txxxxxxjo SPOMNITE SE SLOVENSKIH* BEGUNCEV S KAKIM PAROM! "^^PgXXrxX.TTTXXT) DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FORi,. ^. ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 202 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1946 LETO XLVII1—VOL. XL/111 Kontrola nad mesom je odpravljena Ameriška Domovina je prevzela vse naročnike Amerikanskega Slovenca Glasom dogovora s tiskovno družbo Edinost, ki je izdajala Amerikanskega Slovenca, je Ameriška Domovina prevzela vse naročnike Amerikanskega Slovenca. Kakor hitro bo naslovnik urejen, bodo začeli dobivati list. Glede tega bo še vsak naročnik pismeno obveščen in poučen. Tisti naročniki, ki so bili naročeni na oba lista, bodo dobili kredit pri nas, za kolikor so imeli plačano pri Amerikanskem Slovencu. Tisti pa, ki še niso naročeni na naš list, ga bodo dobi-yali pa toliko časa, kolikor znaša njih vnaprej platna naročnina pri Amerikanskem Slovencu. Na ** način ne bo noben naročnik Amerikanskega Slovenca izgubil niti enega centa, za kar gre vsekakor kredit poštenemu vodstvu tiskovne družbe Edinost, toje John Jerichu.______ DROBNE VESTI IZ SLOVENI JE (Došle preko Trsta) SMRT JE POBRALA 16. av-Jgusta o strašno predrznih lju-Susta letos zmanega socialističnega voditelja Ivana Mlinarja. prvo svetovno vojno je bil zriana osehnost med slovenskimi socialisti. Zanimal se je zla-za delavsko zavarovanje. OBSOJENI DUHOVNIKI. -Poročal sem vam že večkrat, da .večje število duhovnikov v | Sloveniji po ječah. Za nekatere teh se je sedaj zvedelo, da so ''•i končnoveljavno obsojeni po komunistični pravici, župnik sv. Jakobu v Ljubljani dr. ^a'iko Ar ne j c je dobil 5 let ječe. ^.iegov velik greh je, da je lju- ^m govoril, naj molijo za ško-l gi pa kakor hočejo. Malo čudno j fva Rožmana, ki trpi po nedol-l je, za koga naj bi delala ta taj-; ?'nem. Arnejc je 1» zadnji sve- I na postaja. Nemcev in Lahov ni j tovni vojni pribežal pred Nemci več. Za zaveznike? Ali ni Tito 8 Koroškega. Ušel je Nemcem, f Bernice Novak poda Jesenski koncert deh tam na štajerskem. Blizu Ptuja ima neki Ferčič hišo precej na samoti. Policija je bila obveščena, da je tam tajna oddajna radio postaja. OZNA je šla nad Ferčiča. Prišlo je do boja, v katerem sta bila ubita Ferčič in njegova Odredba je stopila v veljavo danes, ko! je naznanil predsednik Truman sinoči na radiu. Kontrola nad najemnino ostane le pod Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Vse najboljše— Danes obhajata 40-letnico srečnega zakona Mr. in Mrs. Mihael in Alojzija Verček, 3684 E. 78. St. Oba sta dobro poznana in priljubljena v newburški naselbini. Otroci, števlni prijatelji in znanci jima čestitajo in želijo še mnogo let zdravja in sreče. Oglasi za program— Narodna čitalnica opozarja vse tajnike društev, ki so skleni- Washington. — Predsednik Truman je sinoči naznanil ameriškemu narodu, da bo od torka (danes) naprej odpravljena vladna kontrola nad vsem mesom. Obenem je predsednik ukazal, da se kakor hitro mogoče ocjpravi tudi la dati oglas v program ob priliki 40-letnice obstoja čitalnice, naj iste čim prej oddajo tajniku čitalnice, ali pa naj jih izročijo Johnu Tavčarju, tajniku SNI). druga vladna kontrola, tako nad mezdami, razen nad najemnino in takim materialom, ki ga še primanjkuje, j Predsednik Truman je riazna-I nil sinoči na radiu, da ga je lah- BERNICE NOVAK Naša odlična slovenska pevka, gdč. Bernice Novak, bo podala v nedeljo 20. okt. v SNI) na St. Glair Ave. pevski koncert z ja-ko pestrim in skrbno izbranim programom. Pevske točke bodo iz raznih arij svetovno priznanih umetnikov in tudi več naših najlepših narodnih pesmi. -To je že drugi kolncert naše slovenske umetnice, Prvi j« bil dobro obiskan in tudi ta bb. Miss Novak je hči Mr. in Mrs. John mati. Zunaj v! Novak iz 9414 Yale Ave, in vnukinja poznane 'slovenske trgovske družine, Mr. in Mi'»; Joseph Kremžar. Vstopnice so v predprodaji v Bohar's Beauty salonu, ali pa zvečer pred koncertom pri/blagajni. Pričetek koncerta bo točno ob 7:15 zvečer, po koncertu bo pa ples, za katerega bo igral Vad-ualov orkester. Na maše rojake in rojakinje apeliramo, da sežejo po vstopnicah ter se v velikem številu udeleže tega koncerta ter dajo s gozdu pa sta menda bila še dva zlikovca, ki da sta hotela pobegniti. Tudi ta dva sta bila ubita. Tako je edina priča ostala in ta je — Titova tajna policija. Kaj je resnica, kdo more dognati? V j Jugoslaviji morajo verjet, kar prinese komunističen list. Dru- tem poguma naši umetnici do nadaljnega uspeha. Komunistični sodniki in njih zagovornik SANS Težko delo si je naložil Med take "katoličane" kot ti tudi zaveznik? Druga poročila,' SANSov tajnik. Kot kitajski Titovi sodniki škofov menda ki niso komunistična, pravijo,1 kuli se v potu obraza muči ubo- smemo brez pohujšanja prište-da so bile potem še neke aretaci-l gi Mirko, da bi malo opral Ti- ti tudi tiste, ki take sodbe zaje gotovih oseb. Na vsaki način 'tove komuniste, ki za svojo par- govarjajo in izgovarjajo. Raz-je nekaj gnilega v deželi, kjer! tizansko propagando vlačijo umljive so obsodbe škofov po je tak strah pred tem, da bi svet pred sodišče katoliške škofe, verskih odpadnikih in razum-tz nje kaj zvedel. j Pa'je ob- napornem premišlje-; ljivi so zagovori teh sodnikov SLAVNOST NA KRŠKEM vanju, kako bi dokazal nedolž-od strani takih "dobrih" kato-POLJU. — Partizanski listi opi-'nost sodnikov ali vsaj malo o- ličanov, med katere moremo ujejo na dolgo slavnosti na Kr- pral njih krvave roke, iztisnil brez strahu za zamero šteti škem Pol.]'u letos 18. avgusta, tole modrost v zvezi s Stepin-: SANSovega Kuhlja. "Gliha Proslaviti so hoteli spomin na čevo obravnavo v Zagrebu: j vkup štriha." i^a čisto vest. Toda partizanski I bitko na Krškem polju ob pone- 'Predsednik sodišča je ugoto- j -o-- ^dniki so bili drugega mnenja, srečenem kmečkem uporu leta' vil, da so vsi sodniki tožilci in jy r|pVp|anrill IP odorta 1573. Takrat so grajščaki pre- sodni tajnik katoličani, torej » UCVLWHUU JC VU[n la magali kmečkega voditelja Ma-^ie more nihče trditi, da se pre-j Kampanja Za nabiranje V ti j a Gubca in ga potem v Zagre- ganja cerkev ali vera" (Enako-! CoiHITIllIlity Skltid Padel pa je med druge razbojni-Ljubljanski kanonik dr. Po Sečnik je še večji grešnik. Obojen je ;na 9 Tet. Tudi njegov greh je večji po komunistični lJi'avičnosti. Govoril je namreč v ljubljanski stolnici proti zrno-^ komunizma. Lazarist dr. •Jakob Žagar je med redkimi du-"°Vniki, ki se je vrnil iz bebun »tva Ljubljano. Mislil je, da ko slišala vsa Amerika, da bosta poljedelski taj,nik Anderson in administrator OPA, Paul Porter, odpravila vso kontrolo nad cenami živine ter produkti živil in krme. To pa še ne pomeni konec vladne kontrole, ker najemnina bo morala ostati pod vladno kontrolo še dolgo, je naznanil predsednik. Tudi drugi predmeti bodo ostali pod vladno kontrolo, dokler ne bo produkcija istih tako velika, da bo odgovarjala vsem zahtevam. Predsednik je obdolžil pomanjkanje mest nekaj mož v kongresu, ki da so bili v službi koristolovnih interesov in ki so bili že dlje časa na dfelu, da bi • štrli vladno kontrolo nad cenami, ne glede na to, koliko bo to stalo narod. "Ta skupina ljudi," je rekel predsednik, "tako danes kot je v preteklosti misli samo na milijone dolarjev in ne na milijone ljudi. Prav tista skupina je sovražila .Franklina D. Roosevelta in se borila proti vsemu, za kar se je on potegoval. Ta skupina si je na vse načine prizadevala, da je omalovaževala njegov napor za boljše življenje našega naroda." Predsednik Trumam je sinoči gbvoril popolnoma drugače kot pred dvema tednoma. Takrat je odločno zavrnil apel demokratskih voditeljev, da bi odpravil kontrolo nad mesom rekoč, da je pomanjkanje mesa samo začasno in da ga bo trgu. Nadškof iz Cincinnati primerja Tita Pilatu radi obsodbe Stepinca Naslov bi rad— i Frank Kocin, 730 E. 160. St., i ki je doma iz Praprotnih brd, bi ; rad zvedel za Korantvega Ma- tevža, doi»a iz Stare Oselice. " . , . ! Naj še zglasi na gornjem naslo- Obrnu se je na predsedm- Vu. ka Trumana naj posreduje Danes deževno_ pn jugoslovanski vladi ; Vladni vremenski urad poro- Cincinnati, O. — V nedeljo je ča> da bo danes deževno in gor-bil v Cincinnati, O. shod Članov Nevarnosti za slano ni v Zveze društev Najsv. Imena, ka- PrihodnJlh 48 urah v tem okra-terega se je udeležilo nad 40,000 ■)U' članov. Istočasno je bil podoben Prevzem gostilne— John Krasovic je prevzel gostilno od Mrs. Dobrinic na 1123 Norwood Rd. Priporoča se rojakom za obisk. .SV /o korporacije— Nocoj ob 8 bo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. seja korporacije za pozidavo na-imenu 100,000 članov, v kate-' selbine po požaru. Vsi, ki so po- 1 sodili shod v bližnjih mestih Dayton, Springfield, Sidney in Hamilton. V vseh teh mestih je bilo istočasno na shodu najmanj 100,000 članov. In v imenu teh je nadškof John T. McNicholas poslal na predsednika Trumana brzojav v rem obsoja sodno obravnavo v ta namen denar, naj se proti zagrebškemu nadškofu te seje udeležijo. Stepincu. V brzojavki izjavlja -o- nadškof: "Zveza društev Najsv. MololOV napada Ameriko, da je imela glavno besedo Ko so mu izprašali vest, so do-da je pred leti napisal šmarnice" in v njih svaril pred *0lnunizmom. To predrznost je | Plačal s 5 leti zapora. V St. Vi-a,u na Dolenjslfcm je bil benefi-1 C1at Oven, ki se je upal med voj-ljudi organizirati. Dobil je I to 6 let. Nekdanji župnik v "0vtah, Zalokar, se je tudi vrnil | 12 begunstva. Pa je slabo nale-el; V Št. Petru na Krasu je bi, ^časno nastavljen. Pa zelo za- j C{^no, kajti kmalu sp prišli ne ko Ni noč partizani in ga odgnali. aJPrej so ga pretepli, potem !)a vrgli v ječo. Odsedeti inn let- Tako gre zgodba trpljenja ? negotovosti naprej. Drugi so sede in čakajo sodbe. Oni, k na prostem čakajo/ kdaj jit |10&rabij0. Vsa duhovščina bu mučili in umorili. Spomin na pravnost. 10. okt.) La dogodek so praznovali 18. av-| Ali ni občutil zagovornik Ti-j gusta. Na dirkališču ob Savi /se tovih sodnikov, da fci moral | je najprej razvil sprevod, kjer . dvoje razložiti. Prvič, kakšni io hoteli pokazati nekaj kmečke tisti takoimenovani "katoli-zgodovine in nekaj kmečkih obi- ški" sodniki, ki so bili komuni-čajev. Razne skupine so pred-'stično orodje pri obsodbi ško-stavljale razna kmečka dela. Na- fov. Drugič pa, kje je slišal, stopili so tudi takozvani fizkul- da ne bi mogel slab katoličan turnik in mladinske delovne bri- preganjati vere. gade. (Da se kdo ne ustraši be-j Morda je ta sovražnik ško-sede fizkultura, povejmo, da to f0v, ki že dve leti zmerja ško-pomeni fizično kulturo, torej' fa Rožmana po uradni dolžno-razne športe, ki jih go je sedaj sti tajnika SANSa, kdaj bral Jugoslovani samo pod partizan- o "katoliškem" cesarju Julija-skim pokroviteljstvom). Glavni nu Odpadniku, ki je postal e-atrakciji pa naj bi bili konji iii'den Inajhujših preganjalcev (Dalje na 2. strani) -O- Kvota za letošnji Community sklad v Cleveland« je $4,880,-000. Na delu je 33 skupin po mestu, ki nabirajo denar. Guverner Lausche je včeraj nago voril to skupino ter jo navduševal za delo. Včeraj je bilo obljubljenega za sklad že $530,552. Kljub obilici vsega, pa se še vedno dobi dovolj nesrečnih, ki so navezani na javno podporo, svojega bližnjega, je rekel gu- lmena cincinnatske škofije izraža simpatije Vam in Vašemu državnemu oddelku radi težavne na mjr0Vni koilfereilti naloge delati z rdečo, fašistično, ateistično, brutalno in barbarsko | Pariz. — Ruski komisar Mo-vlado Jugoslavije, ki je pod iotov je včeraj izjavil pred mi-oblastjo brezbožne Sovjetske rovno konferenco, da ni Rusija Rusije. j zadovoljna z nobeno mirovno po- "100,000 oseb, zbranih danes, godbo v vseh točkah in da ga se obračajo na Vaše blagorodje bodo glede tega še slišali na kon-in Vaš državni oddelek, da pod- ferenci zunanjih ministrov Ve-vzamete primerne korake in da like Četvorke, ki morajo končno zagotovite temu apostolu miru odobriti vse mirovne pogoje in — naškofu Stepincu — svobodo, sicer soglasno, kmalu polno naj ker je bil krivično obsojen na Molotov je rekel, da ie imela i zapor ob trdem delu." j Amerika glavno besedo na mi- Ohijski guverner Frank J.' Nadškof McNicholas je izja- r0Vni konferenci in da je 13 do Lausche je poslal zadnjo soboto vil, da je bila obsodba nadškofa 15 drugih držav vedno glasovalni predsednika Trumana brzo-| Stepinca»sanio izraz politične, ]0> kakor je glasovala delegaci-javni apel, naj takoj odpravi: nečloveške volje tiranskega dik- ]a /e(j. držav kontrolo nad mesom. i tatorja, katerega ime bo živelo Zunanji ministri Velike Če- Tako je predsednik Truman v zgodovini v gnjusobi, kot živi tvorke se bodo sestali na 4. nov. odpravil kontrolo nad mesom ime Poncija Pilata. Opomnil je v New Yorku, kjer bodo začeli ravno tri tedne pred volitvami predsednika Trumana, da je bil tjelati 11a mirovni pogodbi z v kongres. Ako bo ta korak kaj pri obravnavi navzoč ameriški Nemčijo in na drugih pogodbah, pomagal demokratskim kandi- škof Hurley, ki je nazval nad- g^e katerih je pariška miro- škofa Stepinca kot drugega kar- vna konferenca 21 držav samo dinala Mercierja, srebrno čiste- svetovala. ga domoljuba in neustrašenega _0___ cerkvenega moža. -o- datom, se bo videlo. -0- Pttr ' Cerkve in zato dobil v zgodovini ime — Odpadnik. Pa je ze- . izjemami Mikuževe sorte })?a namreč nad seboj poglavit t S^eh, da je in da mora biti pro sk em v Jugoslaviji vlada ver ^a svoboda. Ali je tam v Ame-Sv 1 še kak čudak, ki verjame v 10 )odo pod komunizmom in ce-v svobodo vere? iskrit je nepostavne ^DIO-POSTAJE. — "Sloven- CERKEV JE IZOBČILA .lo verjetno slišal pregovor: VSE URADNE OSEBE' je hujši pd Turka. Ja- ničarji so bili odpadli kristjani in vzgojeni v najhujše preganjalce kristjanov. Najbrž ve vsaj to, da je tudi njegov ma-lik "junaški Tito" katoličan odpadnik, izobčenec iz Cerkve, imeli opravka, direktno ali indi-JIn ta odpadnik je poslal od rektno, z aretacijo in sodno; padle katoličane sodit katoli Z OBRAVNAVE Vatikan. — Sveta Stolica je včeraj proglasila za izobčene iz katoliške Cerkve vse katoliške jugoslovanske uradnike, ki so Hoover se je potegnil za Finsko New York. — Bivši predsednik Herbert Hoover je rekel, da ni bilo prav, ker se Zed. države niso potegnile za Finsko 11a verner Lausche. Meščanom, ki pariški konferenci. Rusija za-lahko dajo, ni treba kazati na'hteva od Finske kot vojno od-nesrečne, ker jih sami vidijo, in'škodnino $300,000,000, česar ne radi darujejo zanje, je rekel bo mogla plačati. In ker ne bo Lausche. Meščani Clevelanda mogla plačati, bo izginila za so še vsako leto napolnili potreb- železnim zastorom pod rusko no kvoto za vzdrževanje kakih1 oblastjo. 100 agencij, ki so odvisne od V Jeruzalemu so našli star vodnjak Jeruzalem. — V tem mestu, kjer je vedno tako pomanjkanje vode, so odkrili pod zemljo star Ta dva nimata pri nji nobenega kredita Chicago. — Selma Cladburn se je s porekla s svojima dvema najemnikoma radi najemnine. V prepiru sta padla po nji, jo osuvala, jo zaprla v ne- in zelo velik vodnjak. Zgradili , , , ... so ga menihi še pred 1600 leti ko «hrambo' "at« ■» ^ in je zelo dobro ohranjen. To bo f k^no pohištvo prepleska- , . . la z belo barvo, zdaj velika odpomoc za mesto, kar se tiče vode. Community sklada, in tudi letos jo bodo. --o——— V Moskvi so dobili prvi sneg Moskva. — V nedeljo je zapadel v Moskvi prvi sneg. Nad en Železniški voz se je zaletel v hotel Springfield, O. — Na progi, ki teče mimo hotela Frances, so se odtrgali od vlaka trije vozovi in eden se je zaletel naravnost v hotel. Napravil je ško- Medved ušel iz kletke ter ubil "rojaka" Pittsburgh, Pa.'— V tukajš- Rusija jih je raje poklicala domov New York. — Anatol Jako-viev, ruski vice konzul, je pove- Poročevalec" poroča 20. av-J nadškofu Stepincu. obravnavo proti zagrebškem ške škofe. Kaj morete potem I palec ga je zamelo po prestolni- de £a $100,000, toda človeških I pričakovati od takih sodnikov ? 1 ci Sovjetije. (žrtev ni bilo. njem zverinjaku je ogromen dalj da je ruska vlada poklicala medved prelomil železne dro- domov tistih n državljanov, od ge v svoji kletki, skočil v so- katerih je ameriški justični od-sedno kletko in tam usmrtil ve- delek zahteval, da se registrira-likega severnega medveda. Po j0 kot agentje tuje vlade. Ti so uboju je odšel morilec ponos- namreč prišli v Ameriko na "slo-|no nazaj v svojo kletko. 1 vanski kongres." AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 15, 1946 i i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndeirson 062« Cleveland 3. Ohio _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; na Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta 12.50; ca Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta >2.50. ' _Fo«am«m» številka »tane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by maU $8.00 per year. O. B. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. V. 8. »2.60 far S month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier »7.00 per year. »4.00 for 6 months, (2.50 for S months. Single copies 6 cents each. Entered as second-class matter January 0th 1B08, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187»._____ ^^ No>202 Tues., Oct. 15,1946 * Komunizem, krščanstvo in delavstvo Ena propagandnih krilatic komunizma je, da je komunizem rešitev za delavstvo. Ta beseda je ena najbolj sleparskih zanjk, na katere komunisti in njih prijatelji love premalo poučene delv&ske vrste. Gotovo ni odveč, če se enkrat pomudimo pri tej varljivi besedi. Hrepenenje po sreči je naravno hrepenenje. Vsak ima pravico, da si pomaga do boljšega življenja. Tako tudi delavec. Vsak sme zahtevati svoje pravice v človeški družbi. A*li je treba še dokazovati, da tudi delavec? In marsikaj je v tej družbi, kar malega človeka tlači, mu ovira srečo ter jemlje resnično enakopravnost, ki je na papirju dana. Marsikaj je zelo narobe v človeški družbi. Morda kdo poreče, da je bilo vedno mnogokaj narobe in bo še. Vse to je res. Tdda iz tega ne sledi, da si mali človek ne bi smel pomagati z vsemi poštenimi sredstvi do boljše usode, do sreče, do pravice, do polne enakopravnosti v človeški družbi. Vprašanje pa je, ali je res komunizem tako sredstvo, ki more pomagati delovnemu človeku do srečnejšega življenja, ali more komunizeffi ustvariti novo boljšo družbo. Krščanstvo je prepričano, da ne. In zakaj ne? Naj naštejemo nekatere razloge. Komunizem je po svojem začetniku Marxu in po sedanjih nositeljih popolen materializem. Taji Boga in vsako vero imenuje opij za mase. Proti vsaki veri tudi sovražno nastopa. Brezboštvo je tako očividen znak komunizma, da tega odkriti komunisti tudi ne taje. S tem pa je v zvezi drugo. Če ni Boga, če ni duše, če ni posmrtnega življenja, potem tudi nihče za svoja dejanja nikomur ne odgovarja. Če ni nobenega Boga, potem tudi ni nobene božje zapovedi, ni nobene stalne norme, kaj je dobro in kaj slabo. Kdo naj bi potem odločil, kaj je res dobro in kaj je res zlo? Morda tisti, ki ga ljudje izbero za vodnika? Odkod ravno temu ta pravica, da pove, kaj se sme in kaj ne, če pa smo vsi ljudje enaki? Pa bo za njim prišel drugi in bo imel drugo misel A tem, kaj je prav in kaj napak. Vsak bo rekel, da je to bro, kar mu koristi, in da je to slabo, kar njemu ni vše Brez vere v Boga in njegovo pravičnost ter v njegovo kon čno plačilo dobrega in kazen slabega, ni mogoča urejena človeška družba. Mnogo je hudega na svetu, pa če gremo do dna, vselej vidimo, da zato, ker ljudje delajo proti božjim zakonom. Kaj šele, če bi družba ne priznavala božjega gos-podstva! Zato sta materialistični komunizem in krščanstvo nespravljiva nasprotnika. Ker komunizev ne vpraša po tem, katero sredstvo je pošteno in katero ne, zato je hotel povsod priti do oblasti z ognjem in mečem. Vsaka komunistična revolucija pomeni opustošenje, požiganje, uničevanje človekovega dela in še bolj prelivanje človeške krvi. Vsak komunistični voditelj, naj bo Lenin, Stalin, Tito ali Groza, vsak je bredel skozi potoke človeške krvi do svoje diktatorske oblasti. Prav radi tega, ker komunizem ne loči, kaj je prav in kaj ne, so mirne duše komunisti pobrali ljudem zemljo, obrtniške delavnice, trgovine, tovarne. Če ni drugih zapovedi, potem tudi ni one, ki pravi: Ne kradi. Taki ljudje so tudi na Slovenskem pognali kmete z njih domov in se njih posestev polastili. Zraven so oropanega še proglasili za "narodnega izdajalca." Ravno iz takega vidika so oropali cerkve njih premoženja in si ga razdelili. Po krščanskih pojmih je to navaden rop, po komunistično je pravica. Kjer ni Boga, tudi ni pojma pravičnosti in poštenja. Pa že slišimo ugovor. Cerkev in njeni pristaši branijo lastnrno, branijo stare privilegije in kapitalizem. — Da, mi smo prepričani, da ima človek pravico do pošteno pridobljene zasebne lastnine in da je ropar tisti, ki mu jo nasilno in' krivično vzame, pa naj bo to posamezen človek ali pa država. Prepričani smo, da bo družba le tedaj dobro urejena, če bo vsakemu človeku omogočeno', da si pridobi vsaj skromno lastnino, ob kateri lahko mirno in ponosno reče: To je voje. S tem pa ne branimo nobenih privilegijev ali predpravic. Če so kje katere, jih je dala družba in jih prav ta družba lahko odpravi, če so krivične. Ravno tako ni krščanstvo nikoli branilo modernega kapitalizma ali kopičenja bogastva v rokah posameznikov ali kakih družb. Moderna drŽava ima dovolj zakonitih sredstev, da prepreči izkoriščanje delavcev po kapitalističnih družbah. Zato ni treba ne komunizma ne kake krvave revolucije. S tem pa pridemo k važni točki, kjer se krščansko pojmovanje človeške družbe bistveno loči od komunističnega, n&mreč k razmerju' med svobodo posameznega človeka in državno oblastjo. Kristjani smatramo vsakega človeka za osebo, ki ima neodtujljive človeške pravice. Nihče mu te svobode in teh pravic ne sme vzeti. Ustava Zedin jenih držav je to izrazila z znanimi svoboščinami imenovanimi "Bili of Rigths": svoboda, vere, svoboda govora, svoboda tiska, svoboda združevanja. Te svobode ne sme vzeti nihče, ker sicer napravi človeka za sužnja. Tudi država nima te pravice. Ona mora paziti, da kdo teh pravic in svoboščin ne zlorabi v škodo drugim, zato more in mora, recimo, zločinca, ki škoduje drugim zapreti, toda nikdar ne more država na splošno zatreti teh pravic. Komunizem pa uči.— kot se je izrazil nemški filozof — da je država bog. Ona je vse in sme vse. Posamezen državljan je samo kot mravlja v veli- kem mravljišču. Delati mora, nima pa/besede, še manj pa kako svobodo. Kakor je krščanstvo obsojalo suženjstvo, tako mora obsojati tudi komunizem. Človek ni nikomur orodje. Tudi državi ne! S tem ne zanikamo pravic, ki jih ima država. Ker je ta družba za to tukaj, da urejuje razmerje med posamezniki in da deli pravico po zakonih, zato ima svoj velik in upravičen delokrog. Toda država svojih pravic ne sme prekoračiti tako, da bi odvzela posamezniku njegovo svobodo, dokler je ta ne zlorabi v škodo svojega bližnjega. Mnogokrat se govori o podržavljenju razijih podjetij ali socializaciji. Ne rečemo, da to ni pametno v nekaterih slučajih; če pa bi postala, kot hočejo komunisti, država gospodar in lastnik vsega, potem je konec svobode državljanov. N^ drugi strani je treba le hvaliti podjetnost in pridnost posameznega človeka. Kako bi mogli grajati koga, če s svojim delom, s svojimi zmožnostmi1 in s svojim osebnim naporom ustvari lepo podjetje? V tem smislu smo za tako imenovani "free enterprise." Kadar pa bi kdo s tem svojim podjetjem škodoval drugim ali kadar bi jih zlorabljal, tedaj je država poklicana, da poseže vmes s svojimi zakoni, kajti nikomur ni dana svoboda, da drugim dela škodo. Marsikaj je narobe v človeški družbi. Mnogih napak je kriv nebrzdani kapitalizem in njegov pohlep po bogastvu. Zato je treba v družbi sprememb, izboljšanj, globokih« reform. Zlasti razmerje med delom in kapitalom mora postati drugo, stremeti je treba za zbližan jem med obojim, za soudeležbo delavca pri podjetju. Toda vse te reforme je mogoče izpeljati brez komunizma in bre? revolucije. Iz zgoraj na kratko navedenih razlogov smo torej prepričani, da komunizem delovnemu ljudstvu ne more koristiti, ampak samo škodovati. Komunizem vzame človeku osebno svobodo, vzame vsak pogled kvišku in ga poniža v žival. Vol vozi in vleče, kadar je sit. Da je sit, to volu zadostuje, človeku pa ne. Zato smatramo za eno največjih varanj govorjenje, da je komunizem rešitev za delavstvo. Tudi ruski zgled komunistične države vpije: Po sadovih ga boste spoznali. Ruski življenski standard, kjer komunizem neomejeno vlada že 29 let, je tako nizek, da Rusija še vedno zapira pogled v svoj svet z železnim zastorom: Ruskega vojaka, ki je videl napredni nekomunistični svet, ne upajo demobilizirati in poslati domov, da ne bi pripovedoval o lepšem življenju tam, kjer ni komunizma. In redki žurnalisti, ki imajo srečo, da prodro nekoliko v Rusijo, morejo povedati samo o revščini, ki vlada v tem komunističnem raju. "The Cleveland Press," ki prinaša članke takega srečnega časnikarja (Strohm), ugotavlja v svojem uvodniku 10. t. m., da vidimo v teh člankih dobre ruske ljudi v velikih stiskah, slabo napravljene, ki se obremenjeni z inflacijo bore za življenje daleč pod tem, kar ima najrevnejši Amerikanec. Ali želi kdo, da mu komunizem prinese tako rešitev delavstva? i BESEDA IZ NARODA Guverner Lausche in Slovenci Med nami Slovenci, posebno v Clevelandu in okolici, ni letos, ko se gre za ponovno izvolitev Frank J. Lausčheta za guvernerja države Ohio tiste aktivno-ti, kakor je bila pred dvemi le-Da ugotovimo vzroke, nam potreba posebne bistroumno-niti segati v njegovo admini-ativno delo, ampak vzroki le-pred domačim pragom, kateri ne bi smeli imeti na njegovo osebo najmanjšega efekta. 1 Pred par dnevi je naš odličen tukaj rojen rojak, ki je med našim narodnim gibanjem zelo aktiven zadel žebelj na glavo, ko ie izjavil sledeče besede: "Naši ljudje mislijo, da je Lausche guverner St. Clair j a." S temi besedami je povedal vse in obsodil kratkovidnost nekaterih naših ljudi, ki se trkajo na prsa, da so za napredek naroda med tem, ko izpodkopavajo trdne temelje, za katere so se borili naši pionirji nad pet deset let priselje-ništva. Naš .Frank J. Lausche se je od prvega početka, ko je bil i-menovan za mestnega sodnika, pozneje izvoljen za okrajnega, župana mesta Clevelanda in guvernerja države Ohio postavil na stališče lojalnega Američana in tak je tudi ostal vse do danes, čeprav mu nekateri to zamerijo in ga radi tega tudi sovražijo. Frank J. Lausche se je z vstopom v javnost in prevzemom javnega urada zavedal, da je prva in zadnja njegova dolžnost služiti Ameriki in njenim državljanom. Zavedal se je, da je justica nepristranska v okvirju zakona, ki ga je ljudstvo potom svojih zastopnikov ustvarilo in tako se je,zavedal, kot guverner, da vsa administracija in politično gospodarstvo sloni v območju zakona, ki ga postavodaja v zaščito in korist vseh državljanov ustvari. Frank J. Lausche se je dobro zavedal svojega de-lodkroga in ni nikoli posegsll zu- nanjim političnim zadevam, ker se je zavedal, da to spada pod neoporečen© področje federalnega državnega oddeljenja. Če nam je rezultat zadnjih guvernerskih volitev poznan, bomo ugotovili, da je Frank J. Lausche v celi državi prejel o-krog 1,300,000 glasov, h katerim smo mi Slovenci, čeprav smo vsi za njega volili v državi Ohio prispevali 2 in ne več kakor pa 2 in pol odstotka. Poleg vseh naših glasov mu je bilo potreba najmanj 97 odstot. drugih glasov, če je hotel postati guverner države Ohio. Resnica je, da smo mu z našo agitacijo in aktivnostjo veliko pripomogli, toda nikoli toliko, da bi mogli trditi, da brez nas ne bi mogel biti izvoljen. Lahko in sme- lo pa smemo trditi, da je bil z našo pomočjo izvoljen. Važen za njegovo izvolitev je bil Lausche sam, ker je užival velko zaupanje pri drugih ne zato, ker je bil Slovenec in ne zato, ker smo ga hotel imeti za guvernerja, ampak zato, ker si je med časom javne posluge kot sodnik in župan mesta Clevelanda ustvaril zaupanje med širokimi plastmi naroda širom države Ohio. Pregovor pravi: "Dobro blago lahko vsal^ trgovec proda," medtem če bi imeli mesto Lausčheta katerega koli Slovenca za kandda-ta, ga ne bi mogli drugim tudi s podvojeno aktivnostjo prodati. Razume se, biti mora dober kandidat in dobri agitatorji, če hočemo 'pri volitvah uspeti — in to smo imeli in smo bili mi Slo-enci pred dvemi leti in prepričan sem, da bomo to tudi letos ostali, ko se gre za našega človeka, sina slovenske matere in državnika z občudovanja velikim obzorjem. Nekateri naši ljudje Lausche-tu tudi zamerijo, ker ni posečal naših narodnih prireditev. Res je z izjemo par, ki so se vršile na St. Clair Ave., ni bil guverner navzoč ne na naprednih in ne na katoliških, bil pa je navzoč, ko se je šlo za otvoritev novih prostorov Slovenskega do- ma na Holmes Ave., in na prireditvi 35-letnice Slovenske dobrodelne zveze, ko se je počastilo matere vojakov, ki so služili v ramadi Strica Sama. Razumeti moramo,' da ima država Ohio 88 okrajev in če te okraje razdelimo na enak del, bi vzelo guvernerju eno leto in pol, predno bi enkrat v tednu posetil drugi okraj. Torej pri nas je bil dvakrat in mi se nismo pritoževali, če vzamemo v obzir, da je bil v Cuyahoga o-kraju za časa guvernerskega urada najmanj dvanajstkrat pri raznih narodnih, državnih in športnih prireditvah. Ce smo pazili na Lausčheta, ka|terih prireditev se je udeleževal, bomo ugotovili, da zgolj ameriško - patriotičnih in nikoli drugih, ki so imele za seboj zunanje - politične namene. Kakor se je čuval pri naših prireditvah, tako je pazil, da tudi drugam ni šel. Ce bi naše posečal, bi isto moral, kadar so imeli Italijani, Madžari, Cehi, Poljaki in Nemci svoje »unanje -politične prireditve, brez da o-menimo one, ki so si bile načelno nasprotne, kar smo to o-pazili med nami Slovenci, Hrvati in Srbi in na drugi strani med Poljaki. Končno moramo razumeti, da so vse te grupe a-meriški volilci in razumeti to, da so pri zadnjih guvernerskih volitvah skoro solidno glasovali za Lauschetovo izvolitev. Ali naj si guverner Lausche sam nastavi nož na grlo in. si prereže vrat? No, in v tem slučaju —koliko bi bili mi Slovenci na boljšem? Izgubili ' bi tisti u-gled, ki smo si ga z Lausche-tom pridobili v ponižanje našim tukaj rojenim otrokom in našim naslednikom. Cenjeni rojaki, otresimo se teh predsodkov, poglejmo bistvu v oko in strnimo naše vrste kot, zavedni ameriški državljani ter stopimo na plan za ponovno Lauschetovo izvolitev, ker samo v tem smislu naip je naše narodno življenje zagotovljeno in z njim našim podpornim, kulturnim, prosvetnim in gospodarskim ustanovam. — Imamo pravico, da Lausčheta kritiziramo, ker je naš—ne pustimo pa, ker je sin naše krvi, da bi ga drugi poniževali in zameta 1 i in ž njim nas druge, katerih usoda in narodno življenje je z njim tesno povezano. Joško Penko, načelnik Lausche for Governor Committee, Slovenska Sekcija. j^U^Miimiimiimmi. če I verjametej al' pa ne umiiiiiiiiiiimi Zastonj smo dokazovali Jak-šičevemu Francetu (da naj ga še nekoliko oberem), da to ni nič čudnega, če hočejo slovenske natakarice po gostilnah zbezljati, če naročiš mesto vipavca ali lju-tomerčana in cvička — šalco ko-feta, ker bi ga tudi v Clevelandu zijali kot strašilo z onega sve- John Potokarja. O boy, kadar so me vzeli s seboj, takrat je i-mel Matiček žegnanje. Kar se pa tiče nas v Forest City, se imamo pa kar po stari navadi, eni se rodijo, drugi mr-jejo, kakšnemu se >se ravno ne ljubi umreti, ga pa na kak drug način ubije, da ima tako drugi njegov delež. Letino smo imeli še precej povoljno. Hvala Bogu! piva je zopet zadosti za vse, to se reče, da bi bilo le malo cenejše in vsaj za 99 odstotkov boljše, potem bi pa že šlo. Zadnjič sem tudi bral v A-meriški Domovini, da v Clevelandu ženske kar po cele noči čakajo za meso in da je neki ženski prišlo slabo od čakanja. Zima se bliža in pri nas je precej dolga, če je katera "peč-larica," ki se ne boji dolge zime, naj kar pride k meni v mojo kompanijo in garantiram ji, da ji ne bo dolgčas. — Vas pozdravlja vse skupaj pečlar, Matiček Derk, Forest City, Pa. -o- Ne more biti komunist. Iz Forest City, Pa. Forest City, Pa. -t- Hello! Kako se pa kaj imate tam na St. Clairju?, Upam, da dobro, kot berem v Ameriški Domovini, imate tam vsakdanje tekme in večne parade. Blagor vam! Seveda je pa tudi veliko nezgod, posebno na veleprometni cesti kot je St. Clair. Njega dni, to je bilo drugo in tretje leto prve svetovne vojne, ni bilo tiam toliko nesreč, ker je bila na cesti večinoma še konjska vprega. Takrat sem delal pri Double Eagle Bottling Co. Imeli smo tri konje, dva voza in en truk. Tisti truk pa je bil samo za Mr. Trezno in resnici ustrezajočo sodbo o komunizmu je zapisal Karel Capek, eden najboljših čeških književnikov. Capek spada v vrsto onih razsodnih pisateljev, ki zavračajo brezsrčni kapitalizem, od komunistov pa nikakor ne pričakujejo rešitve, marveč enako ali še hujše zlo. K. Capek vprašuje samega sebe: "Zakaj nisem komunist, ko je moje srce na strani siromašnih ?" Odgovarja pa med drugim takole : "Z buržuji (meščanski im*?-viti sloji), ki ne morejo ali ne marajo pomagati revščini, ne maram imeti nič skupnega. Toda enako mi je tuj tudi komunizem, ki nosi namesto pomoči zastavo prekucije. Komunizem hoče vladati, ne pa reševati; njegovo geslo je moč, ne pa pomoč. Zanj siromaštvo in beda ni neznosna muka, ampak dobrodošlo nadomestilo (rezerva) mračnih sil, ki iz njih izvira jeza in mržnja . . . Ne morem biti komunist, kajti komunistična morala (nrav-stvenost) ni morala pomoči. Komunizem prorokuje, da hoče poraziti socialne razrede, ne govori pa, da hoče uničiti socialni nered . . ." To so misli človeka, ki ne nosi škofovske mitre na glavi in ki ne spada v vrsto "trdovratnih in zakrknjenih klerikalcev" — kakor naši nasprotniki poča-ščajo dobre in zgledne katoličane. Resnicoljub. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanja z 1. strani) Miha Marinko. Predsednik, ljubljanske vlade je namreč govoril kmetom, kako dobro se jim sedaj godi, ko so pod zaščito komunistične vlade in niso od nikogar več na svetu odvisni kot samo od te vlade. Konji pa so takoj po Marinkovem govoru dirkali. Kdo je vzbujal večjo pozornost konji ali predsednik listi ne poročajo, pa tudi ni potrebno, ker je v Jugoslaviji sedaj vsaka prireditev na višku in ljudje zmeraj navdušeni. Gorje mu, če kdo ne bi bil! BUKOV ŽIR. — še več kot o predsedniku ljubljanske vlade so pisali listi v avgustu o bukovem žiru. Ta namreč ni nič komunističen in zato o njem ljudje raje bero kot o predsednikih. Pravijo, da je letos izredno tega žira v veselje povhom in vladi. Vlada je namreč naročila, da morajo letos ljudje ves žir pobrati, ker bodo delali iz njega olje. Listi prinašajo navodila, kako žir zbirati, čistiti in sušiti, žir bo mogoče zamenjati za olje in sicer 100 kilogramov žira za dešet litrov žirovega olja. Kdor noče tega jedilnega olja, mu bodo žir plačali. ta, če bi tam za baro naročil zoc namesto železne vode ali kozarec ječmenovca. France j® vztrajal pri*svojem kofetu, pri katerem je pa samo vztrajal, ker se ne spominjam, da bi mu ga bili kje servirali. » Ko smo bili neki dan doli v Slavonskem Brodu, jo je Pa France skupil s svojim prizadevanjem in hotenjem po kavi. V neki gostilni je namreč vprašal za kavo, kot navadno. Ko je prišla natakarica končno do sape in mu povedala, da je nimajo, je Francetu naenkrat padla v glavo druga pametna nakana. Sladko se je namreč brhki Bosanski nasmejal in ji rekel: "Pa onda, ako nimate kave, do-nesite mi čašo vode." Kar je res, je pa res, France vam zna vsako špraho in v malokateri b1 ga prodali. Hotel se je menda postaviti, enčeš, saj sem vendar golanten človek, ki nima kapric in sem tudi z vodo zadovoljen-Pa je, revež, slabo naletel. Ko je namreč z najbolj nedolžnim obrazom natakarici iz* razil svojo skromno željo, naj mu prinese kozarec kapnice, ga je pogledala s svojimi črnim1 očmi, da sem mislil, da mu bo šel žareči pogled skoz in skoz-Tako sta se nekaj časa gledal'ai brez besede. Natakarica ga ie namreč presojala, če je ta človek s tega sveta in če je ž njim vse prav. Končno je pa zavihala svoj nosek ter Francetu na ravnost in brez ovinkov zalučala v obraz: "Gospodine, pri nas voda ne curi." Mi "druži" sm« trčili in se smejali prijatelju, & je gledal doli v Savo, ki teČe tam blizu in ki je na tistem kraju skoro eno miljo široka, Pf mu tista ženska stvar zabrusi "da kod njih voda ne curi-Sramota! Pa ker je Francelj skoz 111 skoz pošten človek, ni mogoč& da bi povsod samo takratko vlekel. Nekoč je pa le prišel na svoje, čakajte, bom še to pove dal, ker smo ravno sami. V Šibeniku smo sedeli v S0' stilni, šur, bostg rekli, kam bi P* šli drugam kot v gostilno. Ve' ste, v Dalmaciji je od hudniPj vroče in če je človek žejen, im® na izbiro samo dvoje: ali skoč1, ( v morje, ali stopi pa v gostiln°| na em kozarec. Pa je tako na-i neslo, da smo šli raje v gostiln0'! I menda ja. Naročili smo el1 liter dalmatinca, kakopak. Pf; nam je prinesel: čujte in strm1' te — en liter črnine, da bi J° skoro z žlicox lahko jedel, kislo mleko, — pa en ]iter vode-, Pa ko vendar ni nihče vode na' ročil, niti Jakšič ne, ki se je A° takrat že toliko privadil razme', ram, da je hodil z inami po g0' stilnah samo zaradi druščin^ Ko Jakšič zagleda en liter vim1' pa en liter vode, se na ves zareži in reče: "Glej ga no, h11' dimana, kaj so že notri sem zve' deli, kaj bi jaz rad?" "No, Francelj," sem mu Prl' jateljsko rekel, "pa natočim0 vsak svoje, da bomo vendar e11' krat trčili." In smo. Mi drug1 smo si natočili dalmatinc3' France pa kapnice iin smo tr&' li na dobro zdravje. In čud110 prečudno: France je svojo W pico izpraznil, mi smo napr®' vili pa komaj par požirkov ^ kozarca in ga postavili nazaj ^ mizo. • . i'' "Kaj vam ne gre, , fantje- vpraša Jakšič, ki vidi, da se n^ je pijača ustavila. Mi smo P3 gledali v -gosto črnino in drufc' drugega. Spet je pokušal ta j'1 oni, pa ni šlo in ni šlo. Nas° zadrego je pa menda opazil takar, pa nam je prijazno P°->f snil, da je vino premočno in ga je treba mešati z vodo: P° vina, pol vode. "Ja, kdo bi pa mislil, da j® treba napraviti tako," sem P*!' pomnil. "Pri nas na MeniŠiJ1' in menda tudi drugod, je ka navada, da to napravijo biP' je kar sami doli v kleti." Jak®1' ču se je pa kar samo smeja^ ko je videl, da je enkrat le P1"1' šlo ina njegovo. Ampak tudi ta' ko je naneslo, da ga je enki"3 tudi on pil, pa še kako mu je se' vii^ček, boste videli. XHERISKA DOMOVINA, OCTOBER 15, 1946 1 V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK .Ena najtežjih nadlog, ki kaznjencu histeričnost in neznos-nost še povečuje, je. prisilna spolna zdržnost. Posebno mlajši ljudje se borijo vsak zase, a ecinoma brezuspešno, s svo-Jnn spolnim nagonom, kar jih Podvrže sčasoma nenaravnemu zadovoljevanju spolnega £ladu 111 jih duševno hudo potare. Cim bolJ se kdo vdaja temu zadovoljevanju, tem teže se reši, mu postopoma slabi voljo ga tudi telesno slabi. So tudi kaznjenci, katerih volja se v "olg-ih leih jetniškega življenja toliko zrahlja, da postanejo do-s Pni homoseksualnosti, če niso tega nagnjenja prinesli že s seboj s svobode. Kaznjenca, ki mu še ni zapadel, tišči spoilt bolj kakor zid, okovi, dis-Clpli.na in matična številka. Sa-^oljudje z visoko moralo, primerno inteligenco, trdno voljo !n ^klenimi živci ostanejo koli-,or toliko zmagovalci v tem boju z naravo. Taki ljudje so v aznilnici, posebno med krimi-. lnimi tipi in v precejšni me-lj ^di med političnimi obsojen-Cl- zelo redki, kajti kdor krade, goljufa, ubija ali se bavi s po-'tiko zatio, da postane nekoč eci komisar, temu manjkajo favno omenjeni pogoji za spol- n° nravnost. ^ed kriminalnimi "oficirji" e cut sramežljivosti večinoma e Popolnoma izumrl, zato je 1 njih odstotek homoseksual- 2®v večji. Kljub strogemu nad- rjr®tvu Se dogajajo celo prime- 1 homoseksualne prostitucije. ^.Razmerje, ki ga gojijo kaz- 'Jenci proti upravi kaznilnice Ce_nadzornemu osebju, je pre- "J različno. Navadni "rekru-tj »> i . ' «1 so prvič v ječi, se kesa j o ojega dejanja, se vedejo po ^edpisih in računajo na po-^0jni odpust. To velja za pre-°ste ljudi z dežele, medtem ko Jo duh ^eščani korektnost le hlini-111 kaj radi postanejo ova- i-azn n» da bi si s tem pridobili e olajšave. Za upore ali tie nastope niso dostop- k°lektivi ^ ne eni ne drugi. Kdor je , ugič v kaznilnici, postane že . J drzen in se - zaradi tega we.nuje "topovski podoficir." k.aJbolj pokvarjeni elementi, »o vsaj že tretjič obsojeni, se Ponosom štejejo med "oficirje " /s ' čutijo se čisto domače v , °Jem domu, na svobodo gre-tako rekoč le na izlet. Živijo Posebni sobi in so večinoma ePoboljšljivi zločinci, "olitični obsojenci, ki pričajo isti smeri, se imajo za *ako celoto, v kateri velja ^ celo solidarnosti. Svojo uso-,Sl skušajo izboljšati s ko- ektivnimi nastopi, sklicujoč se človečanske pravice. To pojoča, da so spori z upravo na evnem redu. * j, ko se je zaradi novega ^nia nabralo v skupnem za- vecje število komunistov, Poru g? Se ti takoj organizirali, da med seboj materialno poma-. J p:> dasi hišni red prepovedu-lzmenjavanje in podarjanje Nebnih reči. ta,J's(tianovili so "zajednico" in s°cializirali vso zasebno jj, Ulno, ki naj služi skupnosti. *ZnJenci boljševiki so jo irne-t Vali tudi '"komuno,'"'ker je na komunističnih na- za pridobivanje večjih olajšav in privilegijev. Ako so kake o-lajšave v okviru zakonskih odredb mogoče, je v primeru korektnega vedenja mogoče računati z uvidevnostjo in človekoljubnostjo oblastvenih organov. Ce pa naivneži postanejo obsedeni od "fiksne ideje," 'da si svoj položaj lahko zboljšajo z "revolucionarnimi" nastopi, dosežejo navadno ravno nasprotno. Na ideološko-prosvetnem področju je komuna uvedla poleg poučnih predmetov tudi politično šolanje. Ekonomska sekcija komune je predsavljala glavno zanko. Ljudje so zaradi priboljška postali člani zajednice in bili s tem obvezani, da se podvržejo propagandističnemu šolanju in sodelovanju pri nastopih. » Vrh tega so ustanavljali še kaznilniške komunistične krožke, "petorke." Nad krožki ene sobe je stal tričlanski sobni komite in nad tem "karjevni kaz-nilniški komite" ali kratko "KKK." Ta organizacija je predstavljala organ rdeče aristokracije s kompetenco komunistične stranke. Člani tega komiteja so mogli postati le tisti, ki so razpolagali s priporočili voditeljev s svobode. "Za-jednica" je bila pa "masovna organizacij a revolucionarnega proletariata.'" Preko nje je KKK kot najvišja instanca komunizma v ječi držal v svoji cblasti komuniste kaznjence prav tako, kakor vlada komin-terna s sovjetskim državnim a-paratom ruske narode. V rdečem domu je zrasla natančna kopija boljševiškega režima, miniatura kominterne . . . Človeška "masa" je bila zato kakor nalašč ustvarjena, kajti večina "komunistov," ki so si komunizem po svojih interesih prilagodili, je predstavljala na svobodi le marionete v rokah plačanih voditeljev, kateri so znali spretno izrabljati nagone, revščino in nevednost posameznikov v svoje namene. Večina "revolucionarjev" je bila skrajno naivna; da se pa prikupijo voditeljem delovnega ljudstva, so slepo verovali v politične dogme, ki so jim bile vcepljene. Radi so blebetali o junaški smrti za osvoboditev trpečega človeštva, a v preiskavi, kadar jim je predla trda, so kakor Kurnik pozabili na vsa mogoča uporniška načela in izdajali svoje tovariše, da rešijo lastno kožo — na korist delovnega ljudstva. Bili so torej v resnici izdajalci svojega političnega gibanja. Zelo neprijeten občutek mora biti, ako človek po kopitu Janeza Kurnika uvidi, da je z ene strani postal izdajalec gibanja, torej njegov, sovražnik, z druge strani pa je od državnega oblastva, sovražnika tega gibanja, obsojen na dvanajstletno robi j o. Tak človek je med dvema stoloma sedel v blato. (Dalje prihodnjič) Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) Take preiskave so se vršile tudi drugod, marsikje še bru-talneje izvedene kot na Hru-šici. V Gorjah so nemške zveri ustrelile na licu mesta kmeta, pri katerem so našle iz prejšnje svetovne vojne izvirajoči municijski pas za strojnico. Tega je kmet uporabljal mesto jermena pri njivski brani. Razsodni ljudje so vedno bolj in bolj obsojali taka dejanja partizanov, ki niso prizadevala okupatorju nikake škode Slovencem pa nepopisno gorje. Partizani so čutili, da raste odpor proti njim, ker ljudstvo ni moglo razumeti tega početja. Vendar si ni moglo pomagati, ker reči besedo proti takemu ravnanju je bilo isto kot obsoditi sebe na smrt pod krogi j o. komunističnega 1 i k v i d ator j a. Vsakdo, ki je imel korajžo obsoditi taka dejanja, je bil pro-glaven za belogardista — izdajalca. Ljudstvo je moralo molče trpeti dvojno nasilje. Vendar še vedno stoje nekateri, ki nočejo kloniti pred pruskim nasiljem, nočejo prodati pravic prvorojenca za skledo leče, ne morejo pa tudi ne odobravati za slov. narod tako pogubnega delovanja O. F. Nekateri pogumnejši to javno povedo, drugi pa samo s svojim zadržanjem napram temu in onemu nasilju kažejo svoje mišljenje. — V interesu okupatorja in partizana je, da ti ljudje izginejo. Ker večini teh Nemci ne morejo do živega, ker hočejo vsaj do posameznikov čuvati videz pravičnosti, zatlo opravi to delo zanje OF. Pa tudi ta ne more kar naenkrat planiti po njih., in jih pobiti. Preveč ugleda uživajo med narodom, zato je treba najpreje ubiti njihovo čast. Pričenja se ogabna gonja. Širijo se sistematično obrekovanja o sodelovanju z okupatorjem bele garde—o kateri še nihče ničesar ne ve—niti to ne kaj je bela garda, sploh vse kar more škodovati dobremu i-menu prizadetih. V brezniški fari živi na svojem skromnem domu v Smoka-ču A. Anderle, družinski oče, tov. delavec, organizator Zveze združenih delavcev—t.j. krščanske delavske organizacije, član. Delavske zbornice v Ljubljani, agilen delavec v katol. slovenskih prosvetnih organizacijah. —Vojna izbruhne, mož se umakne v tišino svojega doma in živi samo še za svojo družino. Ne vtika se v nobeno zadevo, o-stane pa zaveden Slovenec. In to postane zanj usodno. Naenkrat ga domači komunisti, ki bi se ga bili rad'i že preje iznebili proglase za belogardista. Lepega večera je družina baš pri večerji; oče je prišel iz tovarne na Jesenicah domov. Naenkrat vdero v stanovanje^komu-nistični morilci. Anderle vpraša partizane, česa žele. Odgo- Gornja slika nam nudi prizor iz Rainbow bolnišnice, kjer se sedaj zdravi 65 pohbaljenih otrok iz Clevelanda. To bolnišnico podpira Community Chest. Deček, ki ga vidimo na bolniški postelji, z veseljem upa in pričakuje, da bo kmalu zdrav in zopet med svojimi vrstniki na igrišču in v šoli. Vsak naj prispeva v Community Chest, ker taki se obračajo na nas za pomoč. 'vori mu vodja, da ima nalog, da ga ubije, ker je izdajalec— belogardist. Anderle in žena o-ba hkratu zatrjujeta, da osum-'ljeni ni nikogar izdal, da mora biti pomota, da ne ve kaj je to bela garda. Še majhni otroci kleče prosijo, naj ne umori o-četa. Likvidator izgine skozi vrata, se čez par trenotkov vrne, pokaže Anderlovo' sliko in vpraša .če je on ta, ki ga slika kaže. Ko Anderle potrdi, potegne revolver in ustreli v glavo napadenega, kljub temu, da se žena z dojenčkom v naročju postavi med morilca in moža. Anderlovo sliko so partizani z mnogo drugimi vred odnesli iz obč.urada, katerega so nekaj dni poprej popolnoma demoli-rali in izropali. Slike so se nahajale v obč. uradu v svrho iz-stave osebnih izkaznic, katero je moral vsak odrasel prebivalec Gorenjske imeti, ako je hotel potovati. V teh dneh so spravili na oni svet tudi Betelevega pastirja od sv. Križa nad Jesenicami. Fanta, ki je bil nekoliko duševno zaostal so obdolžili, da je izdal partizansko taborišče. Odpeljali so ga v gozd in mu s sekiro preklali črepinjo. Tudi drugod so uganjali enake in podobne zločine. Proti jeseni 1942 so nacisti zakljuzili vpisovanje v Ka-erntner Volksbund. Le ma-loje bilo toliko pogumnih, da so se uprli vsem nemškim vabam in grožnjam ter bili pripravljeni nositi vse posledice tega koraka. Vsi ti so bili splošno znani in spoštovani od vseh pravih Slovencev, tudi od onih, ki so se morali udati nacističnemu terorju vsled ckrbi za obstoj njihovih družin. Zato so Li predstavljali največjo nevarnost za partizane. Teh se je bilo treba na vsak način iznebiti, ravnati je bilo pa treba previdno, da se ne vzdigne prahu. Kot že enkrat omenjeno je bilo najpreje treba ubiti čast izbrane žrtve. Za dosego tega namena .jim ni bilo nobeno sredstvo pre-ogabno,nobena laž prenesram-ca. V avgustu 1942 sta pobegnila od partizanov, ki so imeli svoj glavni stan v karavanškem pogorju nad Jesenicami, dva u-glednejša partizana. Bila sta zelo dobro informirana—to se je pokazalo, pozneje — o vseh načrtih tie skupine. Prostodušno sta vse izdala jeseniškim gestapovcem, kjer sta se javila. Po zaslišanju jih je Gestapo od-j pravila na delo v Avstrijo. V j svoji izpovedi sta navedla tudi imena mnogih Jeseničanov, ka-; tere so komunisti nameravali likvidirati. Med mnogimi drugimi se je nahajalo tudi ime bivšega slov. jeseniškega župana, katerga so Nemci ob svojem prihodu odstavili. Policija je prizadete o tej nameri obvestila že radi lepšega. Drugih varnostnih ukrepov ni podvzela. MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini ; je v jako dobrem stanju; ima 4 in 4 sobe ter 2 veliki sobi v 3. nadstropju, z vsemi udobnostmi. Za informacije pokličite Liberty 3449. (204) Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno od Mrs. Dobrinič, 1123 Norwood Rd. Se toplo priporočam za obisk. Postreženi boste s finim pivom, vinom in okusnim prigrizkom. Johnny Cafe John Krasovic, lastnik _(203) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši, vsaka za 1 družino, po 7 in 5 sob, na velikem lotu. V slovenski.naselbini v Collinwoodu. Dober kup za $9,800. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. __(204) Velik trgovski vogal Naprodaj je velik trgovski vogal v predmestju! 2 poslopij,, gazolinska postaja ter popolen moderen restavrant z stanovanjem na 2. nadstropju. Fina trgovina ter krasna bodočnost. Nahaja se ob glavni deželni cesti tik mestne meje; 240 čevljev širok ob cesti. Za podrobnosti vprašajte Beachland Realty 767 E. 185. St. Tel. IV 2950. (205) MOŠT! Iz prvovrstnega Concord grozdja prodaja po $70 sod Kramer's Winery 5303 St. Clair Ave. Pokličite EN 2263. ___ ' (203) Zemljišče naprodaj Naprodaj je 10 akrov lepe zemlje'na Minor Rd. Sadno drevje in 3 akre gozda. Poizve se na 1398 Larchmont Rd. ali pokličite IV 1091. (203) Soba v najem V najem se odda lepa opremljena soba, najrajši kaki starejši ženski. Pokličite KE 4538. LIFTING THE GATE! -v k jj • Sprejemala je vse zaseb-1. P^oljške in jih razdeljevanj enakomerno, da bi tudi tisti, svojci niso podpirali, ne sko iyiVezani samo na kaznilni-, hrano. 7 ■ zgor 3ednica" se ni ome-)evala V6v na humanitarnost, temeni v smislu komunisične i- ^Je postala bojna orga Hog°1Ja' ki je zajela vse pa Ho e./azrednega boja: politič- n0' 1(|e°loško-prosvetno in eko- nsko. Za ^°'*tični panogi se je imela eksist>SilCa b°''a za zbol-išanje tenčnega položaja, to je tfou Mud Jlaoe Vitamins A and D j You must have Vitamin A as an aid in protection against infections which are more likely to occur in the nose, throat, eyes, ears and sinuses, when there is a deficiency of this vitamin. You need Vitamin D to help the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet. If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insurt your normal requirements. •"■•I ^ ■r 11... ONE •■'■•I DAY Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo za spalnico in set za kuhinjo. Zglasite se na 1415 E. 39. St. (202) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, (?orko vodo aH paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. \ 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (*) POPRAVA RADIJEV ~ LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba. ST. CLAIR APPLIANCE CO. 7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215 JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD IEL0 POBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJ0 SE SPREJME 1 1.1 Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško q Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden <0 Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Prosilci se zbirajo za TOOL IN DIE MAKERS FORGE SHOP FURNACE LOADERS DELOMA IZUČNE "»WIUKM MACHINE OPERATORJE SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Employment office je ' odprt od 8 zjutraj do 9 zvečer dnevno V soboto od' 8 zjutraj do 6 zvečer Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. Euclid, O. (210) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93%c na uro čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wullf Nickel Plate R. R. Co. E. 9th &, Broadway (207) Moške se sprejme za delo v mlekarni Sortiranje steklenic v hladnici Processing Dobra plača od ure Zglasite se v Employment Office Teliing-BeHe Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (207) ""MALI oglasi Harmonika naprodaj Naprodaj je piano harmonika, 120 basov, 13 raznih šiftov; je bila pravkar prinešena iz Italije. Se mora uravnati zapuščina in se .proda iz privatnih rok. Pokličite ER 1679. (204) Soba se odda Odda se opremljena soba za 2 fanta. Pokličite zvečer po 5 uri HE 2051. ' (203) 2 peči naprodaj Naprodaj sta dve dobro ohranjeni peči na premog za gretje. .Vprašajte na 1405 E. 41. St. (203) \ CS4k-Wfe.il I -Vi.i .{JtorlsU X m V službi kalifa • ZGODOVINSKI ROMAN T""7 ti. II ■ "i '—»rt mNumnUl**** \ J DEKLETA IN ŽENE! Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 STEVE F. PIRNAT ( s 6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO = 5 Š POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države; vse pošiljatve s o g š jamčene. s S S PRODAJA ZABOJE za obleko in drugo ter sprejema pakete ln vse po- g 5 tiebno uredi za odposlati v stari kraj. § VRŠI URADNDE NOTARSKE POSLE, kamor se cenjeni rojaki vedno | lahko zaupno obrnejo za točno in vljudno postrežbo. g I STEVE F. PIRNAT ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItlllllllllllllllllllMIllIlllllllllllllllllllllllllllIII" AMERIŠKA DOMOVIN-m OCTOBER 15, 1946 — Želja za znanjem je lepa stvar, ali ti si bojazljivec, ker si ne upaš preskočiti plotu, ki te deli od nje. __ Upam se. — Ali pusti Fatimo. — Ne morem. — Vse stori lahko oni, ki hoče. Skušaj jo pozabiti. Ali hočeš? StreSln j a j e žalostno povesil glavo in dejal s tužnim gla-. som: — Skušal bom. Komaj je spregovoril te besede, se začujejo na vratih silni udarci. Stari učenjak skoči preplašen pogledati kdo je in minilo je dokaj časa, da se je vrnil. Ko še je vrnil, je na kratko povedal, kaj je. Wadha el Ameri je dal iskati Strezinjo po celi Kordovi z željo, da pride takoj k njemu, ker ima nekaj važnega zanj. Strezinja je takoj odšel. Med potom je razmišljal, kaj bi nrioglo biti tako važnega, da ga mogočni Wadha kliče. Vendar se mu je dozdevalo po ulicah nekam čudno. Kor-dova je bila pokoncu, ulice so bile polne ljudi v gručah, in vse te gruče so se vedle nekam čudno. Videl je, da živo razpravljajo o nečem, kako živahno mahajo z rokami in da so jim lica mrka. AH se je v državi zgodilo nekaj važnega, ali so slutili zelo važne dogodke? Resnično, malo časa se nahaja v Hispaniji med poganskimi Mauri, vendar je videl že dokaj dogodkov. Ali se sedaj vnovič kaj spleta? Ali se nočejo niti sedaj urediti-odnosa j i kalifata? Wadha mu je sporočil, da ga kliče v važnem poslu. Ali kak važen posel naj izvrši on med tem tujim narodom, on, ki ne pozna niti odnošajev, niti običajev niti jezika? V skrbeh, kaj ima priti, stopi pred Wadho. Ta ga pozdravi zelo ljubeznivo. Vendar jeStrecinja na niesroven: obrazu opazil rieka- V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Toporis ki jo je Bo g poklical k sebi dne 15. oktobra 1942. Draga soproga in ljubljena mati, Štiri leta že počiva v grobu, zaklad spominov na Tebe draga večkart prisili tihe solze v oči, k Bogu nafie prošnje se dvgiajo, da v nebesih Ti on plačila da. Žalujoči ostali: FRANK TOPORIS, soprog; JOSEPHINE, hčer; FRANK, sin. Cleveland. O. IS. okt. 1946. — Nestrpno te čakam, Strezinja. — To so bile prve besede mogočnega hadžiba. — Kje si bil tako dolgo? — Nisem kriv, silni hadžib. Takoj, ko sem dobil vest, da me pričakuješ, sem hitel k tebi. Nisem torej kriv, ako me tvoji sluge niso našli. — Uvidevam, — reče Wadha el Ameri — ti v resnici nisi kriv. Vsekakor moraš odslej v svojem stanovanju ali pa naravnost sporočiti, kje se v kater rem času nahajaš. — Mar sem pod redarstve-.rim nadzorstvom? — se nasmehne Strezinja. — Ne, ali škodilo bi ti ne, a-.co bi te dal pod nadzorstvo straže. — Ali sem nevaren državi? — Tega nisem rekel. Ali ti imaš mogočnega zaščitnika. — Katerega vsi ljubijo. — Nisi rekel prav. Moraš reči: katerega se vsi boje. — Tudi to je resnica. — Da, boje se me. Ali tudi to moraš vedeti, da oni, katerih se ljudstvo boji, niso varni svojega življenja. — Ti se menda ne bojiš? — Ali izgleda tako človek, ki se boji? — reče Wadha ponosno in dvigne glavo. — Za sebe se v resnici ne bojim. — Za koga pa? — Za tebe. i Strezinja ga začudeno po-;gleda. — Ti se šališ, mogočni hadžib. Zakaj se bojiš zame? Tukaj sem tujec. Nikdo me ne pozna. Nikdo mi ni storil kaj i zalega, nikomer nisem storil 1 kaj zalega jaz. i —Mordar se varaš? i — Kako te naj razumem? — Lahko. Ti si Hrvat, torej rojak hrvatske tfelesne straže. Dovolj za one, ki sovražijo te. lesno stražo, da sovražijo tudi i tebe.- Ti 'si moj varovanec, in i to je dovolj za one, kateri so-I vraži j o mene in kateri se tru-! dijo zaman, da bi mi storili i kaj zalega. Veš, da besna in [divja druhal, ki ne doseže gospodarja hiše, razbija okna in i pobija njegove dvorjane. — Mogoče je res, — odvrne Strezinja — vendar ti rečem, da vsakdo, ki me napade, naleti na trd oreh. Ti 'si Hrvat in veš, da Hrvati niso boja-d.jivci. — i'o je tudi v;:rok, da sem ce ki ICci 1. Uprav takega človeka, kakor si ti, potrebujem. ,zbral sem te, da mi opraviš .v.žen posel, in če ti uspe, veruj .r', no bo ti žal. Imam sicer dovolj ljudi v svoji telesni straži, ki bi lahko opravili ta posel, ki sem ga namenil zate, ali svoje ljudi zelo potrebujem. Vrh tega si ti tujec in te nihče ne pozna, a moji ljudje so preveč znani. Vpraša se sedaj samo še, ali se hočeš ti spustiti v tako pustolovščino. — Pustolovščino nazivaš delo, ki mi ga nameravaš poveriti? Dobro, jaz se pustolovja ne bojim. Ako ni pri tem nič takega, s čemer bi se omadeževal, izpolnim tvojo voljo. In veruj mi, da bom napel vse moči, da opravim svojo misijo dobro in srečno. Dosedaj še nisem mogel dokazati svoje sposobnosti, ali naj te to ne moti. — Dobro oko imam in sem opazil, — reče Wadha, ostro gledaje Strezinjo, da si vrl mož . . . Sicer ■ si pa pokazal že s tem, ker si se odločil na tako daljno potovanje ter prišel k nam, da tvoj pogum ni samo na jeziku, nego tudi v srcu. — Naposled je ta tvoja prva misija obenem tudi glavni poskus, če si sposoben za kaj. Izvršiš to srečno, zraste tvoje ime v mojih očeh, ako ne izvršiš po-voljno, meni ne bo v nesrečo. Čeprav je tvoja misija važna, vendar ne bo vse izgubljeno, če ti izpodleti. Večja nesreča je za tebe, zakaj ti nosiš glavo v torbi. — Dovoli, plemeniti hadžib, da se za svojo glavo pobrigam sam. Povej mi samo, kaj naj storim. — Čuj, torej. Ali poprej ti moram razjasniti nekatere reči. Ti morda niti ne veš, da razen hrvatske telesne straže v Kordovi obstoji še druga telesna straža, katero nazivajo afriška telesna straža. To je strašna vojska. Da se Afri-kanci in Hrvati ne ljubijo, to boš takoj razumel, ako ti povem, da obe vojski tekmujeta. Ali to ni ono, o čemer treba, da govorim. Povedal sem ti le, da boš vedel. Ti Afričani so dobili namreč ukaz, da se imajo odstranili iz Kordove, ker je to želja kalifa Al Mahadi Bilaha. — In, tvoja, — doda Strezinja. — In moja. Dobro si pogodil. Dokler so Afričani tu; me vedno motijo v mojih osnovah. — Naša volja je — Wadha je na-glasil "naša" — naša volja je, da se bo vojaštvo oddalji od Kordove. — In tvoja volja bo brez dvoma izvršena. — O tem sem uverjen. Vendar so tu zapreke. — Kakšne? — Ali misliš, da bodo vodje afrikanskih čet zadovoljni z našim ukazom? — Gotovo ne. — Mi smo takoj vedeli, da se Afričani ne bodo dali z lahkoto izgnati iz mesta, v katerem so imeli tako moč. Vendar se nismo nadejali, da bi se uprli z orožjem naši volji. Ali danes imamo že vesti o tem. Tajni vohuni so mi javili, da imata j rie sestanke. Neki njihov a, Hešam ben Soliman je bo on sam na čelu o-Fenetov in Berberov 'obkolil Alkazar. Tudi svetlega kalifa in mene nameravajo u-jeti in kaj potem z nama store, to so že določili. Usurpatorja, kakor nazivajo našega kalifa, usmrtijo na mestu, a meni, svo-: jemu staremu prijatelju, so do-j ločili večje zabave. Ali pustimo to. Mislim, da pečejo zaj-!ca, ki je še na polju. Strezinja se nasmeje. ! — Ne ugovarjal bi temu le-j pemu. primeru, ako bi bil res !zajec. Bolje .je, da rečeš, oni 'kupčujejo z glavo leva, ki sto-' pa ponosno in svobodno. ; — Vidim, da umeš laskati — pokima Wadha. — V ostalem pa nikdo ne ve svoje usode. Kdo ve, ali mi ni Alah določil smrt od berberskih rok. Ali tega ravno jaz ne vem, zato mi je dolžnost, da se branim. Afriški vojaki so srčni in hrabri ter številni. Trebalo bo ljute borbe, ako hočemo, da jih zmagamo. To so pravi divji vragovi, ki rušijo in lomijo vse, kar jim pride pod roke. Naši Hrvati so sicer tudi izborni in hrabri, vendar bodo s težka zmagovali. In s temi besedami prihajam na reč, ki se tiče tebe. —Že se mi dozdeva, kaka naloga me čaka. Ti želiš, da od-! nesem pismo kakemu tvojemu ^ zavezniku in da ga obvestim, i kaj Kordovi, kalifu in tebi pre-j ti — reče Strezinja zamišljeno. —Glej, kako izvrstno ugibaš.j Tako je! In ker veš, kar želim od tebe, povej, ali si zadovoljen? —Kako moreš dvomiti? —Opozarjam te, da se s tem izpostavljaš mnogim nevarnostim. Ako te Afričani vjame-jo, potem te čaka smrt. —Junak se nikoli ne boji smri. In če me boli misel, da pa da bi izgubil junaško in P°* umrem daleč od svoje mile do- šbeno ime. movine, sem vendar priprav- (Dalje prihodnjič) ljen raje stokrat umreti, kakor -o- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride SEND HER Važno za pošiljatelje denarja preko morja Kraji, kamor se zdaj lahko pošlje tuja valuta, so se zvišali v številu in American Express služi vsem. 36 predvojnih uradov že posluje v inozemstvu. Zanesljiva in svetovna American Express postrežba vam da preprost in varen način pošiljanja denarja v tujino po zmerni ceni z izbiro pošte, zračne poiZte ali kabla. To je važno za vas, ker zdaj kot nikoli prej potrebujete pripomočke American Express za pošiljanje denarja, da doseže vaše drage v redu. To postrežbo lahko dobite na vsakem uradu American Express, Railway Express uradih ter v tisočih pod" agencijah in bankah po vseh Zed. državah. American Express Foreign BSvmittances Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K S. K. Jednote znaša 129.91% Če hočeA dobro »ebi in nvojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko z» varuje* *n smrtnine. rasne poškodbe, operacije, oroti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA »prejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj pn rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najin odernejie vrste certifikate sedanj« dobe od 1250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi član ali članica te juupočne ln bogate katoliške '»odporne organizacije, potrudi xe in »»rlstool t»kol. " Za pojasnila o zavarovanja in za vse druge podrobnosti »e obrnite na aradnike In nradnicc krajevnih drnitev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD v 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Pridemo iskat ZASTONJ kamorkoli v mestu POZOR! Mesa primanjkuje, toda mi vam damo najboljše delo, najhitrejšo postrežbo na vašem radiju, pralniku, ledenici, čistilcu in drugih potrebščinah, ki potrebujejo poprave, v naši, na St. Clair Ave. najfinejše opremljeni popravljalnici. Pokličite nas, vam damo proračun zastonj. MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 Razpeljemo po vsem mestu ZASTONJ "Monty" si je ogledal bodoče ameriške generale. — Britski vojak št. 1, feldmiršal Bernard L. Montgomery kadetsko častno stražo vojaške akademije v West Point, N. Y. Z njim na sliki je superintendent akademije, general Maxwell Taylor. 90234823232348235353532353484823484848232353532323534823534853