja marketinga v Hotelu Sava v Rogaški Slati-
ni, od koder je že pred časom v profesorske vode odšla dolgoletna turistična 
marketinška strokovnjakinja, še posebej za italijanski trg, Vlasta Kučiš. V Termah 
Dobrna bo marketing do imenovanja novega direktorja vodila Helena Rošer. 
K junijski informaciji o ponovni izvolitvi Danila Daneua za predsednika zbor-
ničnega Združenja za turizem in gostinstvo (podpredsednika pa Janez Pergar 
in Dušan Bencik) naj dodamo še imena 25-ih članov Upravnega odbora za 
mandat štirih let. Dušan Bencik (Naravni Park Terme 3000 Moravske Toplice), 
Simon Breceljnik (Kompas MTS), Maks Brečko (Unior Turizem), Miran Ciglič 
(Hotel Cerkno), Marjan Čeme (Krka Zdravilišča), Danilo Daneu (Hoteli Palace), 
Ksenija Dvorščak (Postojnska jama), Lidija Fijavž Špeh (Terme Topolšica), Alojz 
Gostenčnik (Relax Turizem), Primož Gregorič (Hoteli Winkler), Alenka Iskra (Ter-
me Maribor), Mateja Kunc (Globtour), Bogdan Lipovšek (Grand Hotel Union), 
Cvetka M. Franko (Sodexho Ljubljana), Borut Mokrovič (Terme Čatež), Boris Ne-
mec (HID, Saša Oprešnik (Gorenje Gostinstvo), Janez Pergar (Kompas), Ivan 
Peršolja (HI1), Zdravko Počivalšek (Terme Olimia), Miro Pretnar (GZS - ZTG), 
Boris Smrkolj (Hotel Medijske Toplice), Marija Šeško Lep (GTG), Čedomil Voj-
nič (Hoteli Bernardin) in Andrej Šprajc (Sava Turizem) . V skupščino GZS s stra-
ni združenja so izvoljeni Danilo Daneu, Silvan Križman in Janez Pergar. Pred-
stavnika v Upravnem odboru GZS sta Borut Mokrovič in Danilo Daneu. 
... •. . .. . - :..:. • .;,· . .1.'· :·J.~~ ~~-L:.:_.-:... ~ ~ . ~;· .. ·~-=-1 
»Pripetije„ okoli Sunčanega Hvara se še kal<o poznajo, ·~ . . i 
saj se letos precej več Slovencev odloča · za počitnice ··· :.~ 
· ·na tem dalmatinskem otoku. Vsaka propaganda, četudi ,.;,.,"ti· 
je negativna,' ljudi izzove. · · \; 
. ~,. 
je za Dnevnik dejal Tomaž Visenjak, namestnik predsednika uprave Kompasa, d.d. (i:j 
. . -~~ =--~~-... ,.~_,,,,,, 
TURIZEM - ;~fo:~.:;:,~o gi3s::o S!o·, t':.s~e -:":.:,:s ::cr;e O·g,v,1:,1ci;e ·. lzdcija Sl;\e1s~.:i 11.:·:s'.iCr..:i o•gJ",i.:.lci:,1. WTC. D.::ia:s·o:.a 156. 1ccJ Lic:oliJ:~:: • Tei: c: 5S9·1S·.'.t. E•:ri,1:1: '"fo.::s 10\t';i:J·'.o~,;s„1.si • Glavna in odgovorna urednica: r,,i$a r,ov,1'o:. · Oblikovanje in priprava za 
tisk: lm:,rirno c.o.o. • Tisk: č~,og:,1f, Pos!oj:1,1. • ~.'1i'7:s:,s'.\0 .:.1 :... .. IL.,ro RS :e i.:caio ocloCbo. aa se g:2si:o iUR'ZE:'.•, \~iše ·.- e•,ice~co :a';~ir: g•.:isd coa z,1~c.•ed~.o ~tc·v;:~o ;,3S2 • Glasilo je ~iezc!,1Cr:o. • Narotila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia-tourism.si