373
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani je imela, kakor smo uže objavili, dne 21. oktobra t. 1. svojo redno sejo pod predsedništvom gosp. zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti vladnega zastopnika, c. kr. vladnega svetnika g. Jos. Dralke, in naslednjih gospodov zborničnih udov: Ivana Baumgartnerja, Ivana Dogana, Oroslava Dolenca, Iv. N. Ho rak a, Frana Hrena, Vekosl. Jenka, Antona KI ei na, Frana O mer se, Mihaela Pakiča, Ivana Pe r dana, Vaša Petričiča in Fr. Ksav. Souvana.
GGspod zbornični predsednik konstatuje, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočno, otvori sejo ter imeuuje overovateljema današnje seje gg. Ivana Baumgartnerja in Frana Ks. Souvana.
I.   Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Zbornični tajnik poroča o doneskih za strokovno šolo za lesno obrtnost. C. kr. deželno predsedništvo je javilo, kakor je znano slavni zbornici, z dopisom od 18. marca 1887, br. 710, da je Njega Vzvišenost gosp. minister za uk in bogočastje naznanil z ukazom od 11. marca t. L, br. 22.865, da bi po vspehih daljnih obravnav bil voljen, ustanoviti strokovno šolo za lesno obrtnost na Kranjskem, to je za mizarstvo, hišne oprave, rezljanje, strugarstvo in pletenje košaric, in sicer s sedežem v Ljubljani.
Ker pa je državni proračun za leta 1887 uže predložen državnemu zboru v ustavno  pretresanje,  mogel bi
374
se toraj ustanoviti tu zavod, udobivši po ustavnem potu potrebna sredstva za 1888. 1., vsekakor še le za to leto.
Vendar je priporočati, sporazumeti se uže zdaj z merodajnimi faktorji zaradi potrebnih doneskov.
Za omenjeno strokovno šolo bilo bi potreba, ako bi se držali prej naznačenega navodila in triletne učne dobe, sedem učiteljev, namreč vodje, jednega učitelja za risarstvo in modelovanje in štirih delovodij, po jednega za vsako omenjenih strok, kakor tudi jednega pomožnega učitelja za ponavljavni pouk, trgovsko računstvo itd., za kar bi bilo učnemu upraviteljstvu prevzeti vkupuih tro-škov 5700 gold.
Za prva potrebna učila, orodje, aparate, modele itd. trebalo bi 2400 gold., od katerih bi morali vsaj polovico dati krajevni faktorji, kakor kranjsko deželno zastopstvo ali trgovinska in obrtna zbornica.
Tekoči troški za učila, orodje, učno tvarino za izvršbo ter za pisarnične potrebščine iznašali bi na leto okolo 1000 gold.; in izvedbo vse stvari bi celo pospeševalo, ako bi krajevni faktorji prevzeli vsak po nekoliko troškov, osobito ker ni dvojbe, da finančni položaj zahteva kolikor možno omejitev in da ravno to ovira ne malo vresiričenje ustanovitve omenjene strokovne šole.
Njega Vzvišenost je dalje glede na prostore po-vdarjal. da bi za potrebne prostore imela skrbeti občina, in sicer: za jedno šolsko sobo z navadno šolsko opravo (šolske klopi, stenska plošča, prostor za učitelja itd.), za svetlo sobo za risanje in jedno za modelovanje, jedno za rezljarje, za večji prostor za pletarje košaric, za večji prostor za mizarje, dalje za jedno sobo za vodjo, po jedno za učitelje in za učila ter za primeren prostor za zalogo materijala ter za izdelane reči itd.; isto tako bi imela občina nalogo skrbeti, da ostanejo ti prostori v dobrem stanu, nadalje za snaženje, razsvetljavo in kurjavo, potem oskrbeti šolskega slugo in konečno oskrbeti prvo opravo šole s klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd.
Če še omenimo, da bi bilo zelo potrebno, ako bi trgovinska zb( rnica, deželni odbor itd. skrbeli za ustanove, da bi za prvi čas obstanka strokovne šoe imeli zadostno število učencev ter da bi tudi mladenčem izmed revnejšega prebivalstva omogočili obiskovati ta zavod, — potem bi izcrpli program za stroške in potrebne dohodke tega zavoda.                                (Dalje prih.)
380
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
C. kr. deželno predsedništvo naznanilo je to trgovinski in obrtni zbornici ter jo z ozirom na nje prošnjo povabilo, da glede na to, koliko stroškov ima nositi za prostore, njih vzdržavanje, snaženje, razsvetljavo in kurjavo, oskrbo šol kega sluge in za prvo opravo zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd. sporazumno s kranjskim deželnim odborom in mestnim zbo-
381
rom glavnega mesta   Ljubljane   sklene  pravnomočno ter dotične izjave kolikor možno hitre sem pošlje.
Pri tem je omeniti, da bi oni, kateri bi se vdeležil s kakim doneskom, imel pravico poslati zastopnika v odbor strokovne šole.
Kar se tiče uvedbe vrbarstva v Kranjski, bode po daljni vsebini gori navedenega vis. ministerskega ukaza pri sestavljanji programa za prihodnje leto ozirati se na potovalnega učitelja K ar g a, ki bode poslan v Ljubljano.
Zbornica se je obrnila v tej stvari do deželnega odbora kranjskega in do mestnega magistrata ljubljanskega s prošnjo, naj se sestavi poseben odbor iz zastopnikov deželnega odbora, zastopstva deželnega glavnega mesta Ljubljane in trgovinske in obrtne zbornice, kateri bi se imel o tej stvari posvetovati in vspeh posvetovanja javiti rečenemu zastopstvu. Zbornica se je tudi v natanko utemeljeni ulogi obrnila do ravnateljstva kranjske hranilnice v Ljubljani s prošnjo, da izposluje v prid rečenim obrtnim strokam pri hranilničnem društvu, da bi podpiralo ustanoviti in vzdržavati omenjeno strokovno šolo. Ravnateljstvo kranjske hranilnice javilo je z dopisom od 21. junija t. L, br. 6000, zbornici, da važnost obstoja take strokovne šole za lesno obrtnost pripozuaje in da je tudi voljna, za prospeh tega podjetja priporočati glavni skupščini primerne predloge, čim ji bode naznanjeno, koliko so izjavila prinašati za ustanovitev in vzdrževanje tega zavoda oblastva, ki so na to obvezana in označena od visokega c. kr. naučnega ministerstva.
Ko sta se deželni odbor kranjski z dopisom od 10. junija t. L, br. 4005 in mestni magistrat z dopisom od 12. septembra 1887, br. 9733 izjavila za gorenji predlog, sešel se je zgoraj omenjeni posebni odbor ter se je v dveh sejah izrekel za naslednje točke:
1.    Za prvo oskrbo učil, orodja, aparatov, modelov itd., za kar se bode potrebovalo po ukazu Njega Vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje od 11. marca 1887, br. 22.865 izdatkov 2400 gold., naj bi se izplačalo 1200 gold., to je polovica iz kranjskega deželnega zaklada.
2.   Za tekoče stroške za učila, orodje, učno tvarino, za izraDo in pisarnične potrebšine, katere bodo po gornjem visokem ukazu iznašale na leto blizu 1000 gold., imela bi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani do-našati na leto 200 gold. ter se obrniti do kranjske hranilnice, da tudi ona prevzame nase leten donesek od 200 do 300 gold. Ako se poslednje ne bi doseglo, naj bi deželni zaklad kranjski in mestna občina prevzela po 100 gold.
3.    Prostore, naznačene v gornjem visokem ukazu, oskrbeti, snažiti jih, vzdržavati v dobrem stana, razsvetljevati, potem dajati šolskega slugo in naposled omisliti prvo opravo zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalniki itd., imela bi mestna občina ljubljanska. Trgovinska in obrtna zbornica imela bi se obrniti do deželnega odbora kranjskega in do kranjske hranilnice, da bi ta činitelja pomagala mestni občini poravnavati gornje stroške. Ako pa te pomoči ne bi mogla izposlo-vati, ima te stroške izplačevati mestna občina sama.
4. Za ustanove imela bi trgovinska in obrtna zbornica za leto 1888 vzeti v proračun znesek 300 gold. in bi imela tudi prositi deželni odbor kranjski, naj bi za ustanove dovolil znesek 600 gold. iz deželnega zaklada. Radi dovoljenja doneska za ustanove imela bi se zbornica obrniti tudi do kranjske hranilnice.
Z nadaljnim dopisom od 25. septembra t. 1., br, 9628 javila je c. kr. deželna vlada zbornici, da je Njega Vzvišenost gospod naučni minister naznanil z visokim ukazom od 22. septembra 1887, ad br. 22.865. ako bi vspeh obravnav, kakor se je nadejati, bil ugoden, da bi se ta strokovna šola mogla ustanoviti ne še le začetkom šolskega leta 1888/89, kakor se je namerjalo izprva, ampak uže o veliki noči 1888.
389
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Poročevalec omenja na dalje, da si je v gorenjem visokem ministerskem ukazu imenovani c. kr. potovalni učitelj Josip K ar g uže to leto ogledal domače-obrtno pletenje košaric v Beričevem in vrbarstvo v Beričevem, Dolu in Dovskem, potem da je razgledal v Kočevji strokovno šolo in zemljišče za vrbarstvo ter v radovljiškem okraji nekaj zemljišč za vrbarstvo, in ker se poročilo, ki ga ima napraviti potovalni učitelj, more glasiti le ugodno, da je treba pospeševati vrbarstvo, pričakovati je odločno, da bode visoko c. kr. naučno ministerstvo izdalo kmalu za prospeh vrbarstva potrebne naredbe.
Bodoč ni dvojiti, da visoko deželno zastopstvo Kranjske in mestni zastop deželnega glavnega mesta Ljubljane vsprejmeta sklepe, kateri bi omogočili, da bi se uže mnogo let željena strokovna šola mogla otvoriti v zgoraj naznačenem času, ker je dalje nedvojbeno, da bode kranjska hranilnica pospeševala kot koristno pri-poznano strokovno šolo za lesno|obrtnost in pletenje košaric; takisto so združeni odseki, posvetujoč se o tej stvari, predpostavljali, da tudi zbornica radovoljno stori vse, kar bi pospeševalo ustanovitev in vzdržavanje te obrtne šole, in to tem bolj, ker ji je itak bilo znano, da se bode ta obrtna šola le takrat ustanovila, ako se obvežejo večkrat imenovana zastopstva, h katerim je tudi zbornico prištevati, dajati potrebne doneske. Uva-žujoč rečeno, stavijo se naslednji predlogi:
1. Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani zaveže se za tekoče stroške za učila, orodje, učno tvarino, za izrabo in pisarniške potrebščine po visokem ukazu Njega Vzvišenosti gospoda ministra za nauk in bogočastje od 11; marca 1887, br. 22.865, naznanjenem z dopisom slavnega c. kr. deželnega predsed-ništva od 18. marca 1887, br. 710, dati naučni upravi na razpolaganje za strokovno šolo za lesno obrtnost, ki se ima ustanoviti v Ljubljani,  to je, za mizarstvo, rez-
ljarstvo,   strugarstvo  in pletarstvo   košaric   vsako  leto znesek 200 gold.
2.   Za ustanove, ki naj bi se podeljevala učencem strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani, vsprejme se v proračun trgovinske in obrtne zbornice za 1. 1888 znesek 300 gold.
3.    Predsedništvu se naroča, da izposluje, da ta sklepa potrdi Nj. Vzvišenosti gospod trgovinski minister.
Zbornica je sprejela ta predlog enoglasno.
III.    Gosp. zbornični svetnik Anton Klein izvešča, da se je c. kr. deželni šolski svet obrnil do deželnega odbora kranjskega, da ta javi, sporazumevši se s trgovinsko in obrtno zbornico ter z občinskim zastopom krškim, koliko bodo pojedina zastopstva dala za ustanovitev in vzdrževanje obrtne nadaljevalne šole, ki se ima ustanoviti na Krškem. Deželni odbor je javil, da bo predlagal v visokem deželnem zboru, da se dovoli donesek za rečeno šolo, ter se je obrnil do zbornice s prošnjo, naj mu naznani, koliko hoče ona doprinesti. Ker se po naučnega ministerstva visokem ukazu od 24. februarija 1883, br. 3674, dovoljuje iz državnih sredstev samo takrat doneski za obrtne nadaljevalne šole, ako se zavežejo krajevni činitelji, namreč dežela, občina ter obrtna in trgovinska zbornica donašati doneske, ker je potreba, osnovati to šolo , jasno dokazana, to misli odsek, naj bi zbornica tudi za to, kakor je uže za več drugih enakih šol dovolila doneske, dovolila kak donesek. Ker nepoplačani stroški iznašajo 413 gld. 80 kr., bode donesek 50 gold. iz zborničnih sredstev zadoščal z obzirom na to, da tudi država, dežela in občina kaj do-prineso.    Uvažujoč to, predlaga odsek:
Zbornica naj poroča deželnemu odboru kranjskemu, da dovoljuje, pridržujoč si potrjenje visoKega trgovinskega ministerstva, za obrtno nadaljevalno šolo na Krškem za leto 1888 znesek 50 gld.
Predlog se sprejme.
IV.    Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, da je iz obravnavnih spisov, ki jih je poslala c. kr. deželna vlada, razvideti, da je tem bolj želeti, da se osnuje obrtna nadaljevalna šola vŠkofjiLoki za učence in pomočnike do dovršenega 18. leta, ker ti, izstopivši iz osnovnih šol, ostanejo brez nadaljnega dopolnilnega pouka. Število mladih obrtnih pomočnih delavcev, kateri so dolžni obiskavati nadaljevalne šole po §. 75 zakona od 8. marca 1885, drž. zau. br. 22, je v Škofji Loki 34. Ker se je mestni zastop izjavil, da je voljen prevzeti troške za opravo in kurjavo prostorov, ker je nadalje naznanil deželni odbor kranjski slavni c. kr. deželni vladi, da bode letno podporo 120 gold. in za leto 1888 tudi donesek 30 gold. za učila predlagal v visokem deželnem zboru, in ker ni dvojiti, da bode tudi visoko naučno ministerstvo dovolilo kak donesek, predlaga odsek naslednje:
Zbornica naj, pridržujoč si potrjenje visokega trgovinskega ministerstva, dovoli za obrtno nadaljevalno šolo v Škofji Loki donesek 50 gold. za leto 1888.
Predlog se sprejme.
(Dalje prihodnjič.)
395
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
V. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o proračunu za 1. 1888. Ta proračun je proti lanskemu letu za 315 gld. večji, in sicer iz tega vzroka, ker se je za strokovno šolo za lesno obrtnost in za pletenje košaric v Ljubljani postavilo skupaj v proračun 500 gold. in se je donesek za obrtne nadaljevalne šole od 500 gold. povišal na 600 gold.. ter se je zategadel za obrtni pouk vzelo v proračun skupaj 600 gold. več. Vse potrebščine iznašajo 4982 gold. 25 kr. Da bi se poravnale, predlaga odsek :
1. Potrebščina za loto 1888. odobruje se v vseh pojedinih točkah, takisto vkupna svota 4982 gld. 25 kr.
396
2.   Da bi se poravnale potrebščine, naprositi je c. kr. deželno vlado, da bi se pobirala 2% doklada k polnemu pripisilu pridobitnega davka in merovine ter l°/0 doklada k polnemu prepisilu dohodarine vseh volilcev.
3.   Predsedništvo naj po c. Kr. deželni vladi predloži proračun potrebščin vis. c. kr. trgovinskemu minister-stvu v potrjenje.
Ti predlogi se sprejmo enoglasno.
VI.   Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič poroča o prošnji občinskega predstojništva vipavskega, da se napravi javna tehtnica v Vipavi, ter predlaga, uva-žujoč, da je promet v tem kraji in iz vipavske doline v Gorico in Trst ter k postajam južne železnice zelo živahen; nadalje uvažujoč, da je v Vipavi 67 trgovcev in obrtnikov, kateri bi javno tehtnico cesto rabili; konečno uvažujoč, da bi rečena tehtnica dobro došla mnogim strankam, obiskujočim semnje v sodnem okraji vipavskem: zbornica naj se izreče v svoji izjavi do c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini za napravo javne tehtnice.
Predlog je bil sprejet.
VII.   Gospod zbornični svetnik Fran Ks. S o u v a n poroča o prošnji Aut. Mil 11 er j a iz Stoba za napravo javne tehtnice v tem kraji. Stob z okolico šteje šest tvornic in 61 trgovcev in obrtnikov. Promet s senom, apnom, moko, čreslom, lesom in z nekaterimi drugimi trgovinskimi proizvodi ni ravno mal v tem predelu ter bi javna tehtnica mnogoterniku dobro došla, Ker je prosilec dokazal v zakonu od 19. junija 1866. 1., drž. zak. št. 85, zahtevano sposobnost za oskrbo tehtnice in ker nadalje občina domžalska brž ko ne ne bode zahtevala, da se jej dovoli javna tehtnica, predlaga poročevalec v v imenu odsekovem: Zbornica naj podpira prošnjo pri c. kr. okrajnem glavarstvu kamniškem.
Predlog je bil sprejet.
(Dalje prihodnjič.)
404
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VIII. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič ižvešča o vprašanji c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, ali A. M., lastnik gostilničarskega obrta, prodaje pivo v steklenicah v tolikem obsegu in na tak način, da prekoračuje navadni gostilničarski obrt ter da ga je v zmislu člana 4. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca? V poročilu se povdarja, da gostilničarski obrt ni ravno znamenit in da se nanj ne bi mogel raztezati član 10. trgovinskega zakonika, vendar pa se prodajanje piva v steklenicah izvršuje obrtno v toliki meri, da to prekoračuje mero navadnega gostilničarska obrta ter ni dvojiti, da je A. M. v zmislu člana 4. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca. Poročevalec omenja potem § 7 trgovinskega zakonika in navaja, koliko ima A. M. propisauega pridobitnega davka in dohodarine ter predlaga v imenu odsekovem: Zbornica naj se izreče v zmislu poročila.
Predlog je bil sprejet.
IX. Gospod zbornični predsednik Jos. Kušar naznanja, da so se zadnje volitve za trgovinsko in obrtno zbornico vršile začetkom 1. 1885. Ker po § 6. zakona z dne 29. junija 1868, 1. drž. zakonika broj 85., kadar minejo tri leta, izstopi 31. decembra polovica članov po redu svojih službenih let in se ti nadomeste z novimi volitvami, zato je radi tega vkreniti vse, kar je potreba.
Ker namesto dne 16. decembra 1886 umrlega gosp. Pankracija Eichhelterja ni bilo moči nikogar poklicati v zbornico, ker je bil ta pri zadnji volitvi enoglasno izvoljen, zato je treba namesto tega nove volitve. Ker imajo vsi častiti člani po jednoliko službenih let, zato je z ozirom na § 6. rečenega zakona in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 26. aprila 1884, br. 14.842 potrjenega volilnega reda treba, da žreb razsodi, komu je izstopiti.
Trgovinski odsek šteje 10 članov in obrtni 14; treba bode toraj v prvem za 5 in v drugem za 7 nove volitve. Ker je umrli gosp. Eichhel ter bil član obrtnega odseka, treba bode toraj v tem le za šestorico nove volitve. Ker je za trgovinski odsek voliti v dveh volilnih razredih, in sicer za volilni razred a), b) 3 člane, in za razred c) 2 člana, treba je iz 6 članov prvega izžrebati 3 in iz 4 članov drugega 2.
Ker je v obrtni odsek voliti v treh volilnih razredih, katerih prvi šteje 2, drugi 10 in tretji 2 člana, treba bode iz prvega izžrebati   1,  iz drugega  5 članov.    Žre-
banje v tretjem pa odpade, ker je v njem voliti jednega člana namesto umrlega člana.
Po § 7. rečenega volilnega reda je volilna komisija sestavljena iz jednega občinskega svetovalca ljubljanskega mesta in iz šestih zborničnih zastopnikov, izmed katerih pripadata dva k trgovinskemu in štirje k obrtnemu odseku, in iz zapisnikarja.
Po zgoraj imenovanem paragrafu je zbornica opravičena , političnemu deželnemu oblastvu v tem oziru predloge staviti.
Nasvetuje se toraj:
1.  Žrebanje naj se vrši v zgoraj imenovanem smislu.
2.  C. kr. deželni vladi naj se predlagajo naslednji člani za volilno komisijo:
a)  iz  trgovinskega   odseka  gg.:   Josip  Kušar  in Mihael P a k i č;
b)  iz obrtnega  odseka gg.:  Ivan Baumgartner, Iv. Ho rak, Anton Klein in Makso Krenner.
Ti predlogi so bili sprejeti in potem se je vršilo žrebanje v prisotnosti gospoda vladnega zastopnika in gospodov zborničnih svetnikov Ivana Bau mg a rtner j a in Vašo Petričiča. Izžrebani so bili: v volilnem razredu a(b trgovinskega odseka gospodje Franc Hren, Ivan Perdan in Franc Ks. Souvan; v volilnem razredu c trgovinskega odseka gospoda Toma Pavšler in Josip Ribič; v volilnem razredu a obrtnega odseka gosp. Makso Krennar in v volilnem razredu b obrtnega odseka gg. Oroslav Dolenec, Vekoslav Jenko, Janko Kersnik,  Filip Zupančič in Jernej Žitnik.
X.    Gosp. zbornični svetnik Mihael Pa kič poroča o prošnji občine Kranjske Gore, da se s privilegijem od 2. avgusta 1848 za drugi ponedeljek v oktobru dovoljeni somenj z živino in blagom pridržati, odnosno, da se z naredbo c. kr. deželne vlade od 26. januarija 1887., br. 11.566 od gornjega dne na soboto pred Mihajlem predloženi semenj zopet preloži na prvotni dan, t. j. na drugi ponedeljek v oktobru. Ker je iz predloženih spisov videti, da krajevne koristi govore za prošnjo, predlaga odsek: Zbornica naj v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporoča prošnjo občine Kranjske Gore.
Predlog se sprejme.
XI.   Gosp. zbornični svetnik Mihael P a kič poroča o prošnji občine Medvodske, da se jej dovoli obdržati tri semnje za živino in blago dne 3. marca, 4. septembra in 4. novembra. Da bi utemeljila to prošnjo, navaja občina, da je živinarstvo v Medvodah in sosednih občinah znatno, da bi obdržavanje semnjev osobito bilo v korist živinarjem in tudi kupcem živine ter da bi to živinarstvo le pospeševalo. Semnji bi tudi dobro došli delavcem v tamkajšnjih papirnicah in tvornicah za lesno papirščino, ker bi si ne trateč časa lahko nakupovali oblačilo in druge proizvode. Ker občine političnih okrajev Kranjskega in kamniškega, izimši občino motniško, niso ugovarjale namerjanim semnjem, a na ugovore te občine, poštevajoč razdaljo, ni se itak ozirati, in ker je odsek mnenja,   da  bi semnji  v Medvodah  bili  dobro obiskani
405
ter da bi olahkotili trgovino z živino in z drugimi se-menjskimi proizvodi, zategadel misli, naj se tudi slavna zbornica pridruži priporočilom c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. kmetijske družbe, ako občine, imajoče pravico obdrževati semnje političnega okraja okolice ljubljanske: Brezovica, Studenec, Dobrova, Grosuplje, Šmartno, Zalog, Polhov Gradec, Borovnica, Vrhnika in Rakitna in mestna občina ljubljanska ne bodo priporočevale z utemeljenimi ugovori namerjanih semnjev, katere, sodeč po predloženih obravnavnih spisih, niso še do zdaj imele prilike, izjaviti se o tem. Uvažujoč navedeno, predlaga odsek : Zbornica naj se izjavi v rečenem smislu pri c. kr. deželni vladi.
Predlog se sprejme.
(Dalje prihodnjič.)
412
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
XII. Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič iz-vešča o stvari, ki jo je izprožila slavna šopronska zbornica z naslednjim dopisom:
„Slavna zbornica! Zakona člen XXXVII. od 1. 1875 razveljavil je nekoliko do tedaj pravnoveljavne naredbe o trgovinskih agentih, odnosno trgovinskih potovalcih, ali kakor jih zgoraj navedeni ogerski trgovinski zakon zove, trgovinske pooblaščence in razširil izdatno njih pravice.
Dočim je namreč § 10. trgovinskoministerske naredbe, izdane 3. novembra 1. 1852, izrekel, da ima trgovinski agent „osobito samo takrat pravico prejemati denarje, ako je to pravo v pooblastilu natanko izraženo" ; določuje ogerskega trgovinskega zakona § 45.: „da je trgovinske potovalce osobito smatrati za pooblaščene, da smejo pobirati kupnino z ene strani od prodaje, ki so jo sami sklenili, ter za to dovoljevati plačilne roke, z druge strani pa iztirjavati tirjatve svojih gospodarjev."
Jednako naredbo nahajamo v občnem avstrijskem trgovinskem zakoniku, s 17. decembra 1862 uvedenem, kateri pravi v § 49.: Trgoviaske pooblaščence, katere upotrebljuje njih gospodar kot trgovinske potovalce za trgovino na vnanjih krajih, „smatrati je osobito za pooblaščene pobirati kupnino od sklenjenih prodaj ali pa za to dovoljevati plačilne roke."
To razširjanje pravic trgovinskih potovalcev moglo je biti umestno za vladajočih odnošajev za stvarjanja omenjenih zakonov — danes ni več.
Kajti zadnje desetletje bilo je za trgovino Avstro-Ogerske doba težkih izkušenj, katerih nasledki so se pojavili na vseh straneh.
Tudi napravi trgovinskih potovalcev niso prizanesle.
Radi neugodnih odnošajev propali trgovci poprije-majo se najraje te vrste zaslužka, ustrezajočega najbolj njih imenju in njih število je pomnožila še nepregledna množica mlajših trgovcev, ki niso za svojo stroko mogli najti nobene službe.
Gospodarji propalih trgovin primorani so namreč radi slabih trgovinskih odnošajev in radi občnega narodno - gospodarskega pešanja znatno zmanjšati svoje osobje. in ta brezposelna četa vrela je h kardelu trgovinskih potovalcev, kjer si je najbrž obetala zaslužka.
Nič čuda, ako se je o takih okolnostih o svojem času zaupljiva korporacija trgovinskih potovalcev pomnožila s takimi elementi, kateri ni najmanj ne zaslužijo obsežnih pooblastil, ki jim jih dajejo oboji trgovinski zakoni v zgoraj navedenih paragrafih.
Temu se je pridružila še druga teškoča.
Neprestano pešajoča trgovina, rapidno rastoči propad posreduje trgovine ter neprizanesljiva in nenasitna konkurencija omogočujejo namreč dandanes malokateri naših trgovinskih hiš, pošiljati na vsa trgovišča svoje izkušene trgovinska potovalce. Radi tega so prisiljene, ali na teh krajih stalnim ali pa tja potujočim trgovskim potovalcem poveriti  svoje zastopstvo.   Ti zastopniki pa
so lastnikom trgovin malokedaj osobno znani, še manj pa izkušeni v zaupnosti. Vendar pa imajo tudi oni pravico, pobirati kupno ceno od sklenenih prodaj, dovoljevati plačilne roke, celo po ogerskem trgovinskem zakonu, tudi iztirjevati vnauje tirjatve svojega gospodarja.
Nasledki vseh teh slabih odnošajev pojavljajo se v vsak dan ponavljajočih se nialverzacijah in poneverjenju, katero ne mine nobenega trgovca, ki ima opraviti s trgovinskimi potovalci.
Po takem je čas, da se omeji to vedno bolj šireče se zlo in da se mu upremo s prenovljenjem te naredbe ali določila od 1. 1852.
Podpisana zbornica je tudi volje potegniti se za to na višjem mestu.
Ker pa taka na prenaredbo obojih trgovinskih zakonov naperjena struja more samo takrat biti vspešna, ako jo podpirajo trgovinske in obrtne zbornice obeh državnih polovic dovoljujemo si prositi slavno zbornico: Naj seposvetuje o zgoraj navedenih stvareh in naj nam po končauem posvetovanji naznani, ali se smemo pri zgoraj omenjenem koraku zanašati na častno podporo ?
(Dalje prihodnjič.)