XIII. ST. 145 Ljubljana, april 1970 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« Likof že jeseni 1172 direktor Cestnega sklada SRS inž. Lojze Blenkuš meni, da bi morali prvi odsek hitre ceste od Vrhnike do Postojne zgraditi prej kot v roku 30 mescev V prejšnji številki našega časopisa smo naše bralce seznanili z gradnjo prvega odseka hitre ceste Šentilj—Gorica med Vrhniko in dostojno. Ker je gradnja prvega odseka že tako rekoč pred durmi, Sm° to priložnost izkoristili za kratek pogovor z direktorjem Cest-nega sklada SRS, ing. Lojzetom Blenkušem, Kot vemo, je Cestni sklad Slovenije investitor prve slovenske štiripasovne magistrale, •^rektorja ing. Blenkuša pa bržkone precej »Gradisoxccv« pozna iz Skopja, kjer je več mesecev usklajevalo delo in napore slovenskih gradbenih podjetij pri obnovi glavnega mesta Makedonije. Uvodoma je direktor inž. Blenkuš Poudaril, da na trasi med Vrhniko jP Postojno ni več nikakršnih ovir, bi lahko tako ali drugače zavlekle gradnjo. Celotne površine na trasi ?? Vrhnike do Postojne so že razla-Scene, le en sam manjši objekt (zasebna stanovanjska hiša) blizu Verda se čaka na dokončno razlastitev. Ta padeva se je nekoliko zavlekla; ker ‘fvj lastnica omenjene hiše v Ame-Uki, vendar zaradi tega objekta na Vasi prav gotovo ne bo nikakršnih zamud in zadržkov. Tudi soglasje Mednarodne banke za obnovo in ra-Zv°j po mnenju inž. Blenkuša prav gotovo ne bo problematično. Takoj ko bo mednarodna banka dala soglasje — in to lahko že pričakujemo Start v letu 1970 je bil zelo uspešen Za obračunski mesec februar letos nismo izdelali mesečnih obračunov. Zato bomo morali počakati na obračun za prvo trimesečje. Kljub temu pa smo zbrali nekaj podatkov za dobo od 1. I. do !5. II, 1970. Največje razlike v primerjavi z tanskim enakim obdobjem so pri skupini gradbišč zaradi del v Portorožu. Samo gradbena dela so znašala 25 mio. din, kar predstavlja v primerjavi z lanskimi 11,5 Mio. din povečanje skoraj za 2,2-krat, Efektivne ure so porasle za 40 "/o, število zaposlenih pa za 23 °/o — vse za grupacijo gradbišč. Iz tega izhaja, da je vsak zaposleni opravil več ur in več nadur. *se tri gradbene enote, ki delajo v Portorožu, so imele prek 20 °/o nadur. Rekorder je prej ko slej SPQ z nad 25"/» nadur. V vsem podjetju smo v tem času °Pravili skoraj 150.080 nadur, ali 14,9 8/o od efektivnih ur, Lani smo toliko nadur opravili šele meseca maja. Vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro je znašala lani do 15. II. za gradbišča 23,00 din, letos c enakem času pa 36,26 din. Indeks znaša 157, kar je zelo dobro. t_a Podatek bi bil izreden, če nc m bilo v januarskem in februarskem obračunu — tako kot vsako teto — tudi en del lanskih opravljenih pa letos obračunanih del. v prvi polovici aprila — bo vse urejeno tudi s formalne plati, tako da bodo graditelji lahko na traso pripeljali svojo mehanizacijo. V nadaljnjem pogovoru je inž. Blenkuš izrazil prepričanje, da bo možno pričeti s pripravljalnimi deli na trasi Vrhnika—Postojna že konec aprila ali vsaj v začetku mo a, Sploh je direktor Cestnega sklada SRS večkrat poudaril, da je investitor zelo zainteresiran za hitro delo in tudi za dograditev ceste prej, kot je predvideno. Za gradnjo odseka Vrhnika--Postojna je namreč predviden rok 3'ti mesecev, Cestni sklad SRS pa meni, da bi lahko izvajalci ta rok skrajšali za en do dva meseca, morda pa še več. Če računamo, da bi začeli na cesti delati v maju 1970, bi torej 30-mesečni rok potekel novembra 1972. Po mnenju inž. Blenkuša pa bi bil tako pozen termin že lahko bolj ali manj problematičen za kvaliteto asfaltnih del. Direktor Cestnega sklada SRS je izrazil prepričanje, da so izvajalci — G A ST, GIPOSS, Mavrovo iz Skoplja in Jugoslavija-put iz Beograda — dovolj solidna podjetja oziroma grupacije, ki lahko rok 30 mesecev skrajšajo vsaj do začetka jeseni 1972, če že ne celo do poznega poletja 1972, tako da bi vsaj v jeseni 1972 imeli na tem gradbišču likof. Seveda pa bo treba kar takoj skraja krepim poprijeti in pohiteti že pri zemeljskih delih, tako da se ne bi pozneje nabrale neljube in nepotrebne zamude. Vsi izvajalci bodo morali takoj pripraviti glavne načrte za vse objekte (viadukti, most čez Ljubljanico, nadvoz pri Postojni), saj la predvsem zaradi objektov, ki niso vemo iz prakse, da se je pri nas marsikatera gradnja ceste močno zavlek-bili pravočasno pripravljeni. Zato je treba že letos začeti tudi z gradnjo vseh objektov, vzporedno pa seveda razviti na celi trasi tudi zemeljska dela, ki jih, kot smo poročali v prejšnji številki, ni tako malo. Na vprašanje, ali lahko pomanjkanje nekaterih vrst gradbenega materiala (cement, les, betonsko železo) povzroči zamude na cesti, je inž. Blenkuš odvrnil, da to vprašanje ne-. posredno investitorja pravzaprav ne tangira, vendar to ne pomeni, da je investitor popolnoma brezbrižen do problematike, ki nastaja zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Cestni skad SRS je že predvidel nekatere ukrepe, tako da zaradi pomanjkanja materiala ne bi prišlo do zastojev med gradnjo ceste Vrhnika —Postojna. Inž. Blenkuš je še omenil, da v Cestnem skladu SR Slovenije prav tako intenzivno obravnavajo vprašanje spremljajočih objektov in naprav, kot so signalizacija, cestnoprometni znaki, hortikultura, objekti za pobiranje cestnine in podobno. Na tem področju še nimamo dosti izkušenj, vrh tega pa si prizadevamo, da bi nekatere zadeve (npr. cestno-pro-metne znake po barvi, velikosti itd.) čim bolje uskladili ne samo z drugimi republikami, marveč tudi z drugimi državami. Tako bi dobili na vseh hitrih cestah v Evropi enake ali vsaj zelo podobne znake, objekte, signali- zacijo, hostikulturno ureditev in podobno. Direktor Cestnega sklada SRS je tudi menil, da zima ne bi smela zavreti del na odseku Vrhnika—Postojna, saj pri zemeljskih delih nekaj stopinj pod ničlo ne povzroča problemov. Inž. Blenkuš je tudi omenil, da bo nadzor nad kvaliteto del prevzela posebna skupina strokovnjakov iz Cestnega sklada SRS, pogovarjajo pa se tudi o sodelovanju strokovnjakov iz zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Končno je inž. Lojze Blenkuš poudaril, da je prepričan v sposobnost vseh izvajalcev, med katerimi je tudi naše podjetje, ki si je že marsikje pridobilo lovorike s kvalitetnim delom. Nova hitra cesta ima vse sloje (nosilni, vezni 'in obrabni) tako dimenzionirane, da bo lahko prenesla tudi najtežji tovorni promet in se po tej strani skoraj povsem približuje normativom (zlasti nemškim DIN normam), ki jih uporabljajo pri gradnji modernih štiripasovnic v Zahodni Evropi. Vrh tega bodo asfalt ugrajevali v več etapah, saj takšna nova tehnologija omogoča znatno boljše rezultate in tako daje res solidne cestne površine kot tudi druge cestne sloje. P-n -OBLJUBE« Načrtnost pri naročanju - manj jeze pri nabavi šef naše nabavne službe Ivan Božič zatrjuje, da bodo letos težave s kritičnim materialom še precej večje kot lani — Bo prišlo zaradi pomanjkanja materiala do zastojev na gradbiščih? Lani so se na nekaterih gradbiščih pritoževali, da jim manjka zdaj ta zdaj oni material. Vendar pa kakšnih prav posebnih problemov ni bilo, vso sezono 1969 smo nekako srečno prebredli. No, zdaj pa smo že čisto na pragu sezone 1970 — lahko bi rekli, da so nekatere enote že kar dobro zaorale v letošnjo sezono. In ker je tu in tam slišati, da bodo letos problemi s tako imenovanim kritičnim gradbenim materialom še večji kot lani, smo kar takoj povprašali šefa nabavne službe, tovariša Ivana Božiča, kaj meni o letošnji sezoni in kako bo sploh letos poskrbljeno za gradbeni material. Vprašanje: »Ali bo res letos pri nas še več problemov s kritičnim gradbenim materialom kot lani?« Odgovor: »Preden bi odgovoril na konkretno vprašanje, bi rad z odgovorom .segel še nekoliko nazaj. Na zadnji seji delavskega sveta sem slišal, da se našemu podjetju letos obeta precej večja realizacija kot lani — menda približno 50 milijard starih dinarjev. Če pomislimo, da smo lani dosegli realizacijo okrog 35 milijard S din, je to seveda res velik skok. Ob tej novici sem bil po eni strani prijetno presenečen, saj si nedvomno vsak želi napredka v našem podjetju, vsak je prav gotovo vesel, če vidi, da napredujemo, rastemo in se razvijamo. Po drugi strani pa sem bil ob tej novici hkrati zaskrbljen kot odgovorni za nabavo v našem podjetju. Tako velik skok v proizvodnji bo nedvomno terjal tudi velike skoke pri nabavi materiala. In če smo že lani bili velikokrat zaskrbljeni in smo se spraševali, kje naj dobimo ta ali oni material, bomo letos nedvomno še bolj. Sploh pa bo letos to za nas še posebno velika odgovornost in skrb, saj je sezona že tu, naša služba pa praktično ni imela časa, da bi se za svoje naloge, pravočasno in v miru pripravila. Hočem po.vedati, da bi nam bilo precej lažje, če bi imeli vsaj konec lanskega leta nekoliko trdnejše planske postavke, tako da bi že novembra ali decembra 1939 vedeli, kaj nas čaka v sezoni 1970 in kolikšne bodo letos naše naloge glede nabave materiala.« Vprašanje: »Terej, hočete povedati, da bo letos pri nekaterih vrstah materiala še bolj škripalo kot lani?« Odgovor: »Prav gotovo bo letošnja sezona še bolj kritična kot lanska, če že ne zaradi drugega, pa prav gotovo tudi zaradi tako močno povečanega obsega proizvodnje. Naj to svojo trditev podkrepim le z dvema, tremi podatki: lani je »Gradis« porabil okrog 45.000 ton cementa, letos ga bomo za vse naloge potrebovali od 65.000 do 70.000 ton. Betonskega železa smo lani porabili nekaj več kot 8000 ton, letos ga bomo morali dobiti približno 12.000 ton.« Vprašanje: »Kje pa bo največ težav? Kateri material je po vašem najbolj kritičen?« Odgovor: »Hja, to je pa res težko reči. Saj so danes že skoraj vse vrste materiala kritične. Primanjkuje nam cementa, zelo velike težave so že nekaj let z železom. Primanjkuje opažnih plošč, ki jih proizvaja LIP Bled, primanjkuje cevnega podpornega materiala. Hlodovine skoraj ne dobiš, isto velja za nekatere pločevine, ki nam jih uspe dobiti le z najboljšimi zvezami. Kritične so tudi nekatere vrste opeke, radiatorji, siporeks, pločevina in tako naprej in tako naprej. Skratka, letos nam ne bo lahko in prijetno.« Vprašanje: »Mislite, da lahko pride letos zaradi pomanjkanja materiala do zamud in zastojev na gradbiščih?« Odgovor: »Ne bi rad, da bi me kdo razglasil za defetista in pesimista, vendar me ti problemi močno skrbijo, Ni izključeno, da bo na tem ali onem gradbišču tudi letos zaškripalo, morda celo bolj kot lani. Spet bi stvari nekoliko ilustriral: omenil sem, da bomo potrebovali letos okrog 12.000 ton betonskega železa. Iz Zenice pa imamo po pogodbi zagotov- ljenih komaj 6000 ton, torej le polovico potrebne količine. Če ne bo država takoj sprostila uvoza, potem ne vem, kako bo z železom. Sicer pa poglejte, spet dokaz več: tu vidim, da ima beograjski grosist »Tehno-promet« v skladiščih 18 ton železa. To podjetje, ki je po svojem prometu podobno naši »Metalki«, bi moralo imeti v skladišču vsak dan na zalogi vsaj 200 do 300 ton železa, kot vidite, pa ima le borih — 18 ton. No, takoj bom dal nalog, da to železo kupimo, seveda, če ga ni že kdo pred nimi, ki je bil hitrejši...« Vprašanje: »Pa se ne da v teh težavah nič ukreniti?« Odgovor: »No, tako skrajno pesimistično spet ne smemo gledati, čeprav sem rekel, da sem zaskrbljen in s tem opozarjam na velike težave, ki nas čakajo v letošnji sezoni. Seveda si bomo morali pomagati na razne načine. Med drugim bomo imeli v Ljubljani kmalu urejene štiri velike silose za cement, od katerih drži vsak po 500 ton. To bo ne samo naša železna rezerva, marveč nujno potrebna količina, da bomo lahko zagotovili kontinuiteto dela na gradbiščih, saj vemo, da ob sobotah in nedeljah kamioni ne razvažajo cementa iz cementarn, naša gradbišča pa morajo v ponedeljek zjutraj začeti delati. Zato mora biti cement v ponedeljek zjutraj na gradbišču. Seveda pa vsi naši ukrepi ne spremenijo osnovne ugotovitve, da imamo gradbenega materiala premaio, vrh tega pa večini materiala tudi ne ustreza cena. To velja tako za železo kot za cement, ki sta v zahodnoevropskih državah precej dražja kot pri nas. V tem vidim tudi osnovni problem pomanjkanja nekaterih vrst materiala.« Vprašanje: »Menda je letos po celi Evropi precejšnja stiska za gradbeni material, zlasti na Zahodu?« Odgovor: »To je res. Italija, Nemčija, Avstrija in druge države veliko gradijo in materiala povsod primanjkuje. Zlasti v Italiji, pa tudi v Nemčiji, so cene precej poskočile. To je osnovno vprašanje, kajti kjer je majhna ponudba, se oblikujejo višje Naložba v slrokovno znanje je najbolj rentabilna Dvajseta seja upravnega odbora centra za izobraževanje — Realizacija samoupravnih dogovorov — Letos za izobraževanje 219 milijona starih dinarjev — Potrebe po kvalificiranih strokovnih kadrih se iz dneva v dan večajo — Izvršujemo vse oblike dopolnilnega izobraževanja Na 20. seji upravnega odbora centra za izobraževanje je bil potrjen predlog predračuna centra za leto 1970. Predračun centra je sestavljen na osnovi dejanskih potreb po kadrih in zajema vse oblike izobraževanja. Ob današnji visoko razviti tehnologiji v naši proizvodnji in sploh v poslovnem življenju je interes vsakega proizvajalca predvsem po vodilnih kadrih, da si zberejo okrog sebe čimveč kvalificiranih strokovnjakov. Žal pa teh ni dovolj, zato jih moramo stalno vzgajati in izobraževati. Mnogo kadrov, ki smo jih za drag denar vzgojili, nam je pobrala tujina. Zato moramo vedno pričenjati znova in znova. Vsako leto gre skozi tečaje, ki jih organizira center za izobraževanje 600—700 delavcev, redno štipendiramo več kot 30 študentov. Poleg tega napravi vsako leto zaključni izpit na poklicni šoli od 100 do 120 vajencev vseh poklicev. Tudi letos smo namenili za izobraževanje 2,19 milijona starih dinarjev. Od tega 38 milijonov za štipendiranje, 56 milijonov za delovodske in druge šole, večjo vsoto smo namenili izobraževanju odraslih, to je za organizacijo raznih tečajev za polkvalificirane in kvalificirane delavce, 32 milijonov za pripravnike itd. Skratka kar precejšnja vsota, ki jo naše podjetje prispeva za izobraževanje. To pa je hkrati tudi v skladu s samoupravnimi dogovori, ki sta jih nedavno podpisala predsednik DS podjetja Janez Kuštrin in glavni direktor ing. Hugo Keržan. Naš sistem samoupravljanja in gospodarski napredek podjetja bo uspešen samo tedaj, če bo naše delo poceni in strokovno na visoki ravni ter če bomo imeli dovolj kvalificiranih in strokovno usposobljenih kadrov. To nalogo pa lahko uspešno opravijo prek vseh oblik rednega in dopolnilnega izobraževanja. Dosedanji rezultati izobraževanja kažejo, da dejansko obstaja povezava med stopnjo izobraževanja in kvaliteto ter storilnostjo pri delu. Posebno bi poudarili še funkcionalno izobraževanje, ki usposablja delavce za čim večjo delovno učinkovitost. Pomemben je prenos znanja od izkušenih strokovnjakov na mlajše, ki se srečujejo vedno znova z novimi problemi. Tudi tehnologije in organizacijske metode se neprestano razvijajo. Uspeva tisti, ki se jih poslužuje in ki strokovno znanje načrtno uvaja v delo ter ga neprestano preverja. Odziv je bil skromen Na centrali podjetja je skupaj z upravo delavskih domov in birojem, to je v okviru sindikalne organizacije na centrali, zaposlenih več kot četrtina vseh žensk v podjetju. Tako kot za druge žene v podjetju je poskrbel sindikat za praznovanje osmega marca tudi za ženske, ki delajo v sklopu centrale. Vemo, da praviloma tiste enote, ki imajo manj žensk, bolj počastijo svoj »nežni del« kolektiva, pa najsi bo z daljšim delopustom, z bogato obloženo mizo ali z daljšim izletom. Menda kljub temu v Rusijo naše žene še niso šle. ker za nekatere bogate kolektive niti ni več taka redkost. Naša zaposlena žena — hotela ali ne — v večini primerov opravlja dvoje del. Enkrat je zaposlena pri podjetju, drugič pa pri možu. Morda prav zato precejšnje število mož izraža na dan žena hvaležnost svoji izbranki že s tem, ko potrpežljivo čaka v vrsti cvetličarne. Drugi, ki imajo možnost, izkoristijo priložnost' v službi tako, da so širokogrudnejši ob ženskem praznovanju, ko jim odrejajo delopust v minutah, urah in celo dnevih — čeprav vedo, da je s tem zgubljenih toliko in toliko ur. dinarjev, milijonov. Vsaka od dveh skrajnosti — glede obsega praznovanja — bržkone ni primerna. Na centrali so imele ženske prostih 30 minut in plačano kosilo. Odziv je bil skromen, saj je bilo na kosilu komaj nekaj čez dvajset žensk. Kolikor kdaj rečemo in največkrat ne samo kdaj — na račun naših žena kakšno pikro, pa ni prav, da jim včasih tudi katero zagodemo. Ne vprašujemo se zakaj! S tem zapisom bi radi povedalj našim ženam, da nam je žal za njihovo pokvarjeno veselje in da bomo v bodoče bolj pazljivi in predvsem bolj pozorni do njih — saj brez njih tudi slabša polovica malo pomeni. Uspeh prvega tečaja za PKV zidarje v Portorožu V okviru programa centra za izobraževanje je bil v Portorožu tj. na samem delovnem mestu organiziran tečaj za polkvalificirane zidarje. Tečaj je obiskovalo in uspešno zaključilo 18 kandidatov. Poleg teoretičnega dela. so bile v času trajanja tečaja pri praktičnem delu izvedene naslednje količine del: — zidanje s siporeksom . . . 268 — grobi omet 579 — fini omet................1 . 572 — vzidava vrat 298 — težki cevni odri itd. ... 292 Praktični del tečaja je uspešno vodil višji inštruktor Franci Valant. Teoretični del pouka je bil v baraki gradbišča Ljubljana v Portorožu, praktičen del pa na sektorju Ljubljana in Jesenice. Strokovno vodstvo ter tudi tečajniki sami so bili z uspehom tečaja zelo zadovoljni. V marcu in aprilu bosta v Portorožu še dva tečaja, in sicer na sektorju Jesenice, drugi pa zopet na ljubljanskem delovišču. Volili bomo 24. aprila — Letos samo polovico članov delavskih svetov na novo, Čefc dve leti pa drugo polovico Letos bomo na novo volili celotni delavski svet podjetja in delavske svete oziroma svete v enotah v sestavi podjetja. Po spremenjenem statutu je določena za navedene organe upravljanja štiriletna mandatna doba s tem, da se vsake dve leti polovica članov zamenja. Zato bomo letos volili polovico skupnega števila članov, ki jih vsaka volilna enota za dobo dveh let, potem pa vsake dve leti samo polovico članov in seveda za štiri leta. Volitve razpiše delavski svet podjetja trideset dni pred rokom, ki je določen zanje. Hkrati imenuje tudi volilhe organe — volilne komisije in komisije za sestavo volilnih imenikov, določi volilne enote in število članov, k jih vsaka volilna enota voli v delavski svet podjetja, ter število članov delavskih svetov enot oziroma svetov enot v sestavi podjetja. Za izvolitev delavskih svetov enot oz. svetov enot bodo le-ti imenovali svoje volilne organe. Volilne komisije morajo določiti volišča in imenovati volilne odbore za vsako volišče. Ko bodo na zborih predlagane kandidatne liste, jih bodo volilne komisije razglasile. Vsak volivec, ki je vpisan v volilni imenik, bo volil na volišču tajno z glasovnicami dvakrat, enkrat kandidate za člane delavskega sveta podjetja in enkrat delavski svet enote oziroma svet enote, kateri pripada. Rezultate o volitvah bodo objavile volilna komisije. Na kratko je s tem opisan postopek oziroma delo, ki ga je treba opraviti v zvezi z volitvami organov upravljanja v podjetju. O vsebini in pomenu volitev pa bi bilo treba več spregovoriti. Samoupravljanje v delovni organizaciji, kakor ga opredeljuje naša ustava, pomeni zlasti pravico in dolžnosti delovnih ljudi, da upravljajo delovno organizacijo neposredno ali po organih upravljanja, kj jih sami volijo. Upravljanje obsega organiziranje proizvodnje in določanje načrtov in programov delovne orga-ganizacije za njeno delo in razvoj ter odločanje o smotrni rabi družbenih sredstev, da se doseže čim večja učinkovitost delovne organizacije in čim večji učinek za družbeno skupnost. Delovni ljudje v delovni organizaciji sami razporejajo doseženi dohodek in zagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela, odločajo o delovnih razmerjih članov delovne skupnosti, skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev, zagotavljajo notranjo kontrolo in javnost dela. Z uveljavitvijo ustave (ustavni amandma XV) delovni ljudje v delovni organizacij: sami odločajo, ali bodo poverili določene samoupravne pravice in dolžnosti svojim izvoljenim organom upravljanja. Z našim statutom smo uredili vprašanja, ki zadevajo vprašanja upravljanja, katera poverjajo člani naše delovne skupnosti svojim izvoljenim organom upravljanja. Poudarjena je večja odgovornost in kontrola nad njihovim delom s stalnim obveščanjem delovne skupnosti o nameravanih in sprejetih odločitvah, neposredno pa upravljajo delovni ljudje v podjetju prek zboro / delovnih skupin in z referendumom, kadar gre za odločilna vprašanja za delovno organizacijo. Iz navedenega lahko sklenemo, da s:,moramo pri predlaganju kandidatov za člane organov upravljanja zavedati naših dolžnosti in pravic, ki izhajajo iz ustavnega določila. Izbrali bomo takšne člane naše delovne skupnosti v organe upravljanja, katerim zaupamo in ki to zaslužijo, ker so tudi s svojim dosedanjim delom že dokazali, da jim lahko zaupamo odgovorno nalogo. Hkrati pomeni takšno zaupanje posameznikom tudi priznanje za njihov dosedanji trud pri prizadevanju v reševanju skupnih nalog za dose- Aprila bomo volili nove organe samoupravljanja. Izbirajte zares najboljše! go postavljenih ciljev, za neneha* razvoj podjetja in izboljšanje pog°' jev dela. Pri tem bo vsekakor velik0 prispevala aktivnost družbenih političnih organizacij v podjetju, °a bodo na svojih sestankih v času Prlj prav na volitve razpravljali o tista1 članih delovne skupnosti, kateri n1 gre zaupanje, da bodo izvoljeni v organe upravljanja. Na zborih, k.ier se bodo predlagali kandidati mora' mo imeti razčiščena stališča in b" prepričani, da bodo tisti, katere bota° predlagali kot kandidate za člane organov upravljanja, tudi uspešno «e' lovali v teh organih. ! Volitve v delavski svet podjetja in v delavske svete enot oziroma svete enot bodo 24. aprila letos. 7 roku 30 dni pred tem dnem pa }e potrebno opraviti poleg drugih ze omenjenih opravil tudi zbore delovnih ljudi zaradi predlaganja kandi' j datov. ki naj bi jih izvolili v organe upravljanja. Časa ni veliko in bo potreba do kraja izkoristiti čas, ki je za to na voljo. Ivan Mavčec-šesetdeselletnik Rodil se je C0. 4. 1910 v Gončank Murska Sobota. Izhaja iz kmečk® družine. Ko je bil star 14 let, J® izgubil s arše. posestvo pa so razdelili tako, da je vsak dobil majh®® košček zemlje, kar ni pomenilo 10 liko, da bi se dnin živeti ocl zemll®' Zatem se je šel učit za zidar ki. Toda v tistih časih tud' zidarji niso im®11 v domači okolic veliko možnosti z® zaslužek. Nato se je šel učit še z‘ čevljarja. Po odsluženiu vojaške? roka se je odločil za delo v inozemstvu. Tako je leta 1933 odšel na del« v Francijo, pozneje pa v NemčiJ®; Ne bi želel na široko opisovati, kak^ se je živelo v inozemstvu, lahko P samo rečem, da je bilo trdo de za trdi kruh Tudi danes je verjetn treba trdo delati v tu'in;, vendar s razmere boljše, kot so bile tista Pre _ vojna in medvojna leta, kar lariLo ugotovimo tudi v domovini, saj J sedaj razlika v prid delavca kot da in noč. . . Po končani drugi svetovni vojn se je vrnil v porušeno domovino, kjer se je zaposlil pri gradnji proge Preserje, za tem dne 13. 1. 1948 se je zaposlil pri Gradis« Maribor, zatem je delal v Zenici, po zaključku v Zenici je bil štiri leta na avto cesti Krško. Nato je prišel k OGP Ljub-; liana, kjer je še danes. Na rojstni dan bo imel službenega staža natančno 35 let, 5 mesecev, 17 dni. Na vprašanje, ali misli sedaj oditi v pokoj, pravi da ne »Če mi bo dopuščalo zdravje, bom še delal, tako da bom imel 40 let službenega staža.« Na vprašanje, kako se počuti z zdravjem pravi, da kar dobro. »Samo ne me pošiljati k zdravniku, ta mi takoj začne naštevati vrsto bolezni in me pošiljati od specialista do specialista, kjer potem res že postanem bolan.« V kolektivu je zadovoljen in tako naj ostane tudi v prihodnje. Martin Plžent NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRAN Načrtnost... cene. Pri nas pa cene cementa in železa kar.vztrajno tiščimo navzdol.« Vprašanje: »Ali ima Gradis možnost, da pride do večjih količin ma-eriala kot dober in soliden plačnik?« Odgovor: >.To je vsekakor naša karta, naš adut, s katerim igramo. Toda vprašanje je, kako daleč lahko gremo v tej igri. Omenil sem že, da so kritični skoraj vsi materiali. Vemo pa tudi, da moramo vsakega prvega v mesecu imeti dovolj denarja vsaj za osebne dohodke. Skratka, kot promptni plačniki imamo določene prednosti, vendar so tudi tu neke meje.« Vprašanje: »Kakšne pa so možnosti, da dobimo železo v trgovski mreži, na primer pri ljubljanski Metalki?« Odgovor: »Javna tajnost je, da železarne prodajajo trgovini železo pod določenimi pogoji, tako da trgovina kupi tudi nekaj tistega blaga, ki ne gre tako dobro v denar kot betonsko železo. Zato trgovska podjetja niso preveč navdušena nad nakupovanjem v železarnah in če morajo tam kupiti tudi nekaj nekurantne robe, jo skušajo potem nekako vsiliti tudi tistim svojim kupcem, ki bi radi imeli zelo iskano blago.« Vprašanje: »Doslej smo največ omenjali betonsko železo. Kaj pa cement, ki je skoraj najvažnejši gradbeni material?« Odgovor: »Za cement me ne skrbi v tolikšni meri kot za železo, čeprav vemo, da iz slovenskih cementarn, zlasti iz Trbovelj, pred letom 1972 ne moremo pričakovati znatno večjih količin kot doslej. Trboveljska cementarna je še v rekonstrukciji, zdaj proizvaja okrog 200.000 ton letno, po rekonstrukciji obljubljajo letno proizvodnjo od 500.000 do 600.000 ton. Z uvozom pa so že nekaj let stalne težave. Prvič dobimo obljubljene količine ponavadi prepozno, šele novembra ali decembra, ko je vreme že neugodno in ko gre sezona že h koncu. Potem je pomanjkljivost tudi v tem, da prihaja cement iz Vzhoda v vrečah, naše podjetje pa se je že davno orientiralo na rinfuzo cement v silosih. Vrh tega je uvoženi cement dražji od domačega, pa tudi v barvah in kakovosti ni konstanten. Tako bodo prav gotovo tudi s cementom letos večje ali manjše težave, zdi se mi pa, da bomo »cementno problematiko« vendarle nekako laže rešili kot tisto, ki nam jo bo povzročalo betonsko železo.« Vprašanje: »Torej bo imela letos nabavna služba obilo problemov in zato najbrž niso upravičeni očitki, ki letijo včasih na to službo?« Odgovor: »Ne vem sicer, kakšni so ti očitki, bržkone pa je razumljiy°’ da se v enotah in na gradbiščih j®' zijo. če ne dobijo pravočasno tega ali onega materiala No. mislim pa. na precej naših ljudi v enotah ve, kako težko je včasih dobiti gradbeni material. Delamo kolikor moremo, trudimo se, da bi vsem ustregli, čeprav to včasih presega naše moči in nase zmožnosti. Sicer pa naj povem. 0 je skozi naše pisarne šlo lani Ysaf5 mesec računov za okrog 11 mUUar. starih dinarjev, toliko smo namreč nakupili tega ali onega materiala. 1 pa torej pomeni, da vsi skupaj delamo vedno več, da podjetje raste m se razvija. Zato je treba delati naprej in vztrajati, težav in problemov smo menda že vajeni. Morda pa zdaj, na začetku sezone, vidimo vse zadeve v nekoliko preveč sivih barva- , pa bomo — če se kaj obrne na bol] — poleti in jeseni tem bolj prijetno presenečeni.« 1111111! Gradisov vestnik • Gradisov vestnik« Izd a 1 r delavski svet podjetja Gradis Ureja S® uredniški odbor Odgovorni uredni Lolze Centri Tiska tiskarna •T°' neta Tomšiča« v Ljubljani — l^haj mesečno Portorož je skoraj čez noč skoraj popolnoma spre- ■ menil svojo podobo — Tam, kjer so še pred dobri- i mi tremi meseci stale pritlične hišice, se danes ■ dvigajo novi devetetažni hoteli — To je resničen ■ dokaz sposobnosti našega podjetja in naših gradi- B teljev, ki so delali velikokrat tudi ponoči in ob ne- a deljah Tisti, ki že nekaj mesecev niso bili v Portorožu, danes skoraj ne bi J mogli prepoznati tega našega pomembnega obmorskega turističnega sre- J dišča. Ko.smo lani 20. novembra obiskali Portorož, je bila med starim * hotelom »Palače« in morsko obalo sama »ravnina«, pravzaprav razrito J gradbšče, po katerem so ropotali bagri, kamioni, nakladači, buldožerji ! in drugi gradbeni stroji. In ko sva čez štiri mesece — točneje 23. marca — ~~ spet prišla v Portorož, skoraj nisva mogla verjeti svojim očem. Na g ravnini, ki je bila še lani novembra res samo razrita zemlja gradbišča, -se že dvigajo v nebo visoki hoteli s šestimi, sedmimi in celo devetimi — g etažami. Nekateri od novih hotelskih objektov so celo že prepleskani. g V njih pa že delajo obrtniki. To je res velik uspeh vseh naših enot, ki delajo v Portorožu. Sek- S torski vodja Jože Grebenc je uvodoma dejal: »Imamo celo nekaj naskoka B Pred planom, takole približno 14 dni smo pred roki, ki smo jih zastavili $1 s planom. Nekajkrat smo potrebovali od etaže do etaže komaj štiri do M Pet dni.« 83 gg Mariborčani gradijo, kot smo že svoj čas pisali, v Portorožu novi g hotel »Central« in še eno depandanso. Investitor obeh zgradb pa je hotel g “Palače«'. Novi hotel »Central«, ki bo imel okrog 500 ležišč, je šest ozi- g roma devetetažna stavba, ki ima spodaj priključen trgovski del objekta g z dvema etažama. V pogovoru z graditelji smo izvedeli, da so delali velikokrat podnevi ™ in ponoči, zlasti takrat, ko so betonirali plošče. Zdaj je tu 310 ljudi, — Vendar si je morala mariborska enota, tako kot tudi jeseniška in ljubljan- “ ska, nekaj ljudi sposoditi pri drugih gradbenih podjetjih. Povedali so, * da bodo na hotelu prihodnji teden že dokončali ostrešje, tako da bi ne- ? kako okrog 10. aprila lahko na hotelu »Central« razvili okrašeno smrečico, S če je namreč končano ostrešje tista faza, ko lahko postaviš na objektu ™ tradicionalno zidarsko znamenje (nekateri so menili, da lahko postaviš g smrečico že takoj potem, ko je zabetonirana vrhnja betonska plošča), gg Mariborčani so nam še povedali, da bodo v aprilu začeli forsirati zidav- gg ska dela, saj jih čaka še precej dela pri zidanju obodnih in predelnih gg sten. Precej dela bo tudi na kanalizaciji, vendar bo poleti za gradbince g ze manj kruha, saj bodo imeli tedaj glavno besedo obrtniki. V glavni @ sezoni bo ostalo na gradbišču le še okrog 100. delavcev, drugi se bodo H Preselili spet na nove objekte, izposojeni delavci pa v svoje delovne H °rganizacije. @ Jože Jeraj: Dela nam ne bo zmanjkalo To je zmogel samo Gradi Kaj je povedal Franc Bratož, v. d. direk tor j a v hotelu »Palače« Portorož V Portorožu gradijo Mariborčani za hotel »Palače« novi hotel »Center« in še c no depandanso. Zato smo poiskali tudi v hotelu »Palače« direktorja, da bi iz ust investitorja slišali, kaj pravi o graditeljih novih hotelskih objektov. »Vsi smo si enotni, da v tako kratkem času ne bi moglo ^graditi toliko velikih objektov nobeno drugo podjetje kot Gradis saj vemo, da je to največje gradbeno podjetje v Sloveniji, ki ima svoje enote širom po Sloveniji,« je dejal tovariš Franc Bratož, vršilec dolžnosti direktorja v hotelu Palače. »Vsaj doslej smo zadovoljni in nimamo na delo Gradisa nikakršnih pripomb. Tudi od našega nadzornega organa,- ki nadzoruje celotne investicije, nimamo nikakršnih bistvenih pripomb, ki bi lahko vrgle slabo luč na izvajalca gradbenih del.« V nadaljnjem pogovoru pa je vršilec dolžnosti direktorja izrazil vendarle določeno zaskrbljenost, ne to- liko na izvajalce gradbenih del kot na druge, ki kakor koli sodelujejo pri celotni investiciji. »Skrbi nas, da bo morda zaškripalo kje drugje — pri vodovodu, cestah, priključku na električno omrežje in podobno, če ne bo vse pripravljeno o pravem času do zadnjih podrobnosti, nam lahko včasih navidezna malenkost pokvari učinek še take velikih investicijskih vlaganj,« je poudaril tovariš Franc Bratož. Medtem ko bo novi hotel »Center« dograjen šele po glavni sezoni, pa mora biti depandansa pripravljena za sprejem prvih gostov že do 1. junija. Po mnenju pomočnika direk-toraj hotela »Palače« tovariša Romana Krejačiča bodo dela v samih hotelskih objektih opravljena pravočasno oziroma v rokih, ki so dogovorjeni med investitorjem in izvajalcem gradbenih del, konkretno »Gradisom«. Pač pa ga nekoliko skrbi, kako bo z ureditvijo okolice, kjer je še veliko dela in je pravzaprav še celoten Portorož eno samo veliko gradbišče — seveda z vsemi negativnimi stranmi, ki jih imimo skoraj na vsakem gradbišču. Nekatera znamenja že kažejo, da bo treba prav pri komunalnih objektih in urejanju okolice novih objektov zelo hitro zavihati rokave in znatno bolj pospešiti delovni tempo, sicer se lahko zgodi, da bi pomanjkljivo urejena okolica in drugi spodrsljaji na komunalnih objektih precej zmanjšali pozitivne rezultate, dosežene pri gradnji samih hotelskih objektov. ‘Še enkrat lahko poudarim,« je dejal ob slovesu tovariš Franc Bratož, »da je tako ogromne naloge zmogel edinole Gradis. V tem smo si vsi edini. Če bi se teh zahtevnih nalog lotilo kakšno organizacijsko manj sposobno podjetje, bi se morda še zdaj trudili z izkopi in na temeljih,' medtem ko je Gradis v dobrih treh mesecih spravil vse obiekte, tudi tiste devetetažne, iz temeljev že do strehe.« Kaj pravi Jožica Senica, direktorica hotela »Central« v Portorožu »Upamo, da bomo do konca oktobra vse zaključili, tako da bo hotel g “Central« zrel za tehnični pregled oziroma za prevzem«, je povedal šef g Jože Grebenc. »Investitorju je morda vseeno, saj bo s tem hotelom letos g sezono zamudil, drugače se ni dalo narediti. Za nas pa ni vseeno, ali g končamo prej ali pozneje, kajti če bi ljudje po hotelu samo postopali, g oi bila to za nas le izguba. Zato bomo tudi poleti in jeseni z delom hiteli g tako kot doslej, saj je naš interes, da vse delo opravimo solidno in kva- g titetno, hkrati pa tudi hitro kolikor je le mogoče.« Kotel »Central« v Portorožu je investitor tistih novih hotelskih objektov, ki jih gradita naši enoti GV Ljubljana in Jesenice. Ko smo ob zaključku obiska pri naših graditeljih obiskali še simpatično direktorico Jožico Senica, smo lahko, slišali res laskava priznanja. »Mislim, da je tako obsežne naloge lahko v tako kratkem roku opravii edinole Gradis, ki je največje gradbeno podjetje v Sloveniji in je kot tak tudi lahko angažiral vse svoje kapacitete v strojih in ljudeh. To, kar je zgradil Gradis v pičlih treh mesecih, je res skoraj ne- Tudi Jeseničani, ki gradijo za bolel »Central« novi hotelski objekt “■Slovenski dom« z »Ribjo restavracijo«, uspešno izpolnjujejo svoje na-joge, saj je hotel »Slovenski dom« praktično pod streho. V novem hotelu, ki bo imel okrog 400 ležišč, je zdaj pri gradnji zaposlenih okrog 170 ljudi, Ki so prav tako delali marsikdaj ponoči in podnevi ter ob .nedeljah in sobotah. Ko smo prišli na gradbišče Jeseničanov, smo slišali, da bodo i° noč (torej 23. marca) zabetonirali vrhnjo betonsko ploščo novega hotela. Enako kot Mariborčani in Jeseničani so v Portorožu uspešni gradili* iz Ljubljane, ki so semkaj prišli prvi, zato je tudi njihova depandansa »Jadranka« s 175 ležišči praktično gradbeno že končana. Osem-etažna stavba z ličnimi balkoni, pobarvana z rdečo sinkolit' barvo, je že sprejela obrtnike, ki polagajo pode (tapison) in tapete Ljubljančani lrnajo v Portorožu okrog 240 delavcev, nekaj je tudi izposojenih pri dru-Sih gradbenih podjetjih. Gradbeno vodstvo Ljubljana gradi tu razen depandanse »Jadranka« še zvezni trakt ob hotelu »Riviera«, ki je prav tako že pod streho. Sektorskega vodjo ljubljanskega gradbišča, Marjana Primožiča, žal hismo dobili, ker so ga opravki zadržali drugje, zato so nam s podatki Postregli mladi tehniki in inženirji, zaposleni na tem gradbišču. Izvedeli sm°, da se zdaj najbolj mudi v depandanski »Jadranka«, ki mora biti Pripravljena za prevzem prvih tujih gostov že do prvomajskih praznikov. Zvezni trakt ob starem hotelu »Riviera« bo seveda popolnoma dokončan šele po glavni sezoni, vendar je investitor s tem že računal. V zveznem traktu, ki bo imel okrog 175 ležišč, so v osmih etažah zidarji, ki bodo kmalu opravili svoje naloge in prepustili prostor obrtnikom. Tako smo v nekaj urah na hitro pregledali razsežno gradbišče Portoroža, v katerem delajo tri naše delovne enote, in se lahko na lastne ?c' Prepričali, da so vsi naši graditelji doslej uspešno izpolnili res velike in odgovorne naloge. Novi hoteli v Portorožu so resnično zrasli kot gobe Po dežju, tako da mnogi domačini in tudi tujci, ki prihajajo ob sončnih dnevih v vse večjem številu v Portorož, skoraj ne morejo verjeti svojim °cem. Slišali smo, da je zadnje dni prišlo na obisk v Portorož zlasti pre-cei_ Tržačanov in prebivalcev drugih italijanskih mest, ki se niso mogli načuditi spremembi, nastali v nekaj kratkih mesecih, seveda pa so vsi občudovali tudi visoke in ponosne zgradbe novih hotelov. Kot smo slišali iz. več ust, pa je tako blesteč uspeh lahko doseglo samo veliko, močno in sestransko usposobljeno podjetje kakršno je »Gradis«, ki ima za tako obsežne naloge ne samo dovolj mehanizacije in kadrov, marveč tudi delovnih izkušenj. ffl B H H m m Hvala vam, tovariši! Oglašam se kot dolgoletni delavec pri GV Maribor in letošnji tečajnik za strojnika lahke mehanizacije. Prosim vas, da sprejmete mojo iskreno zahvalo za tovariško razumevanje ter vsestransko pomoč pri učenju, da bi si pridobili čim več Zahvala Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujeva predstavnikom kolektivov SPO in KO podjetja Gradis, ki so prišli iz oddaljene Ljubljane ter se po zelo težki poti povzpeli do najine rojstne vasi Bače in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili svoje sočustvovanje. Obema kolektivoma pa hkrati tudi iskrena zahvala za darovani venec. Hvaležna brata Ivan in Jože Kuštrin znanja ter ga uporabili da našem delovnem mestu. Tako se oddolžujem vsem, ki so nam omogočili obiskovati tečaj ter mi s tem uresničili del mojih življenjskih želja. Na tečaju sem si pridobil podlago za nadaljnje učenje, saj je znan pregovor, da se človek uči, dokler je živ. Nikdar ni treba ostati pri tistem, kar si že dosegel — tako nas uči naša socialistična ih samoupravna družba. To priložnost uporabljam za to, bi pozdravil vse tovariše, ki sem jih spoznal na tečaju. Tistim pa, ki niso dosegli dovolj uspeha, želim, da bi imeli drugič več sreče. Ob 25-letnici Gradisa želim vsem sodelavcem in članom kolektiva veliko uspehov v prihodnosti in še to, da bi se povzpeli še za kakšno mesto više na lestvici najboljših gradbenih kolektivov v Jugoslaviji. Gradisovemu vestniku in njegovemu uredniku Lojzetu pa želim veliko prispevkov o dosežkih naših kolektivov in tudi o posameznikih, kakor npr. zadnjič o našem Janžekoviču-Zeki ob njegovi petdesetletnici. Navsezadnje vas vse skupaj lepo pozdravljam. Josip Ljubičič verjetno, vsaj za laika. Ljudje, ki prihajajo v Portorož, skoraj ne morejo verjeti, da je v središču tega turističnega naselja skoraj čez noč zraslo nič koliko novih in modernih hotelskih objektov, in to ne majhne, marveč celo devetnadstropne stavbe. Mislim, da je treba s tega vidika izraziti podjetju Gradis vse priznanje za dosežene uspehe.« V nadaljnjem pogovoru je direktorica Jožica Senica še omenila, da se ji zdi, da je k dobrim delovnim rezultatom, ki so nedvomno rezultat dobre organizacije (precejkrat so na gradbišču delali noč in dan, kakor tudi ob sobotah in nedeljah) in velikih kapacitet, nekoliko prispevalo tudi tiho tekmovanje med tremi enotami, saj v Portorožu delajo tako enote Ljubljane in Jesenic kot tudi Maribora. Vsekakor se nobena enoti — vsaj na tihem — ne bi marali osramotiti s slabšimi rezultati. Ob koncu je direktorica Jožica Senica povedala, da bo hotel »Ceniti)! < v yseti novih objektih, ki jih gradi »Gradis«, pridobil približno 1000 novih ležišč. To pa je za hotel in tudi za Portorož najvažnejše, kajti za ka-kacitete v restavracijah ni takšna stiska, kakršna je za postelje. Medtem ko bo novi hotel »Slovenski dom«, ki ga grade Jeseničani, povsem dograjen'šele po glavni letošnji, sezoni, bo zvezni objekt »Riviera« dograjen konec maja (gradijo ga Ljubljančani), nova depandansa »Jadranka« pa bo pripravljena :-a sprejem gostov že do prvomajskih praznikov. Direktorica je izrazila prepričanje, da bo ta rok izpolnjerij saj se je tudi na lastne oči že prepričala, da >3 v novi depandansi ž_e precej obrtnikov, ki bodo do zadnjih dni aprila prav gotovo opravili svoje delo. r Zvezni trakt hotela »Riviera- gradi PE Ljubljana Pogled na nov hotel »Central- in depandansi Tudi hotel »Slovenski dom- z »Ribje restavracijo- je že pod ŽivljenjevPorlorožunipiceni Nekaj minut pogovora s tremi strokovnjaki ob naši morski obali V pisarni gradbenega vodstva Ljubljana v Portorožu smo našli tri mlade fante, tri tri naše strokovnjake, ki so že nekaj mesecev zaposleni v našem podjetju. Zdaj so v našem turističnem središču ob slovenski morski obali. Potem ko so nam povedali to in ono o uspehih in delu na gradbišču, smo jih še za nekaj minut skušali zaplesti v pogovor o bolj ali manj »privatnih zadevah«. Toda tehnika Drago Rešeta in Rado Mlakar ter mladi inženir Jože Rotar niso bili kaj posebno zgovorni. »Se kar gre,« so odgovarjali z nekoliko kislim smehljajem, ko smo spraševali, kako se kaj počutijo .tu v Portorožu. Kot da jim nekaj leži na duši, pa pravzaprav sami dobro ne vedo, kaj je tisto, kar jih morda teži. Pogovarjali smo se o hrani, o celodnevnem delu, o možnostih za zabavo, o prenočiščih in podobno. Slišali smo, da imajo za zabavo na voljo televizor, sicer pa kdaj pa kdaj raje zvečer zavijejo v kino. Hrano v hotelu »Central« so pohvalili, tudi cena 1100 starih dinarjev za celodnevno oskrbo — hrano in prenočišče — se jim ni zdela pretirana. »Ali se da živeti od terenske?« sem vprašal. »Seveda, če se zadovoljite zgolj s hrano v Centralu,« sem dobil odgovor, ki ga je spremljal spet nekoliko čuden nasmeh. »Življenje v Portorožu ni poceni, je kar dovolj drago,« je nekdo dopolnil prejšnji odgovor. In spet smo govorili kar tako o tem in onem, o delu na gradbišču, o odnosih, o možnostih, da gredo v Ljubljano vsaj ob nedeljah in podobno. »Poleti bo glavno delo končano, potem boste lahko šli na cesto Vrhnika—Postojna « »Zdi se mi, da me cesta ne bo videla, ker se zame že zanima vojska,« se je nasmejal Rado Mlakar. »No, to je vsekakor slabša varianta od cestne,« sem skušal v pogovor vnesti spet nekoliko šale. In tako v nekajminutnem pogovoru nismo zvedeli kaj dosti. Morda so naši mladi strokov njaki, ki smo jih spraševali, že po naravi bolj molčeči? Kdo ve? Znanega slikarja PICASSA so vprašali nekoč, če veruje v čudež. »Seveda moram verjeti, ker že nekaj časa vem, da je znani slikar VTRILLO v svojem življenju naslikal 2000 slik, sedaj jih je pa na svetu 4000!« - Znani angleški državnik Churchill je bil povabljen na neko večerjo. Vsa jedila so servirali mrzla. Ko so na koncu začeli točiti šampanjec, je vzkliknil: »No, končno nekaj toplega!« Spet ni deviz za gradbene siroje Že lani, ko so se v Sloveniji začeli resni pogovori in priprave za gradnjo hitre ceste Šentilj—Gorica, so se pristojni činitelji — od republike do federacije — dogovorili, da bodo gradbenim podjetjem, ki se boc.o po licitaciji uvrstila med graditelje to sodobne komunikacije, priznali od celotne investicijske vrednosti 10 odstotkov v devizah, tako da bi si gradbena podjetja lahko pravočasno nakupila v tujini najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo. Ta dogovor so podprli organi zveznega izvršnega sveta in pooblastili zvezno gospodarsko" zbornico, da prek Narodne banke SFRJ, ki naj bi dala potrebne devize za nakup gradbenih strojev, uresniči omenjeni dogovor. Kot smo že pisali v zadnji številki našega lista, smo se že močno približali začetku gradnje prvega odseka hitre ceste’Vrhnika—Postojna. tako da je do pripravljalnih del le še nekaj kratkih tednov. Zal pa o obljubljenih devziah, k naj bi jih gradbena podjetja dobila za nakum modernih gradbenih strojev, vsaj trenutno še ni ne duha ne sluha. Seveda ie vsakemu laiku jasno, da gradbena podjetja potrebujejo mehanizacijo zdaj in takoj, ne pa šele čez nekaj mesecev ali morda celo let, ko bo gradnja odseka Vrhnika—Postojna že končana. Menda tudi ni treba posebej na dolgo in široko razlagati, kaj pomenijo za gradbince sodobni stroji, kar še zlasti velja za zemeljska dela in nizke gradnje. Ce torej hočejo vsi,, da bomo gradili hitro, dobro in poceni, potem res ne bi smeli odlašati z dodelitvijo deviz za nakup strojev, saj so se o tem končno merodaini organi tudi že dogovorili. Upajmo torej, da na devize le ne bo treba čakati še mesece in mesece, kajti vedeti i? treba, da modernih gradbenih stroiev tudi ne moreš kupiti tako kot žemlje v pekarni, marveč traja nakup v najboljšem primeru vsaj nekaj tednov. Trije mladi strokovnjaki. V ozadju depandansa »Jadranka« Tako, sedaj pa hitro na kosilo! ■F iBL , - Sonja Doliar je nova tajnica v PE Koper. Verjeli ali ne, v Kopru se dobi odlična kavica. Kako jo skuha, to je tajnost tajnice Varnost prometa Za varnost vseh, ki se dan za dnem gibljemo po naših cestah Zagotovo- lahko trdimo, da veliko število- čla nov našega kolektiva niti ne ve za nova pravila v cestnem prometu, kaj šele, da bi jih dobro poznali — saj vsakdo pač ne bere Uradnega- »ista. Zato hočemo s- tem člankom opozoriti ' se na ta naj novejši cestno prometni pravilnik in hkrati povzemamo nekaj njegovih pomembnejših določil. # Sprememba smeri — kako? Voznik, ki ima namen kaj napraviti z vozilom v prometu, na primer umakniti .vozilo na vozišču v desno ali v levo, spremeniti prometni pas, po katerem vozi, zaviti v desno ali v levo, na ločno pot ali na površino, ki ni namenjena za javni promet, sme to začeti samo, če se prej prepriča, da lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, ki vozijo za njim ali so pred njim, ali pa se z njimi srečuje. Pri tem mora paziti na položaj vozila ter na smer in hitrost vožnje. kot vemo, vozniška praksa že- doslej kar sama odpravila Voznik ne sme prehitevati drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za- pešce ali vozi čez tak prehod in ne voziti mimo vozila, ki stoji zato, ker pušča mimo pešce na takem prehodu. #■ Prožnost premeta — novost Novi pravilnik tudi natančno določa, da se mora voznik, ki ga prehiteva drugo vozilo (in ki na to opozarja z ustreznim svetlobnim znakom), umakniti s svojim vozilom čim bolj na desno stran cestišča, tako da prehitevanje omogoči; celo- ustaviti mora v takšnem primeru, če je cestišče preozko za varno prehitevanje in če so vozila za njim hitrejša od njega. To določilo novega pravilnika (oziroma sankcije v zvezi s tem) bo najbrž precejšen trn v peti mnogim »nedeljskim« voznikom, ki se sedaj, kot vidimo in jih srečujemo na naših cestah s- kakšnimi štiridesetimi kilometri na uro, najraje držijo »zlate sredine« cestišča. mestu, kjer je vozilo parkiral, na svojem kazalcu parkirnega ča«o že označil začetek oarki-ranja, ne sme spremeniti označbe časa, ne da bi premaknil vozilo s tistega mesta. S Naglo zaviranje prepovedano Kogarkoli med vozniki motornih vozil bi vprašali, kdo je kriv npr., pri tako Imenovanih verižnih trčenj (običajno se zgodijo zaradi tega, ker prvi voznik v koloni nenadoma pritisne na zavore, vozniki za njim pa se potem zaletavajo drug v drugega), bi najbrž vsak odgovoril, da je kriv tisti, ki se od zadaj zaleti v prednje vozilo — saj tudi sodna praksa iz dosedanjih primerov to dokazuje. Voznik ne sme spreminjati načina vožnje motornega vozila tako, da naglo zmanjšuje hitrost, razen, ob neposredni nevarnosti. Voznik, ki ima namen znatno zmanjšati hitrost vožnje motornega vozila, se mora — razen ob neposredni nevarnosti — najprej prepričati, ali lahko to stori brez nevarnosti in večjega oviranja drugih voznikov, ki vozijo za njim. Pri znatnejšem - zmanjšanju hitrosti vožnje mora voznik pravočasno, S' tem,' da nekajkrat zaporedoma pritisne na komando delovne zavore, naznaniti ^svoj namen z vključitvijo zadnjih luči1, razen Če se prej- prepriča, da za njim ni drugih vozil ali da so na večji razdalji. • Uporaba luči v prometu Pri vožnji po megli mora imeti voznik motornega vozila ves čas prižgane srednje luči za osvetljevanje cest ali posebne luči za meglo. S pravilnikom je tudi predpisano, kdaj mora voznik motornega vozila namesto dolgih luči imeti prižgane srednje luči za osvetljevanje ceste. S Nanašanje blata na vozišče je prepovedano Pri vključitvi v promet s kolovozne poti ali z drugih površin, na katerih ni javnega prometa, na pot s sodobnim voziščem, mora voznik odstraniti z vozila blato, ki bi s tem, da bi odpadalo z vozila po vozišču, lahko oviralo ali ogrožalo varnost prometa. Tale maksi moda mi pa ni nič všeč %r Pešci — večja odgovornost Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, mora pešec zlasti paziti na oddaljenost in hitrost vozila, ki se mu približuje, da more oceniti, ali ne ogroža morda s tem varnost prometa. Pešec mora na krajih, na katerih je prehod za pešce, iti čez vozišče pod pravim kotom na vzdolžno os ceste. Na vozišču, ki je namenjeno za promet, niso dovoljene: otroške igre, vožnja otroških vozil (otroških koles, kotalke in dr.), in ne sankanje in smučanje. .= , ...... vi — V-.,.; Voznik je dolžan paziti na pešce, ki hodijo čez vozišče, in opazovati njihovo hojo, zlasti hojo otrok, invalidov ter starih in slabotnih ljudi. V pravilniku je točno predpisano, kaj mora voznik iz previdnosti ukreniti v zvezi s hojo pešcev. S Zaključek Kazenske določbe tega pravilnika predvidevajo denarne kazni 50 in 20 din takoj na mestu za posamezne prekrške določil po členih. Novi cestno-prometni pravilnik je v veljavi od februarja 1970 in gotovo je, da se bo moral z njim seznaniti vsak udeleženec v prometu, ki ne bo hotel imeti težav zaradi nepoznavanja novih pravil. Manj boleče je, če pravilnik- o pravilih cestnega prometa dvakrat prečita, kakor pa da se z njim seznanja »takoj na mestu«! Eh B. S Srečavanje na klancih: Previdno! Na delu ceste z velikim vzdolžnim nagibom (planinske in druge ceste), na katerem je srečevanje vozil nemogoče ali zelo otežkočeno, mora voznik vozila, ki vozi navzdol, pa opazi, da mu prihaja navkreber drugo vozilo nasproti, na primernem mestu ustavili svoje vozilo in omogočiti srečanje vozilu, ki voti navkreber. Ce pa vozilo, ki vozi navzdol, nima pred seboj primernega mesta, da bi se ustavilo, mora voznik, ki vozi navkreber ustaviti svoje vozilo na primernem mestu, ki je pred njim na njegovi desni strani in omogočiti srečanje vozilu, ki vozi navzdol. ® Prehitevanje V novem pravilniku je napisano določilo (Česar temeljni zakon ne poudarja nedvoumno), da vozniku, ki se po prehitevanju drugega vozila vrača na skrajni desni prometni pas cestišča, pri tem ni treba dati ustreznega svetlobnega signala — z desno utripajočo lučjo, kar je, • Strožje parkiranje ... Režim parkiranja je po novem prav.il£iky tudi precej boj j. sj.rog kot doslej. Temeljni zakon razen načelnih snvernic v tem pogledu ne predpisuje kaj posebnega. Na vozilu, ki se je ustavilo, ali je parkirano na vozišču, se za vstopanje ali izstopanje ne smejo odpirati vrata na tisti strani, na kateri teče promet vozil, če so s tem ovirani drugi udeleženci v prometu ali je ogrožena prometna varnost. Za tako ravnanje je dolžan skrbeti voznik. Voznik je dolžan storiti vse, da se parkirano vozilo ne bi samo premaknilo s kraja, kjer ga je pustil (pravilnik našteva vse potrebne ukrepe za to), parkirano vozilo pa je voznik dolžan tudi zaščititi pred neupravičeno uporabo — na primer s tem, da obvezno vedno zaklene njegov volan, vrata in zapre vsa okna. Vozila ne smejo biti parkirana na vozišču v dveh vrstah. S pravilnikom je točno prepisano, kje voznik zlasti ne sme ustaviti ali parkirati vozila. Ce je voznik motornega vozila na določenem - :f Sklepi organov samoupravljanja DS podjetja SKLEPI XXXVII, seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 27. februarja 1970 v Ljubljani. 1. Sklepi zadne seje so bili izvršeni. 2. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju. 3. Potrdijo se sklepi zadnje seje upravnega odbora podjetja. 4. Delavski svet podjetja je po razpravi o zaključnem računu podjetja za poslovno leto 1959 sprejel naslednji sklepi 1. Odobri se zaključni račun podjetja za poslovno leto 1969 z naslednjim finančnim stanjem na dan 31. 12. 1969. PASIVA: L Kratkoročni viri poslovnih gospodarstev 1. Tekoče obveznosti 74.930.958.55 2. Obveznosti iz dohodka 19.879.918.68 3. Obveznosti v obračunu 4.440.698.25 4. Druge tekoče obveznosti 1.664.328.72 5. Del dohodkov, vkalkuliran v vrednosti zalog 4.714.367.43 II. Dolgoročni viri poslovnih sredstev 1. Dolgoročne obveznosti 9.063.090.54 2. Trajni viri poslovnih sredstev 101.800.717.13 III. Viri rezervnih sredstev in drugi skladi 5.332.115.63 AKTIVA: I. Obratna sredstva IV. Viri sredstev skupne porabe 20.591.710.70 1. Denarna sredstva 10 330.906 16 PASIVA SKUPAJ 241.516.105.73 2. Terjatve iz poslovnih razmerij 66.506,166 83 3. Terjatve iz dohodka 4.714.367 43 2. Odobri se predlog upravnega odbora 7.480.337.22 podjetja, da se dohodek v 120.402.268 94 razdeli: višini din 4 Sredstva v obračunu 5. Zaloge 63 211.334.14 II. Plasmaji iz poslovnih — pogodbene obveznosti 4.460.476.70 sredstev 9.764.599 65 — zakonske obveznosti 9 195 190.87 III. Osnovna sredstva — za osebne dohodke 89.454 978.74 1. Osnovna sredstva v — v rezervni sklad podjetja funkciji po sedanji obvezni del 1.125.681.00 vrednosti 41.285 03135 — v skupne rezerve 2. Osnovna sredstva gospodarski! organizacij 1.074.815.50 v pripravi 872.094 80 — v poslovni sklad 13.215.864.53 IV. Sredstva sklada stanovanjskih — v sklad skupne porabe 1 875 260-80 hiš 13.151.903 30 skupaj: 120.402.268.94 V Poslovna sredstva izven funkcije VI Rezervna sredstva in 957.149 55 3. Odobrijo se reprezentančni leto 1969 v višini din 112 262 55. stroški za sredstva drugih skladov 3.253.713 00 VII Sredstva skupne porabe 19.988,498 80 4. Odobrijo se stroški za reklamo in pro- paga:;do podjetja v višini din 289.041.75 za SKUPAJ AKTIVA 241.516.105.73 leto 1989. , l GRADISOV VESTNIK« * Stran 5 *eh podatkov izstavilo račun za pogovore tu-jjim uporabnjkom telefona. — Račun št. 229/69 z dne 10. 1. 1970 (per 31. 12 1969) gost. podjetje Kajuh Šoštanj za noč-he malice na sektorju TE Šoštanj se prizna *n odobri v višini 1.474.50 din. V zvezd s prijavo in plačilom malic pri nočnem delu naioča UO vsem odgovornim vodjem stav-kišč, da posebne nočne malice ni, lahko pa Se v takih primerih skuha čaj. Caj pripravi Ažurna oseba na gradbišču (skladščnik, či-stiIka). stroške za čaj, sladkor, limono oz. £um pa povrne blagajna PE proti predlo« itvj računa trg. podjetja, kjer je bilo naoljeno. ■ KO Ljubljana —- I. redna seja DS — Vzeli so k znanju poročilo šefa obrata o angažiranosti z deli, zasedenosti pb delavnicah in o problemih nabave materiala. Po razpravi pregleda angažiranosti za dela v posameznih delavnicah se zadolžuje upravo KO, da v bližnji prihodnosti da predlog za zaposlitev za enega obratovodja. Pošlje se predlog CDS glede obiskovanja Wacker tečaja za tov. Jožeta Karuna in Alojza Mehleta. DS je sprejel sklep, da ni dovoljeno prinašati oziroma nabavljati malico med delovnim časom, razen v času malice, ki je med 10 in 10.30 uro. « Iz dela Cenira za izobraževanje O POPISU NOVIH DELOVNIH MEST ALI NOVE SKRBI DIREKTORJA KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE inž. DRAGOVANA SEVERJA — Le kako bomo pošlihtali naše kadre? V skladu s programom centra za izobraževanje so bili v februarju in marcu naslednji tečaji. Posamezne tečaje obiskujejo: Tečaj za inštruktorje: Stjepan Strelec, Andrej Pajtak, Rado Cedilnik, Ivan Jagodič, Ivan Balažič. Tečaj za polkvalificirane zidarje, Portorož: Alič Mehmed, Lazar Bojič, Hasan Bojrič, Rade Čulibrk, Osman Čuto-rič, Munip Djehverovič, Izet Fatič, Hasib Hasanič, Stipo Kajič, Suljo Kadrič, Zuhdija Karalič, Meho Lati č, Jusuf Panjevič, Huse j n Salka-novič, Milan Srbac, Boro Umičevič, Rajko Vujinovič in Ekrem Vehar. Tečaj za OD in konzolna dvigala: Ramo Mujezinovič, Jože Weiner, Stjepan Jaklin, Rasim Bunič, Mu-stafa Tutjič, Mijo Čujič, Razim Dedič, Marjan Stibad. Ejub Velič, Nešo Djakič, Nenad Maksimovič, Milan Dragičevič in Mehmed Hodžič. Tečaj za pomožne delovodje: Franc Mekiš, Alojz Semenič, Peter Sajnovič, Andrej Štiglec, Mijo Barič, Vilko Lackovič, Stefan Pajtak. Ivan Pocedič, Jože Šrok, Alojz Topolovec, Anton Jelovčan, Josip Krištofi, Stanko Bratuša, Janez Ragolič, Mihael Pepelnik, Momir Jeftenič, Jože Platiša, Ivan Mazodi. Tečaj za PK železokrivce: Mirko Lukaček. Mijo Kolač, Rajko Stankovič, Mehmed Kadirič, Miloje Aleksič, Derviš Bašič, Jože Rep, Ili-ja Filipovič, Mile Rajkovič, Kojo Tošič, Muhamed Šestan, Ramo Še-stan. Tečaj za KV zidarje, Ravne na Koroškem: Viktor Gaber, Ivo Grgič, Peter Kolarič, Ivan Kovačič, Stefan Kohek, Ivan Lampret, Matija Majcen, Rasim Mamič, Ilija Miškie. Husein Mura-tovič, Jovo Nenadovič. Ilija Petrušič, Milan Plavšič, Dragoljub Radojčič, Ivan Sklepič, Franjo Srčič, Antanas Stanojevič, Bela Takač, Esad Tatar, Jože Toplak, Franc Turk, Djuro Ver-ner, Franc Volf, Martin Vinko, Ibrahim Jusuf ovič. Tečaj za KV tesarje, Ravne na Koroškem: Stojan Aleksov. Djuro Bosilj, Stanko Demašr. Ivan Djuranec, Hasan Džambič, Ivan Hanže, Ivan Kuser-banj, Mato Klajlič, Sejfula Mamič, Jože Nabertnik. Mustafa Porič, Franc Rajh, Tomo Vičič. Tečaj za PK zidarje in tesarje, Ravne na Koroškem — vajenci: Ivan Borovnik, Ivan Bricman, Bojan Filip. Franjo Fužir, Metod Ko-nečnik, Franc Kraker, Ivan Lagoja, Alojz Lesjak, Silvo Lupša. Ivan Lužnik, Stanko Mevšak, Milan Obveza. Bernard Obreza, Božo Oder. Marjan Oderlap, Franc Poberžnik, Matija Piki, Marjan Rogina. Ivan Samec, Anton Slifter. Slavko Sumah. Jože Telček, Viljem Unaut, Rudi Verovnik, Silvo Zaluberšek, Franc Vauh in Stanko Drofelnik. Tečaj za polkvalificirane tesarje in zidarje Anton Herga. Husein Nahič, Branko Oblak. Martin Oblak, Ivan Paradiž, Slavo Petrušič, Ante Petrovič, Peter Rastočnik, Doljan Račič, Ivan Srčič, Husein Skenderovič. Bego Tu-ran, Slavko Vidovič, Ivo Marčinko-vič, Bela Aakač. Kaj je pokazala analiza o uspešnosti podjetja V lanskem letu je dr. Stane Možina med drugim izvedel primerjavo med 10 uspešnimi in 10 neuspešnimi podjetji. Rezultati so pokazali, da so precejšnje razlike v posameznih karak' teristikah. Te karakteristike smo razdelili v vzročne, posredovalne >n končne faktorje Prikazano v sumarni obliki so razlike med uspešnimi in manj uspešnimi podjetji naslednje. Manj uspešna podjetja: Vzročni faktorji Neustrezne spremembe, ne dajejo priznanj za akcije, premalo ali preveč posvetovanj oz. izmenjav, nerealne možnosti, za uspešno delo, nedoločeni cilji, naloge, ki niso opredeljene in kontrolirane, vpliv, moč ni sankcionirana z odgovornostjo, ne dajejo toliko poudarka na izkoriščanje delovnega časa pri vodilnih in strokovnih lsužbah kot pri delavcih itd. Bolj uspešna podjetja: Ustrezne spremembe, dajejo P>’>' znanja za akcije, je zadosti posvetovanj in izmenjav mnenj, so stvarne možnosti za uspešno delo, cill1 so kot podlaga za uspeh pri delu in razvoj podjetja, naloge so opte-deljene in kontrolirane, vpliv, m°c je sankcionirana z odgovornost)0' poudarek je na izkoriščanju delovnega časa pri vseh. posebno pa s° pri vodilnih in strokovnih službah itd. Posredovalni f a k t o Malo zaupanja in zadovoljstva pri delu. manjša stopnja motiviranosti za delo, manj medsebojnih stikov in skupnega dela. komunikacije v glavnem tečejo navzdol, ne pa tudi navzgor, pri odločanju ne sodelujejo vsi organizacijski nivoji, ustrezno znanje se ne upošteva, podatki o uspešnosti se malo uporabljajo. žele si pomoč (kontrolo) s strani družbenih organov. j i Precejšnja stopnja zaupanja in zadovoljstva pri delu, večja stopiU3 motiviranosti ža delo, več medsebojnih slikov in skupnega dela, komunikacije tečejo navzdol in navzgor. pri odločanju sodelujejo vsi organizacijski nivoji na podlajp ustreznega znanja, podatki o uspešnosti se precej uporabljajo, žele več samostojnosti pri delu in akcije. Končni faktorji Nizek poprečni osebni dohodek na zaposlenega, višji stroški na enoto proizvoda, skladi na zaposlenega pešajo, število zaposlenih, posebno še strokovnih kadrov se manjša, majhna identifikarja in velika fluktuacija. neučinkovito reševanji problemov in nezadovoljstvo z rezultati. Visok poprečni osebni dohodek na zaposlenega, nižji stroški na enoto proizvoda, skladi na zapo-sleneSa j rastejo, število zaposlenih, posebn0 strokovnih kadrov raste, velik3 identifikacija in majhna flukliia-cija. učinkovito reševanje problemov in večje zadovoljstvo z doseženimi rezultati. Iz gornjega se vidi. da obstoje razlike, ki so predvsem rezultat drugačnega načina dela in upravljanja v podjetju. Naše podjetje je bi uvrščeno med bolj uspešna podjetja, čeprav smo pri nekaterih tocK« dosegli manjši rezultat. Iz celotne analize pa je razvidno, da ie uspesno-podjetja predvsem odvisna od nas sam'h. naše organizaci ie. dela. napra in znanja, kar je potrebno preverjati in preizkušali v praksi tudi bodoče. 5. Lokacija, kjer so upravni prostori centrale in gradbenega vodstva Ljubljana, je predvidena za razširitev kliničnih bolnic v Ljubljani. Z ozirom na to, da bo v nekaj letih nujna preselitev centrale in gradbenega vodstva, predlaga delavski svet podjetja, da se po zaključnem računu za leto 1969 in tudi v naslednjih letih rezervira postopoma ustrezna sredstva za gradnjo novega objekta. 6. Strokovne službe naj pripravijo za razpravo na eni od prihodnjih sej delavskega sveta analizo režijskih stroškov' in vezave obratnih sredstev v zalogah materiala in vrednosti nedokončane proizvodnje. 7. Delavski svet sprejme plan sredstev za investicijsko vzdrževanje za leto 1970 v skupnem znesku 5.077.820 din, kar pomeni 9.57 °/» od osnovne vrednosti osnovnih sredstev. 8. Delavski svet priporoča, da se naj izplačila osebnih dohodkov po končnem obračunu za preteklo leto uskladijo tako, da se obdrži likvidnost podjetja Vse enote naj dvigajo gotovino le po predhodnem dogovoru z gospodarsko-finančno službo. 9. V komisijo za narodno obrambo imenuje delavski svet podjetja naslednje tov.: ing. Keržan Hugo kot predsednik, Piškur Nuša, Zupančič Rajko, Brglez Vinko, ing. Peteln Alfred, Pižent Martin in Trplan Evgen kot člani. 10. Delavski svet pooblašča glavnega direktorja, da voli predhodne razgovore v zvezi z integracijo in poroča delavskemu svetu, ki bo dokončno odločal. 11. Delavski svet vzame na znanje informacijo o angažiranosti podjetja v letu 1970. Predsednik D9 podjetja Kuštrin Janez 1. r. UO podjetja SKLEPI VI. seja upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 26. februarja 1970 ob 9. uri v Ljubljani 1 Sklepi prejšnje seje so bili izvršeni. 2. Upravni odbor sprejme interne cene že-lezokrivskega servisa v Ljubljani kakor so bile predložene s strani strokovnega sveta železokrivskega servisa z dne 26. 2. 1970. 2 Cene režijske ure pa veljajo samo za obračun med obratom in PE, katerim nudi obrat polne usluge. Vse cene veljajo od 16. 2. 1970 dalje. 3. Upravni odbor sprejme k znanju poročilo strojno prometnega obrata o koriščenju težke mehanizacije v letu 1969. 4. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu podjetja, da sprejme naslednji sklep: Pozitivna razlika med plansko in dejansko ceno betonskega železa za leto 1969 v višini 161.150.50 din se prenese na obratna sredstva. Rabat, dosežen od siporexa za leto 1969 v znesku 152.949.— se prenese na obratna sredstva s tem, da se prizadetim enotam izstavi pripadajoče dobropise za obe vrsti materiala. 5.. Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da sprejme zaključni račun za leto 1969, kakor je bil predložen skupno s poročilom in z analizo poslovanja poslovnih enot. Delavskemu svetu naj se predloži tabela o delitvi dohodka. 6. Upravni odbor vzame na znanje informacijo o angažiranju kapacitet podjetja 7.a leto 1970. Predsednik UO podjetja Lukač Božo, 1 r. Važnejši skfepj pos ovn h enot g| 33. seja DS enote Koper — Ostanek osebnega dohodka iz leta 1969 se. izplača v letošnjem letu v višini 70 7», ostalo pa se vloži v hranilni sklad osebnih dohodkov. Delitev naj se vrši proporcionalno do 1. 6 1970. — Od ustvarjenih skladov poslovne enote v letu 1969 se dodeli dotacija sindikalni podružnici »Gradis« Koper v višini din 20.000. — Člani DS so se dogovorili, da se skliče razširjena seja vseh organizacij naše enote dne 9, 3. 1970 ob 16. uri 30 min v samskem domu »Gradis« Koper k obravnavi spieme-njenega statuta našega podjetja S G V Maribor — XXV. rednega zasedanja DS — Poročilo predsednika UO se sprejme na znanje, prav tako pa se potrdijo vsi predlogi ki jih predlaga UO DS v potrditev, kot sledi: Potrdi se poročilo inventurne komisije s predlogom, da se ugotovljeni nastali manj- Stran 6 ★ »GRADISOV VESTNIK« ki v znesku din 550,85 knjižijo v breme izrednih izdatkov, nastali viški v znesku 133,95 N din pa v breme izrednih dohodkov. DS nadalje sklene oziroma izda soglasje za odpis dotrajanega inventarja in materiala v znesku din 33.754,40. DS prav tako soglaša s predlogom UO. da se za obračunski mesec februar izplača 30 •/• gibljivega dela na račun PE. — Ker je iz prikaza finančnega uspeha po posameznih gradbiščih ugotovljeno, da so nekateri gradbeni objekti delali z zgubo, se sklene, da se v bodoče sproti spremlja uspeh posameznega gradbišča in da se gradbišču. ki ne pokaže zadovoljivega finančnega rezultata, posveti večja pozornost in da se takor tudi proučijo vzroki za slab rezultat. Ker že sedaj ugotavljamo da gradbišče El.KO in gradbišče Mer kur ne dosegata zadovoljivega finančnega rezultata je takoj ugotoviti vzroke za slah finančni uspeh. Kolikor so slabi finančni rezultati posledica povišanja cen materialov, kakor tudi povišanja OD delavcev, je tako] uveljaviti vse -azlike do katerih smo na podlagi samoupravnih dogovorov in skladno s pogodbo upravičeni. Razlike pri uveljavljanju cen materialov m razlike na račun povišanja OD je takoj uveljaviti pri vseh investitorjih. — Poročilo šefa o problematiki G V in Stanju gradbišč se sprejm^ k znanju. Iz poročila je ugotoviti ca zaradi ugodne Zime delamo na vseh grad* išči h z normalnim tempom, na nekaterih gradbiščih pa celo s pospešenim tempom Istočasno ugotavljamo da bo treba v letošnjem let u izvršiti ogromna gradbena dela v takem obsegu, ki niso v okviru zmogljivosti samega gradbenega vodstva. Po dosedanjih predvidevanjih bo občutno primanjkovalo delovne sile, strojne opreme in mehanizacije prav tako pa bodo nastali problemi z dobavo kritičnih vrst materiala Ker imamo za leto 1970 že postavljen plan, oz zagotovljena dela in ker so nam že tudi znane težave ki se bodo pojavljale pri realizaciji tega plana predlaga DS, da se nujno pristopi k izdelavi planov za posamezne objekte, ki naj bi obsegali potrebe po delovni siti, strojni in gradbeni mehanizaciji in gradbenem materialu. Te plane je izdelati tako.i za vse obiekte, da bi lahko tehnična in kadrovska služba pravilno in pravočasno usmerjali razpolež Ijive kadre in .delovno silo, oziroma stroje, mehanizacijo in gradbeni material. — Imenuje «-e komisija za odlikovan je katere naloga je pripraviti predloge za delav- ce, ki so 25 let neprekinjeno zaposleni Prl podjetju V komisijo se imenujejo: predsednik Vinko Veit - namestnik M>r0 Žorž člani: Alojz Zorec, Viktor Pernat, Anton Gruden. B GV Maribor — V. redna sejo lO - I’°" uovno se sklene, da se pospešijo dela. ki ±° v zvezi z organizacijo gradbišča v Slatin Radenci. Piedvsem je takoj postaviti vodst'0 gradbišča in izdelati potrebe po tehničnem strokovnem kadru in delavcih kakor tu potrebe po materialu in mehanizaciji. I prava dela naj takoj ko b< dobila na raZ^ polago načrte oziroma projekte, izela P10 gram dela na tem gradbišču — Kljub temu. da je UO na prejšnji seji sprejel sklep, da s*r zaradi kratkih dovršitve prevzetih objektov v Pol tor o posveti temu gradbišču vsa pozornost -e ugotavlja da se je gradbišču v Portorožu posvetilo premalo pozornosti predvsem se tiče dobave drobne mehanizacije stroje* in materiala. Slutiti je vse možne “k,ep®’ da se dobavijo kritične vrste materiala. istr0’ ' cevni material in stojke, če hočemo, da o jekte dogradimo pogodbenih rokih. UO soglasno pottd' potočilo inventure 1x0 misije ki predlaga OS da sprejme sklefa da se nastali manj ki v znesku din •C|j0 ^ knjižijo v breme izrednih izdatkov ug> pa se pripravlja, da začne v Vevčah graditi še tretji stanovao iški blok. delno za potrebe vevške • papittp ee, delno pj tudi za delavce in uslužbence drugih delovnih organizacij. Stolpnice v Novih Jaršah tik pred vselitvijo I I Malo zgodaj je sicer, da govorimo o letovanju ob morju, ko nas še sonce ni ogrelo in se sive megle podijo nad nami. Sneg pa vabi še sedaj na Pohorje, kjer je stalno odprt naš dom Tisti, ki so dolžni skrbeti za to, da bodo člani kolektiva imeli možnost letovanja, pa morajo že sedaj urediti in urejati vse potrebno. Tako se je sestal upravni odbor počitniških domov 20. t. m., da bi pregledal predračun za letošnje leto in ugotovil, ah so bile opravljene vse predvidene priprave za poslovanje počitniških domov. Sezona na morju se bo pričela 10. junija in do takrat je treba, poleg rednih popravil objektov pripraviti še ustrezni kader, pregledati in določiti, kakšni bodo predvideni stroški ter postaviti cene oskrbovalnega dne. Lani so naši počitniški domovi zaključili pozitivno svoje poslovanje, če vzamemo vse tri domove Poreč, Ankaran in Pohorje v enem obračunu. To je bilo mogoče doseči samo s povečanjem prometa, saj so bili vsi I I Zahvala Ob smrti mojega očeta čutim dolžnost, da se s tem najiskreneje zahvalim kolektivu Gradis SPO in KO za izražena sožalja, poklonjeni venec in udeležbo na pogrebu ter sindikalni podružnici za podarjeni venec. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Hilda Mlakar domovi boljše izkoriščeni kot leto prej. Tudi za letošnjo sezono pričakujemo enako izkoriščanje naših kapacitet. saj bi bilo prav, če bi se naši 12 N din na dan. Za nekvalificirane ki jim gre vsako leto, in da izrabi to ugodnosti, ki jih ima delovna skupnost Gradisa, ker imamo urejene domove in je vsakemu dana možnost, da jih uporabi. Osnova za organiziran dopust članov, naše delovne skupnosti so vsekakor naši počitniški domovi. Drugi del ie doplačilo k večjim stroškom letovanja, katere ima vsak, ko gre na dopust. Vsak član kolektiva, ki ima pravico do rednega letnega dopusta, prejme namreč v mesecu, ko bo izkoristil svoj dopust, enkratno izplačilo 120 N din za sebe, za vsakega družinskega člana, katerega vzdržuje, pa še po 20 N din. Če bo prebil v organiziranem domu s polno oskrbo nepretrgoma vsaj 3 dni, vendar ne za več kot 10 dni v enem koledarskem letu, bo prejel za vsak dan po 15 N din za sebe, za člana družine, katerega vzdržuje in z njim letuje, pa še po 12.— din na dan. Za nekvalificirane in polkvalificirane delavce ter za delavce na delovnih mestih, kjer se zahteva nižja strokovna izobrazba, pripada višje doplačilo, in sicer 23 N din na dan, za člana družine pa po 20 N din na dan pod pogoji, ki velja za druge delavce. Upravni odbor počitniških domov je sklenil, ko je pregledal predračun stroškov za oskrbovalni dan v naših počitniških domovih, da bo od 1. aprila letos dalje cena za en dan polne oskrbe 30 N din. Za tiste, ki ne bodo bivali nepretrgoma 3 dni pa bo cena 35 N din na dan. Stroški hrane so se zvišali na trgu, prav tako so narasli tudi drugi stroški in osebni dohodki zaposlenih. Zato je bilo nujno ceno oskrbovalnega dne prilagoditi dejanskim stroškom. Na navedeno ceno bo ime! seveda vsak član kolektiva popust v zneskih, ki so bdi prej navedeni. Upravni odbor računa, da bodo s takšno ceno ookriti stroški, upoštevajoč enako zasedbo, kot je bila lani v naših počitniških domovih, da pa je še kljub temu pristopna. Prijave za letovanje v, naših domovih razen za Pohorje, »J je stalno odprt, bo potrebno poslati najkasneje do 15, maja letos, da °° mogoče v redu razporediti vse Prl' javljence v posameznih terminih. Končno želimo, da bi bilo dosti sonca in da bodo naši člani kolektiva, ko bodo letovali v naših počit' niških domovih, z vsem zadovol.m1, znanja ter ga uporabili na našem V neki boljši restavraciji v Londonu je gledala žena jedilni list in vprašala svojega moža ? -Kako pa je tukaj s polži,« To je slišal pri sosednji mizi Amerikanec in obupano odgovoril: "Ti so se preoblekli v natakarje.« Stran 8 * -GRADISOV VESTNIK« V:*> M*, -z-- fldica Simon je odšla v prezgodnji pokoj Zaradi slabega zdravja je bila na Ravnah na Koroškem veliko prezgodaj upokojena naša prijazna tajnica Adica Simon. V podjetju je bila zaposlena polnih 16 let. Adica je poznana v podjetju kot dobra in vestna sodelavka _ s polnim čutom odgovornosti do vseh nalog. ki jih je z velikim veseljem izvrševala. Kaj naj ji želimo ob slovesu? Gotovo prav nič drugega kot obilo zdravja in sreče v krogu svoje družine, hkrati pa se ji iskreno zahvaljujemo za njeno vseskozi veliko in požrtvovalno delo. Pred zaključkom redakcije smo tudi od Adice prejeli prošnjo, naj objavimo naslednjo zahvalo: »Danes, ko se predčasno poslavljam od svojega kolektiva se zahvaljujem vsem delavcem, še posebno pa ožjim sodelavkam, vodstvu, sindikalni podružnici in šefu enote za vse razumevanje in pomoč v moji bolezni. Iz vsega srca želim vsem obilo uspeha in napredka. Na celotno podjetje, v katerem sem preživela toliko lepega, prav gotovo ne bom nikoli pozabila. Še enkrat hvala vsem. Adica Simon« f-AkiSi..„ ' Iz dobro poučenih virov smo zvedeli, da nam-».ava član našega kolektiva in znani interpretalor narodno zabavne glasbe basist Boris, znan tuili pod imenom Miki in čian ansambla V. Ahačiča ter še nekaterih. Preiti na področje klasičnega jazza. Zanj sc posebej zanima ansambel »The modern jazz quartet« Tečajniki iz Gračanlce Ce so vso noč na poli, ni čudno, če takole zadremlješ. »Žekova« 50-letnica Bel tečajnikov za kvalificirane tesarje in zidarje na Ravnah pazljivo posluša predavanje Del tečajnikov za PKV tesarje In muzikanlje so zaigrali nekaj poskočnih S tečaja za strojnike težke mehanizacije Bpamo, da letos ne bo več snega GRADISOV VESTNIK '■* Stran f V kt vtkem bo gotov film o gradnji hale na »Talisu« v Mariboru. Film prikazuje celotno gradnjo montažne nale in objcittov v Luki Koper. Ko bo film gotov, ga bomo predvajali v vseh poslovnih enotah Centrala se vendarle seli Preteklo sredo se je izpolnilo dolgoletno pričakovanje. Položen je temeljni kamen za novo poslopje centrale podjetja v Ljubljani. Temeljni kamen je položil predsednik osrednjega delavskega sveta Janez Kuštrin. Generalni direktor inž. Hugo Keržan pa je imel priložnostni govor. V njem je orisal dosedanja prizadevanja za novo poslopje centrale, ki pa so vse doslej ostala brez uspeha. V novem poslopju, ki bo imelo 18 etaž, bodo prostori tudi za nove oddelke podjetja, predvsem za študij in razvoj, razširil se bo oddelek za pripravo dela, ustanovljen pa bo tudi psihološki oddelek, v katerem bodo priznani psihologi raziskovali naše počutje, navade in odnose. Dve etaži sta rezervirani za projektivni biro. Zgornje nadstropje je namenjeno za koordinacijo dela, ker mora imeti pregled nad vsem našim delovanjem in bo to najlaže opravilo z najvišjega nadstropja. V kleti bo velika restavracija, kjer bodo kuhali tople obroke za vse uslužbence centrale, prav tako pa tudi za vse enote Gradisa, ki delajo v Ljubljani. Posebna novost bo v novi stavbi tudi otroški vrtec, v katerem bo prostora za okrog sto otrok. V spodnjih kletnih prostorih pa bodo montirali velike hladilne naprave, ki so jih skonstruirali v NASA. V njih bo imela kadrovska služba podjetja shranjene rezervne kadre vseh vrst .zvanj in poklicev, kar bo veliko prispevalo k nadaljnjemu napredku podjetja. Stavba bo stala na prostoru, ki je že dolgo naša last, in sicer ob Titovi cesti na- vogalu pred novo pošto in nasproti Bavarskega dvora. ,/: I«, ZADNJE VESTI V- r e NOVO POVIŠANJE OSEB-Hg NIH DOHODKOV — Zaradi zvišanja življenjskih stroškov === se v sindikalnih krogih širi ideja, da bi morali osebne do-== hodke zaposlenih gradbincev šrE= povečati še za nadaljnjih 21 p= odstotkov. Po sklenjenem do-====• govoru se bodo osebni dohodki === povišali za 23 odstotkov. Z no-vim predlogom bi se osebni === dohodki povišali tako za sku-=== paj 44 odstotkov. Med delavci ta vest — začuda — ni bila kaj ==== prijazno sprejeta. Boje se namreč, da bo novo povišanje = - osebnih dohodkov sprožilo plaz novih podražitev in nadaljnjo =5 inflacijo, kar pa je v nasprot-ju z gospodarsko in družbeno == reformo. == 3 UMESTEN PREDLOG — == Skupina družbeno aktivnih žensk našega podjetja je na | nedavnem zasedanju sklenila predlagati, naj bi 8. marec pre-===== maknili na 1. april. Predlog so : že posredovale zvezni skupšči- na ni. V utemeljitvi so zapisale. da bi bil 1. april veliko umest-e^ nejši kot 8. marec predvsem jpp zaradi tega, ker so dobile letos silno različne nagrade, ^arila == in proste ure. To navajajo po-H!| sebej iz izkušenj Gradisovih §§H kolektivov, ki so letos zelo ==e== različno obhajali praznik žensk. ===== Ponekod so dobile velike na-f grade, imele celo prost dan, v drugih kolektivih zunaj Gra-H!| disa pa so te razlike še veliko ==r== večje, kar povzroča nerazpolo-eeee žen j e in navsezadnje ne veš, .== kaj je res in kaj je le govorica. Up Prav zato predlagajo, naj bi IHI praznik prestavili na 1. april, ■=== saj tako nihče ne verjame, kaj ^ je katera dobila. Im as IŠČEMO INKASANTE — :==== ICcr bo nova avtomobilska ce-:==== sta že kmalu stvarnost, bo tre-== ba misliti že zdaj, kako bodo ===== pobirali cestnino. Naše podjet-s=== je, ki bo zgradilo tudi blagaj-== ne, kjer bodo avtomobilisti === plačevali cestnino, je razpisalo r=== 72 prostih delovnih mest inka-== sanlov. Pogoj je znanje treh ===== svetovnih jezikov (nemščine, efee angleščine in francoščine). Sin-eee dikat pa predlaga, da bi po-===== brano cestnino namenili za =111 rekreacijo delavcev, ki nimajo e^e avtomobila. ■ NOV POČITNIŠKI DOM NA MORJU — Pravkar je bil odprt nov počitniški dom Gra-disovcev na Golteh na Mozirski planini. Kolektivi, ki grade turistične objekte v Portorožu, pa so sklenili, da bodo postavili še enega na morju. Predvidevajo namreč, da bodo vsa dela na teh turističnih objektih opravili pred rokom. Ker pa bodo v takem zaletu, ne bodo mogli kar na mah prenehati z delom. Vso odviš-no in presežno energijo bodo zato koristno usmerili in zgradili še en počitniški dom v Portorožu za naše delavce. ICsr je prostora v Portorožu zdaj že zelo malo. so našli zelo izviren izhod. Postavili ga bodo kar na pomolu, in sicer tako, da bodo ob njem pristajale tudi ladje. Zato bo spodnja etaža v bistvu pristanišče, nad njim pa bodo restavracija, sobe in drugi prostori. Predvidevajo, da bodo zgradili tudi štiristez-no avtomatsko kegljišče na terasi počitniškega doma. ■ VELIKANSKI STROJI — Tovariš Anton Martinšek je • preteklo sredo nenadoma odpotoval v Združene države Amerike. Pokazala se je namreč izredna priložnost za nakup velikanskih strojev, ki so uporabni za velika zemeljska dela. Gre za bagre, buldožerje in nakladače, ki na mah izkopljejo, odrinejo, nalože in odpeljejo do sto ton materiala. Ameriška tvrdka je ponudila kredit na odplačilno dobo 60 let in z obrestno mero enega odstotka s tem, da začne odplačilni rok teči šele pet let po dobavi strojev. Le-te bomo potrebovali pri zemeljskih delih na vsej dolžini avtomobilske ceste v Sloveniji od Šentilja do Nove Gorice. ® FILM O PETINDVAJSETLETNICI GRADISA — Snemajo že zadnje metre filma, ki smo ga posneli za petindvaj-stoletnici Gradisa. Posneta so že vsi objekti, ki smo jih v tehletih zgradili. Zdaj pa snemajo še najzaslužnejšše delavce, delovodje, inženirje in vse tiste, ki so prispevali k našim uspehom. Ker pa vsi ti niso preveč fotogenični, bi bili do- ■ Integracija gradbeništva Slovenije Na pobudo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in na lastno željo vseh kolektivov' gradbenih podjetij Slovenije — doslej med njimi ni nobene izjeme — so že stekle priprave za integracijo vseh gradbenih podjetij v Sloveniji. Preteklo sredo je bil v Ljubljani že pripravljalni sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki vseh gradbenih kolektivov, na katerem so izrazili enotno željo po čimprejšnji združitvi. Stekli so že prvi pogovori o oblikovanju statuta skupnega podjetja. Posebej je razveseljivo, da ni noben izmed prisotnih predstavnikov izrazil kakšnih posebnih želja in si skušal že vnaprej zagotoviti kakšen poseben položaj v združenem podjetju. S tem bodo odpadle vse nepotrebne licitacije, združila se bo vsa mehanizacija, ustvarjena bo možnost koncentracije najsposobnejših kadrov. Predvsem pa bo možno sestaviti dolgoročni plan razvoja gradbeništva v Sloveniji, kar bo nedvomno vplivalo na gradbeništvo v vsej Jugoslaviji, če ne celo v Evropi. ZADNJE VESTI brodošsi predlogi zlasti za tajnice in druge predstavnice ženskega spola, da bi tako popestrili film in ga tudi posodobili v duhu seksualne revolucije. ■ POMOČ IZ TUJINE — Doslej smo na delo v tujino po- šiljali same kvalificirane delavce, zlasti zidarje, tesarje in železokrivce kakor tudi strojnike. Tako jih v našem podjetju doma že zelo primanjkuje in smo na marsikaterem gradbišču zaradi tega že pod pla- nom. Zdaj pa smo iz zanesljivih virov izvedeli, da so se kolektivi Gradisa, ki delajo v tujini, odločili priskočiti na pomoč in nam poslati nekaj teh strokovnjakov nazaj. V Beogradu, od koder so te - esti, so povedali, da pogajanja že tečejo in da bodo kraslu -speš- no zaključena. Poglavitna stvar so osebni dohodki, ki so jih najprej zahtevali v devizah, naposled pa spoznali, da v domovini ne moremo imeti več valut, ampak je plačilno sredstvo samo dinar. Tako lahko pričakujemo prvo »pošiljko« strokovnjakov že aprila. / * ■ TEK NA DOLGO PROGO, TUDI ZGOD. MESTO VRSTA ULIJE OBŽALO- VANJE A'0M-PRESI J A USTA- NOVA BAJE- SLOVKA OBČUT- LJIVO MESTO f življe- njsko PRAVILO ■ ■ e m ► MESTO OB SKA- DAR SHEM JEZERU PROSTO- VOLJEC REKA V ITALIJI v NACISTI BEBA- VOST PREBIV. OB ZILJI DEL POHIŠTVA VASIL GR/VČEV ZAVR- NITEV, ODGOVOR ILOVICA ■ 53 DOLG /ANGL./ TOVARIŠ ii z SIDRO M. IME STRA- NIŠČE GLASBILO BOLEZEN PASJE ZELJE LUDOLF. ŠTEVILO KRAJŠAVA ZA NETO MEDMET ZA SMEM OMP Ž. IME JADRAN. OTOK MATERINA DUŠICA /OR/G./ ZADNJICA TP.PLAN EVGEN JANEZ GRIČAR NEMŠKI PREDLOG IZGON, IZMEČEK DELOVODJA PE MARIBOR BREZ- PRAVNA MNOŽICA AVTOM. OZNAKA ZA VEL. BRITAN. OTOK V TIHEM OCEANU