GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 29. MARCA 1963 Poštnina plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 14 OB SPREJEMANJU NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV V ZADNJEM OBDOBJU 1 EETTE3 Kaj povedo številke o gibanju članstva v Zvezi komunistov v primorskem okraju — Prizadevanja po pravilnih kriterijih za sprejemanje v članstvo ZK prinašajo čedalje boljše sadove — V ZK je treba sprejemati take ljudi, ki imajo osnovne pogoje, da postanejo aktivni in odgovorni družbeno-politični delavci V zadnjih 'dveh letih so osnovne organizacije ZK in komiteji ZK v primorskem okraju posvetili precejšnjo skrb notranji graditvi Zveze komunistov. Občinski komiteji so pomagali članstvu 5n vodstvom osnovnih organizacij oblikovati pravilne kriterije za sprejemanje v članstvo ZK in kriterije, po katerih naj bi se ravnala kaznovalna politika v Zvezi komunistov. V tem obdobju so nastale v organizacijski strukturi večje spremembe. Z vključevanjem članov v organizacije ZK v podjetjih, kjer delajo, z ustanavljanjem novih organizacij v podjetjih in nekaterih ustanovah in zavodih je prešlo v te organizacije nad 2000 članov. Tako se je število osnovnih organizacij v podjetjih in ustano-' vah povečalo za 135, zmanjšalo pa se je število terenskih in vaških organizacij ZK. Po VII. kongresu ZKJ je bilo sprejetih precejšnje število novih članov (4.445), kar je 35,2% vsega članstva. Ob tako hitrem naraščanju članstva pa so se pojavile razne slabosti: premalo je bilo narejenega za idejno politično rast novo sprejetih članov, kriteriji za sprejem pa so bili ne- enotni in deloma zastareli. Tudi je pri sprejemanju premočno prevladovala ocena individualnega prizadevanja na delovnem mestu, premalo pa idejna raven in družbeno . politična aktivnost. Šele po III. plenumu je izraziteje porasla skrb za oblikovanje enotnih kriterijev za sprejemanje novih članov. Vodstva organizacij so pri sprejemanju v ZK upoštevala večje zahteve, ki jih današnji razvoj postavlja pred komuniste. Prizadevajo si, da bi V ZK sprejemali take ljudi, ki imajo osnovne pogoje, da postanejo aktivni in odgovorni družbeno politični delavci. Zelo nizko število sprejetih članov v lanskem letu (komaj 258) in včasih le prehudo poostreni kriteriji pri sprejemanju delavcev in žena pa vendarle kažejo, da nekatere organizacije niso popolnoma pravilno razumele svojih nalog. Tako imamo vrsto organizacij v naših velikih podjetjih, ki lani sploh niso sprejele nobenega novega člana ali pa največ po enega do dva. Lani so postale osnovne organizacije nekoliko bolj aktivne v odstranjevanju nedelavnih, pasivnih in nediscipliniranih članov iz vrst Zveze komunistov. Na odgovornost so začele klicati posamezne člane ter jih kaznovati za prekrške. Zato je razumljivo, da je bilo lani kaznovanih večje število članov kakor v prejšnjih letih. Največ izključenih je bilo v ofenov--nih organizacijah v podjetjih. Podatki kažejo, da so se osnovne organizacije v podjetjih najodločneje lotile odpravljanja negativnih pojavov ter začele utrjevati notranjo disciplino in aktivnost članov. Še vedno pa razmerje med izključenimi in kaznovanimi ni najboljše, še vedno je naj.več izključitev, precej manj pa je bilo izrečenih nižjih vzgojnih kazni. To pa pomeni, da je v kaznovalni politiki še vedno dokaj slabosti. Po stanju konec decembra 1962 je bilo v okraju 12.900 članov Zveze komunistov. V posameznih komunah pa naslednje: Ajdovščina 611, Hrpelje 337, . Idrija 704, Ilirska Bistrica 494, Izola 831, Koper 2610, Nova Gorica 2914, Piran 1060, Postojna 1051, Sežana 1209 in Tolmin 1075. Zaradi ostrejših kriterijev pri sprejemanju novih članov, večjega odstotka izključenih in brisanih članov iz evidence se je število članstva v pri- ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA IZPOLNITEV PETLETNEGA NAČRTA STANOVANJSKE GRADITVE V KOPRU P§rera Valorizacija posojil, danih v prejšnjih letih pod neekonomsko in nenormalno ugodnimi pogoji — Poostritev pogojev za najemanje posojil — Vskladitev najemnin za poslovne prostore ter vskladitev stanarin V 12. številki »Slovenskega Jadrana« smo obširno poročali o letošnji stanovanjski graditvi v koprski komuni. Po predvidenem načrtu Ln že zastavljenih gradnjah se obeta letos 255 novih stanovanj, ki bodo v glavnem , vsa dograjena ter vseljena. Po petletnem načrtu o stanovanjski graditvi pa je treba zgraditi v letih 1961 do 1965 skupno 1100 novih stanovanj. Ce letos dogradimo napovedanih 255 stanovanj, bo treba v letih 1964/65 zgraditi še 421 stanovanj, da bi tako v celoti izpolnili predvideni petletni načrt o stanovanjski graditvi. Nekateri pogoji za to graditev so ugodni. Med težavami pa se na prvem mestu pojavlja pereče vprašanje na dolgo dobo vezanih sredstev iz posojil v prejšnjih letih. Upoštevati je na-mreč treba, da bodo letos izpad posojil iz sklada LRS, zmanjšani skladi skupne porabe gospodarskih organizacij ter splošno varčevanje v proračunski potrošnji občutno vplivali na stanovanjsko graditev. Treba bo zatorej zastaviti vse sile, da bi ne prišlo do kakršnegakoli zastoja v graditvi ter bo moč izpolniti petletni načrt do kraja in pravočasno. Med drugim bi bilo potrebno v dogovoru in sporazumno doseči s posojilojemalci iz prejšnjih let valorizacijo posojil. Plasman sredstev starih posojil je v odplačilu očitnb neekonomičen, ker so bila odobrena posojila po pretirano ugodnih pogojih, večinoma na 30 let in z 1 °/o obrestno mero. Sredstva, dana in namenjena za stanovanjsko graditev, se zatorej prepočasi vračajo, kar seveda težko vpliva na zbiranje sredstev za nadaljnjo graditev stanovanj. Doseči bi namreč bilo treba sporazumno s posojilojemalci, ki to zmorejo brez večjih težav, spremembo (valorizacijo) pogojev posojil v odplačilu na krajšo odplačilno dobo in višjo obrestno mero, Ob tem priporočilu oziroma predlogu bi se z vračanjem večjih anuitebnih kvot lahko povečali dohodki sklada za okoli 40 %. Od tega bi imeli največje koristi bodoči posojilojemalci sami, ker bi . se ob večjih razpoložljivih sredstvih sklada logično povečala možnost najemanja novih posojil. Sssatka, na raapojaga-bi ita-k&0>i- lo več možnosti in sredstev za hitrejšo stanovanjsko graditev. Potrebno bi tudi bilo poostriti pogoje za najemanje posojil. Pod nobenim pogojem bi sklad ne smel, odobravati posojil izpod 50' odstotkov lastne udeležbe posojilojemalcev, in sicer v vseh primerih brez izjeme, čeprav bi bile s tem morda prizadete nekatere službe, ki zaradi svoje neakumu-lativnosti ne bi mogle v večjem obsegu nastopati kot pos.ouloje-malci. Manj akumulativna podjetja in ustanove bi pač ob doslednih posojilnih pogojih morale misliti na združevanje lastnih sredstev ali pa preko namenskih skladov. varčevati za svojo bližnjo stanovanjsko graditev. Precej več sredstev bi tudi potrebovali za graditev novih po- ,..11111 pppajjl WÈm ÎISH ipfm-i slovnih prostorov ali modernizacijo starih. Po evidenci stanovanjskega sklada, ki je v lanskem drugem polletju prevzel evidenco lokalov in izterjavo najemnin, znaša v koprski občini povprečna najemnina za poslovne prostore 206 din za m2 uporabne površine. To bo menda najnižja najemnina v Sloveniji, kjer dosegajo najemnine poslovnih prostorov do 1000 in še več din za m-. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora je dobil 'predlog stanovanjskega sklada soglasje. Po tem predlogu •naj bi se povprečje najemnin dvignilo na 300 din za m2. Letno se bodo tako sredstva povečala na- 50 milijonov, s čimer bi mogli vsako leto precej prispevati za modernizacijo in graditev poslovnih prostorov. (Nadaljevanje na 3. strani)' '-;■>. V-"!-.. mm Ü i i Í Ü 1 WÊ z J •i.-v m "g:. i ¡fig lililí Î* J ; ¡SSlïïi II i&mmrn /v. • fC. v-;'.<-.%• > x ¡5 :■'"•■ V î; v a r? , s * ' - 'V Ž Si,'--V3 '■V \ : - v.' '. j-.. ... __. nda za regulacijo Vojkovega nabrežja v Kopru gredo h kraju i» do novega pristan Sča bo kinalu peljala lepa in Široka avenija, ob kateri s oje stolpnice, zgrajene na starem tn podrtem delu Kopra ter tako, predstav-Uaia iVuEO -etapo zaroišUtne ¿regeneracije - merjavi z letom 1961 zmanjšalo za 2,8 °/o, in sicer v vseh komunah, razen v Izoli in Piranu, kjer pa je število poraslo. Konec leta je bilo v okraju 662 osnovnih organizacij ZK. Z vključevanjem komunistov v organizacije, kjer so zaposleni, z ustanavljanjem novih organizacij v podjetjih in nekaterih ustanovah se je lani v primerjavi z letom 1960 povečalo število organizacij v podjetjih in ustanovah za 135, za 143 pa zmanjšalo število terenskih in vaških organizacij. Spremenila pa se je -tudi udeležba članov ZK po vrsti osnovnih organizacij. V organizacijah v podjetjih, šolah in ustanovah se je povečalo število članov za 2093, udeležba članov pa spremenila v teh organizacijah od 43,3 °/o v letu 1960 na 59,6 odstotka konec leta 1962. . Po' socialnem sestavu, ki upošteva tri skupine, pa je podoba o številu članstva konec leta 1962-naslednja: v skupini gospodarske dejavnosti skupno članov 7.749, in sicer a) visokokvalificirani, kvalifioirani, polkvalificirani in nekvalificirani 4.397, b) učenci, v gospodarstvu 6, c) z visoko, višjo, srednjo in nižjo strokovno izobrazbo 2.780, d) individualni kmetijski proizvajalci 481 in e) privatni obrtniki in ostali 85. V skupini negospodarskih dejavnosti skupaj 3.493 članov, i. s. a) viso-kokvalificarni, kvalificirani polkvalificirani in nekvalificirani 182, b) z visoko, višjo,, srednjo in nižjo strokovno izobrazbo 3.311. Izven dejavnosti skupno 1.658 članov, in sicer a) študenti in dijaki 102, b) učenci v gospodarstvu 5 in c) ostali, gospodinje, upokojenci 1.551. Nadaljnji podatki o šolski ■ ter strokovni izobrazbi članov Zveze komunistov pričajo o tem, da je usmerjenost v notranji graditvi Zveze komunistov pravilna, saj se kaže pri komunistih izredno prizadevanje za njihovo strokovno usposabljanje. V gospodarskih in negospodarskih dejavnostih se povečuje udeležba članov ZK z vis.oko kvalifikacijo in srednjo ter visoko šolsko izobrazbo, pada pa število nekvalificiranih ter pol-kvalificiranih in članov z nižjo-strokovno izobrazbo. Strokovno izpopolnjevanje članov ZK pa tudi pozitivno vpliva na kakovost njihovega dela v gospodarstvu in na strokovno boljše delo v^organih javne uprave in družbenih ustanov. Pregled novo sprejetih članov po dejavnosti v letih 1961/62 pa kaže, da- so ostrejši kriteriji veljali v prvi vrsti pri zaposlenih v gospodarstvu. Zato je njihova udeležba v strukturi padla od 70,5 odstotka v letu 1961 na 60,9 v letu 1962. Ppvečala pa se je udeležba sprejetih v negospodarskih dejavnostih in izven dejavnosti, kar je vsekakor neugodno in priča, da so se kriteriji za sprejem v ŽK kljub jasnim napotkom III. in IV. plenuma iiporabljali togo in nepravilno. GRADBENA DEJAVNOST V POSTOJNI Ob gradnji novega hotela je v Postojni v teku tudi živahna stanovanjska graditev. Po napovedi bo že v prvem polletju dograjenih 40 novih stanovanj. Tu gre v glavnepa za dograditev že začetih stanovanjskih stavb. Po načrtu pa se bosta domače gradbeno podjetje in gradbeno podjetje »Slovensko Primorje« iz Ajdovščine skoraj lotili tudi graditve 3 stolpnic, v katerih bo večje število dvo- in trosobnih stanovanj, v pritličju pa bodo poslovni in trgovski prostori. V okvir turističnih investicij pa šteje gradnja nove remize za jamske vlake, ki bo sezidana ob vhodu v jamo. Nujno potrebna investicija bo terjala okoli 94 milijonov dinarjev, ki jih bo delno kril Zavod Postojnske jame iz Jastn.il3,-.sredste'ju Pred okrajno konferenco Zveze komunistov v Kopru £0 g? Prihodnji torek, dne 2. aprila, se bo ob 8. uri zjutraj začela v Tomosu I. redna konferenca komunistov primorskega okraja. Pred tem važnim dogodkom smo se razgovarjali z nekaterimi delegati konference o problemih "in nalogah komunistov v sedanjem obdobju ter vam v, naslednjem posredujemo njihove odgovore na naša vprašanja. Iz našega pomorskega podjetja Splošne plovbe Piran so kar trije delegati za okrajno' konferenco ZK. Mirka Gorjupa v soboto pri našem obisku ni bilo doma; pač' pa smo se našli z. Ivanom Majnikom in Andrejem Grahorjem, katerima smo za bralce našega lista zastavili dvoja vprašanj, TovariS Majnik, spričo številnega delovnega kolektiva vašega podjetja in raztresenosti ladij kot ekonomskih enot po vsem svetu, pa šo spričo nenehnega rotacijskega ciklusa, v katerem se nujno menjavajo člani ladijskih posadk, je gotovo izredno otežkočeno vsako kontinuirano politično delo v delovnem kolektivu. Ste morda komunisti v podjetju temu problemu posvetili kakšno posebno pozornost? o Res je to precejšen problem in naš komite ZK v podjetju se z njim že dolgo ukvarja, ga analizira In išče najboljšo možno rešitev. O tem bomo razpravljali tudi na okrajni konferenci Zveze v Kopru prihodnji teden. Zdi se mi namreč, da smo se po mnogih analizah, razpravah in SJ^,-ocenah ter številnih predlogih le dokopali do rešitve. Menimo namreč, da je za kontinuirano delo in sploh dejavnost samostojnih osnovnih organizacij ZK po naših ladjah zaradi nagle menjave njihovega članskega sestava premalo pogojev za njihov obstoj in delo v sedanji organizacijski obliki. Zato bomo predlagali določene organizacijske spremembe v tem smislu, naj bi na ladjah namesto dosedanjih samostojnih osnovnih organizacij ZK obstajali le aktivi komunistov, v katerih bi člani ZK na ladji na posameznih plovnih relacijah med dvema pristankoma v domačih pristaniščih politično delovali za izpolnjevanje vseh političnih nalog med plovbo, medtem ko bi vsa organizacijska in druga vprašanja članov ZK reševal komite podjetja v času njihovega bivanja na suhem, to je. med dvema plovbama. Vzporedno s tem smo dali pobudo za akcijo, ki je že v teku in Jo v podjetju izvajamo. Zaradi približanja problematike ladij delu podjetja kot celote ln narobe smo predlagali nujno občasno rotacijo poveljnikov ladij in upraviteljev strojev na relaciji ladja — podjetje in narobe. Vzporedno s seznanjanjem s problemi upravljanja in dela v podjetju se v teni času ti vodilni kadri intenzivno vključujejo še v politično delo, sami pa potrebe in probleme plo-večih ladij in njihovih kolektivov približajo ln tolmačijo na sedežu podjetja. Vsestranska korist je na dlani, zato bomo s to prakso nadaljevali in jo še bolj utrdili. Razen tega pa delujemo tudi v smeri večje idejno-politične vzgoje tako med člani vsega delovnega kolektiva, kot tudi pri študentih v Pomorski šoli Piran, kamor Je naše podjetje poslalo kot učno snov štiri teme, prilagojene razmeram in problemom-.upravljanja, delitve dohodka in poslovanja v Splošni plovbi Piran, tako da bodo absolventi seznanjeni z osnovnimi vprašanji tudi te vrste, ko bodo zapustili šolo in se pridružili našemu delovnemu kolektivu. Tovariš Grahor, kam bo v bodočem delovnem obdobju še predvsem usmerjena aktivnost komunistov, v Splošni plovbi? o Za reševanje številnih in vedno bolj zahtevnih nalog politične in gospodarske vsebine in problemov družbenega standarda kolektiva, za boljšo povezavo na relaciji podjetje — komuna in podobno, je treba več sodelovanja vseh članov kolektiva, kar je mogoče izvesti edino prek najbolj množične politične organizacije delavcev — sindikata. Zal pa se je dosedanja aktivnost sindikalne organizacije sukala vse bolj okrog preskrbovanja ozimnice in organiziranja raznih izletov, kot pa okoli reševanja perečih političnih problemov, Posebno skr» bomo zato posvetili delovanju komunistov v tej organizaciji, njenemu pomlajevanju in politični vsebini njenega dela. Delegata za okrajno konferenco Zveze komunistov v Kopru za izolsko občino, delavca v analitskem oddelku »Mehanotehnlke« in sekretarja tovarniškega komiteja ZK Romana Mekiša smo poiskali v tovarni, kamor se je pravkar vrnil z daljšega bolniškega dopusta. Zastavili smo mu dve vprašanji. Tovariš Mekiš, v čem Je v glavnem sestajalo in kakšne so bile posebnosti dela komunistov (med dvema okrajnima konferencama ZK) v »Mehanotehniki«? • Minulo obdobje v naši tovarni je za člane r.'< -. ..........• ZK zlasti značilno po intenzivnem delu za utr- ' . ' ' ..'-. jevanje delavskega samoupravljanja in razvija- nje sistema delitve dohodka v pogojih novega gospodarjenja, po političnih pripravah in utira-. nju poti ekonomskim enotam, povezovanju ' osrednjega tovarniškega dolovišča v Izoli z obrati v Materiji, Piranu in Bujah, po spremljanju ln analizi nalog v zvezi z izpolnjevanjem plana, zlasti zahtevnih izvoznih' nalog in proizvodnih problemov. Tovarniški komite je dajal pobudo za skupne politične akcije in analize ter skupaj z upravo podjetja, organi delavskega samoupravljanja, sindikatom in mladinsko organizacijo deloval v smeri Izpolnjevanja omenjenih nalog. V tem času je bila hkrati z ustrezno reorganizacijo ene sindikalne podružnice na samostojne podružnice v vseh štirih obratih razdeljena prvotna ena osnovna organizacija ZK v tovarni na štiri samostojne po vseh obratih ter izvoljen tovarniški komite, ki vodi in usmerja ter koordinira delo članov ZK po obratih. Vsekakor lahko trdim, da so člani Zveze komunistov v štirih tovarniških obratih v minulem obdobju aktivno sodelovali pri vseh navedenih vprašanjih v življenju tovarne in njenega delovnega kolektiva. In načrti za bodoče delo? ' Vrsto nalog za bodoče delo komunistov v naši tovarni so nakazale že letne konference osnovnih organizacij in tovarniškega komiteja ZK. Naloge so v glavnem nadaljevanje že začetega dela ob posebnem poudarku na intenzivnem delovanju komunistov v sindikatu in mladinski organizaciji, katerima je treba dati večjo politično vsebino, dalje na krepitvi idejno-vzgojnega dela med člani, in seveda še nadaljnje budno spremljanje proizvodnih nalog in skrb za kar največji izvoz tovarniških izdelkov, nadaljnje utrjevanje delavskega samoupravljanja in sistema delitve dohodka ter socialističnih odnosov v tovarni nasploh, razen lega pa še spodbujanje zanimanja za splošne probleme družbenega upravljanja v vseh štirih komunah, kjer so obrati naše tovarne. Pričakujemo, da bo v tej smeri svoje povedala tudi bližnja okrajna konferenca ZK v Kopru, kjer bom kot delegat zastopal tovarniški komite in naše osnovne organizacije Zveze komunistov. Postojnsko komuno bo med drugimi zastopal na okrajni konferenci tudi MILAN LUTMAN Iz Pivke. Obenem bo predstavnik lesne industrije »Javor«. Med živahnimi poslovnimi razgovori in komercialnimi posli ga je težko ujeti za razgovor. Vendar je zelo pristopno presedlal na novo pogovorno temo. — Velike spremembe v delu naše osnovne organizacije ZK so nastale po IV. plenumu in po pismu IK CK ZKJ.. Lahko rečem, da je postala vsebina naSega dela konkretnejša, začeli smo resneje razmišljati, sestavili smo program dela, ki se je tako Iz kampanjskega razvilo v sistematično, — Se. vam zdi vaša osnovna organizacija živa, aktivna, poznajo vsi člani probleme podjetja, njihovo bistvo? Kakšno Je vaše sodelovanje z organi delavskega samoupravljanja? — Priznati moramo, da smo komunisti svoje delo vskladill v glavnem s potrebami svoje delovne organizacije. Zato smo si v tovarniškem komiteju zadali tele glavne naloge: utrjevanje delovne discipline, višjo proizvodnost ln širšo organizacijo proizvodnje ln Izvoza. Razprave o teh vprašanjih smo postavili na širšo osnovo, zato smo nanje povabili tudi nečlane ZK in predstavnike vseh organizacij. Natanko, smo ugotovili, kakšne naloge nas čakajo, za njihovo izpolnitev pa smo zadolžili komuniste. Pri tem smo sicer pazili, da ne bi bil kdo preobremenjen s funkcijami, toda strogo pa smo se tudi držali načela, da noben član ZK ne sme hiti brez zadolžitve in da mora poleg svojega rednega delà opravljati tudi dolžnosti v eni izmed družbeno-polltičnih organizacij ali v samoupravnem organu. Zato pa je tudi bilo čutiti delo in vpliv komunistov tako v delavskem svetu ali upravnem odboru, kot v sindikalni ali mladinski organizaciji, pa tudi v organizacijah Izven obrata. Tri svojem delu smo Imeli enotna stališča, delali smo skupno in se zavzemali za konkretne sklepe. Mislim, da sent s tem odgovoril tudi, na vprašanje, če so člani ZK bili doliro seznanjeni s problemi podjetja. Poudaril pa bi, da komunisti nismo nikoli sklepali, samo predlagali smo iu se zavzemali za svoja stališča. Res pa Je, da smo na probleme vedno hitro reagirali. hitreje kol na primer sindikat. — Morda bi povedali o kakem konkretnem uspehu, ki ste ga dosegu s tem načinom dela'? — Osebno se ml zdi pomemben uspeh, da smo povprečni osebni dohodek dvignili na 2!> tisoč dinarjev. Prej Je bil precej manjši. Pove-lal bi še nekaj številk, ki pomenijo zame ilobro gospodarjenje: za investicije smo dali 8 in pol milijona, za osebne dohodke skoraj 39 milijonov, za prispevke društvom več kot 2 milijona, nerazdeljeno pa je ostalo še v skladih več kot 0 milijonov. Kazen tega smo dali veliko za strokovno Izobraževanje in za štipendiste, zavzemali smo se za uveljavljanje ekonomskih enot v vseh naših obratih, za boljši izvoz, Nas I komunisti so dali tudi pobudo za integracijo lesne industrije vsem članom sorodnih kolektivov, žal pa s partnerji nismo imeli preveč sreče. Predvsem v Pivki nam je uspelo spremeniti odnose med organizacijo ZIv v podjetju in na terenu in odpraviti nesoglasja. Pri tem smo uspesno sodelovali /, občinskim komitejem ZKS iz Postojne. — Ker st.e že omenili občinski komite in ste tudi njegov član, bi mogoče povedali še kaj o delu komunistov v širšem merilu, to se pravi ne samo v podjetju »Javor«? — V začetku sem rekel, da se Je delo v naši osnovni organizaciji dokaj spremenilo. Isto velja tudi za delo oblčnskega komiteja v Postoj- (Nadaljovauje- na-2, strani) Strnn 2 »SLOVENSKI JADRAN« Stev, 14. — 29. marca 1963 (Nadaljevanje s 1. strani) ta PriVlero; PreJSnjt komite je dajal pobudo, sugestijo en,unt\se to podvojilo. Komite se sestaja zelo pogosto, i13, vSen problemih, zapisnike pa dobijo vse osnovne organl-P sedanjega komiteja je širše, bolj sistematično. Komite po-,,„, V 05hoynih organizacij in probleme podjetij, vsi pa poznamo «e o komiteja in njegove cilje. Vse to bi strnil v ugotovitev: komite jo čutiti v vsem našem življenju. it t E Med delegati sežanske občino na okrajni konferenci v Kopru bo tudi J02E ZAVADLAL, uslužbenec podjetja »Jadran« v Sežani. Sedla sva h kratkemu razgovoru, v katerem je stekla beseda odkrito in jc brez olepšavanja osvetlila jedro problemov. — Kaj bi lahko navedli kot najbolj značilno >-.a delo vaše osnovne organizacije v zadnjem . , obdobju, denimo po III. lil po IV. plenumu CK ' «i .j. ZKJ? — Ukvarjali smo se v glavnem s problemi S POiljet.ia Kazen tega smo zelo samokritično obdelali pismo IK CK ZKJ. Nekatere člane smo - " , '.. a Kaznovali, v glavnem zaradi neaktivnosti in mi-. * * lomarnostl. Sicer so Se primeri, ko bodo pri na-. !-,-<>") sil* članih potrebne intervencije, vendar pa ugo- ' r ■ s tavljatiio, da so izrečene kazni vplivale vzgojno, • ,. tako da jih bomo nekaterim celo brisali. Nekaj ! .-'•,.. . : članov smo tudi izključili, ker smo bili mnenja, da no sodijo v vrste komunistov. — Omenili ste, da ste razpravljali v glavnem ■ j i^HK o problemih podjetja. To se pravi, da komunisti dobro poznajo svojo delovno organizacijo. Ali se vam zdi, da so komunisti »Jadrana« našli • " j , • , , dobre prijeme znotraj svojega podjetja in kako sodelujejo v organih delavskega samoupravljanja in v sindikalni podružnici? Ali je za vašo osnovno organizacijo ZK značilna zaprtost? — To zadnje prav gotovo ne, saj. ob važnih razpravah povabimo na sestanke tudi nečlane. Predvsem jc zaželena udeležba vodilnih uslužbencev, med Katerimi polovica ni članov ZK. Res pa komunisti prav dobro poznamo probleme, težave in uspehe svojega podjetja Vendar pa se kritično sestanemo šele takrat, ko nam voda že teče v grlo. Razpravljamo odkrito, konkretno in poimensko, tudi sprejemamo ustrezne sklepe, kako bi stvari izboljšali. Toda pri sprovajanju, pri uresničitvi ten sklepov pa sc daleč nismo dosledni. Vse nekako zaspi In se razvodeni, Imam občutek, da jc naše delo kampanjsko in zato tudi ne rodi zpelenih in vidnejših uspehov. Osnovna organizacija ZK v podjetju ni slccr nikoli odločala o problemih podjetja, Je pa vedno o njih razpravljala, svoje predloge, ki so bili sad takih razprav, pa Je posredovala delavskemu :;vetu ali upravnemu odboru podjetja. Toda naših predlogov niso vedno upoštevali In komunisti-smo bili večkrat mnenja, da so ob takih glasovanjih osebni interesi prevladali nad skupno koristjo. — Niste omenili vloge sindikata, morda tudi mladinske organizacije v podjetju? — Naš sindikat je premalo aktiven, njegovo delo smo zelo kritično obravnavali tudi na občnem zboru sindikalne podružnice. Premalo se je zanimal za pravilnike, za plan podjetja, za statut, bolj pa za osebni dohodek, za počitniške domove in za ozimnico. Podobno je tudi z mladinsko organizacijo, ki je v podjetju skoraj ni bilo čutiti. Zdaj so so nasi mladinci združili z drugimi špedicijami v Sežani In upamo, da bo tako bolje. — Morda bi povedal še to, — Je ob koncu rekel tovariš Zavadkrl, — da so vsi nasi člani naročeni na Komunista in da smo imeli več Študijskih-sestankov v konsultacijski obliki. Vendar pa je tako delo pri nas težko, ker je polovica članov ZK šoferjev, ki Jih skoraj nikoli ni doma. Poročali smo že o letni skupščini ZVVI v Ilirski Bistrici — slika pa kaže njene udeležence po končanem zboru V zadnjem času smo razpravljali na raznih sejah in sestankih o rekreaciji in njenem vplivu na zdravje in storilnost delovnih ljudi. Govorili smo o vključevanju športa v rekreacijo, o izkoriščanju delovnih odmorov, o letovanjih itd., nedvomno pa smo vse premalo mislili na sprehode ln izlete v naravo. Ce bi se bili tega vprašanja pobliže dotaknili, bi mogli ugotoviti, kako malo (ali nič) smo storili, da bi izlete omogočili. V mislih imam pri tem posebej naša obalna mesta, v prvi vrsti sam Koper. Ce komu, potepi jo še posebej ob morju živečemu delovnemu človeku od časa do časa potreben izlet v zaledno ozemlje, če le mogoče čez ves dela prosti dan ali vsaj popoldan. Pa si oglejmo, kako je s tem n. pr. v Kopru (a približno enako je tudi v Izoli in Piranu). Koper je celo brez vsakega sprehajališča. Cesti čez Skoc-jon proti Bertokom in dalje ter proti Semedeli in naprej proti Izoli, sta (Nadaljevanje s 1. strani) Težak problem so tudi stanarine, ki zaradi neekonomičnosti ne krijejo niti rednih stroškov vzdrževanja novih, še manj pa starih, že amortizirariih stanovanjskih stavb. V ilustracijo samo dva primera: v Semedeli dobi hiša v Srebrničevi ulici 9 letno v hišni sklad 163.447 din, stroški upravljanja in vzdrževanja znašajo letno 331.800 din. Hiša v Re-pičevi ulici 2 pa dobi v sklad 82.344 din, medtem ko potrebuje za letno upravljanje in vzdrževanje 369,000 .din Po izvedbi stanovanjske reforme je bilo v zadnjih treh letih vseljenih v koprski občini okoli 600 stanovanj. Se pravi, da 'družine, ki uživajo ta stanovanja, niso v enakopravnem položaju s tistimi, ki so se vselile v stanovanja pred izvedbo reforme. Med posebno zgovornimi je primer Triglavskega bloka, ki je bil zgrajen leta 1954, torej pred re-' LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV V domu JLA v Pivki so se zbrali Člani ZK podjetja »Javor«, da bi ocenili svoje delo v preteklem obdobju. Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki občinskih in okrajnih političnih forumov in družbenih organizacij, ter ObLO Postojna. Osnovna ugotovitev je bila, da so bili na področju 'gospodarjenja doseženi določeni uspehi, manj uspešno pa je bilo notranje delo v organizaciji ZK. Tudi razprava po- poročilu tovarniškega komiteja je tekla v glavnem okoli problemov proizvodnje in prodaje ter drugih- strokovnih vprašanj. V nov . tovarniški kcmlfe so-izvolili: iz obrat a Pivka Milana Lutmana, Bredo Strle 'in- Janka Kruha, iz obrata Prestranek Karla BIzJnRa. in Ivana Misleja, iz obrata v Baču Milana Setino In Aleksandra Ziccardija ter lz obrata v Postojni Ivana Posego in Karla Hlada. IMENOVALI SO KOMISIJO ZA SESTAVO. STATUTA Koordinacijski odbor sindikata v podjetju je razpravljal o kandidatni listi za člane komisije, ki naj bi sestavila statut podjetja. Listo so pred-Ic-žili v potrditev delavskemu svetu, ki jot je odobril. Devet članov te komisije se ,ie udeležilo seminarja,.ki ga je "priredila Ljudska univerza v Postojni o načinu sestave statuta. POSLOVNI USPEH V PRETEKLEM LETU Zaključni račun podjetja »Javor« za preteklo leto kaže, da je sklade najbolj prizadel prehod od realizirane na vnovčeno prodajo. Številke zaključnega računa pa so takele: dosežena prodaja 1 milijardi 037 milijonov, skupni priznani dohodek 3 milijarde 46 milijonov, nelo produkt milijardo 303 mili joiio. dohodek za. delitev milijardo C1 milijonov, davek na osebni dohodek 135 milijonov.' osebni dohodki 618 ^ milijonov, skladi 201 milijonov, rezervni sklad podjetja in občine 19 milijonov in zneski na razpolago 173 milijonov. KAKO SO LANI INVESTIRALI Investicije nko potekale tako, kot so si zamislili v začetku lanskega leta. Največja ovira je bilo nenehno pričakovanje združevanja, s sorodnl-T/ii podjetji, delno pa sci investicije I udi zavrli načrti, ki niso bili pravočasno gotovi. V obratu v Pivki so porabili Investicijska sredstva v glavnem za popravila -in vzdrževanje. Tako so popravili bazene, dogradili parilne jamo in prepotrebne sušilnice. Zgradili so garažo za tovorne avtomobile in opravili potrebne strojno remonte. Proti koncu leta so začeli graditi transformatorsko postajo, ki bo letos končana. Prav tako bodo letos vselji-vi novi stanovanjski bloki. V Prestranku so dobili lani novo halo nad žago in parilne jame. Gradnja bo končana maja' letos. Zrasla je tudi nova stiskalnica za likanje furnirja, kupili so več novih strojev, med njimi kompresor in stroj za obrezovanje furnirja. Naročili so še luščilni stroj In sušilnice, ki so prišle letos. V obratu Bač so vložili investicijska sredstva predvsem za nabavo novih strojev za serijsko izdelavo stolov. Nova pridobitev so tudi ustrezno sanitarije, in lepši pisarniški prostori. - V postojnskem obratu so se lani pripravljali na novo tovarno pohištva ter bazensko žago. Z gradnjo bodo pričeli letos. Obrat na Belskem je začel Ze lani s pripravami za novo sušilnico. Lani so modernizirali tudi nekatere poslovalnico. Tako se je ljubljanska preselila v nove in modernejše prostore. KAKŠNE BODO INVESTICIJE LETOS V Pivki bodo letos končali transformatorsko postajo, potrebna jc nova toplarna in novo skladišče, V soseščini tovarne bodo odkupili nekaj zemljišč ln pričeli graditi novo tovarno okal plošč. Tovarna bi bila dograjena leta 1065. V zvezi z novo tovarno bo treba misliti tudi na nove stanovanjske bloke. V prestranskem obratu bodo dobili v kratkem mostovni žerjav, mislijo pa Še na Industrijski tir, na novo žago za obrezovanje eksot, zgraditi nameravajo bazen za konserviranje hlodovine. Po teh izpopolnitvah bo to eden prvih tovrstnih obratov v državi in bo izdeloval vse vrste furnirja. Obrat na Baču se bo specializiral za izdelovanje stolov. Na novo odkupljenem zemljišču ob obratu bodo zgradili skladišče za bukov žagani les in nove prostore za proizvodnjo. V bližnji prihodnosti bo treba misliti tudi na novo žago. \ V postojnskem obratu bo zrasla popolnoma nova tovarna za pohištvo ter bazenska žaga. Se letos bodo odkupili primerna zemljišča in začeli z gradnjo. R»zen industrijskega objekta pa bo treba misliti tudi na cesto, kanalizacijo ln vodovod, kakor tudi na novo transformatorsko postajo. Letos bodo Izkopali vsaj temelje za novo žago. POVABILI SO VSE ŠTIPENDISTE Uprava podjetja Je v zimskih šolskih počitnicah povabila v Pivko vse svoje štipendiste. Pogovorili so se o učnih uspehih, o višini štipendij in o počitniški praksi. Štipendisti so si ogledali strokovno knjižnico podjetja v razvojnem oddelku in nekatere obrate. Podjetje je Imelo lani 30 štipendistov, ki so prejeli skupno milijon 436 tisoč dinarjev. Letos se Je število štipendistov povečalo, prejeli pa bodo za 50 '/i več sredstev kot lani. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Lani so izdali za strokovno izobraževanje 5 milijonov 921 tisoč din. Tečaje splošne izobrazbe se obiskovali 4 člani kolektiva, tečaje tujega jezika 48, v dopisni šoli jih Je 8. Razne kvalifikacije je pridobilo 61 članov kolektiva, vajencev-pa je v podjetju 32. Večerno politično šolo obiskuje 11 članov, vendar zelo neredno. Za to so tudi objektivni vzroki in slušatelji predlagajo, da bi bila predavanja na tej šoli v bolj strnjeni obliki in da bi zato trajala manj časa. Tečaji za dosego kvalifikacije so bili v glavnem v podjetju, devet članov kolektiva pa je bilo na specializaciji v inozemstvu. formo. Na istem objektu so leta 1961 dozidali še eno nadstropje s štirimi stanovanji. Stanovalci, ki stanujejo v nadzidanih dvosobnih stanovanjih s 57 ma površine, plačujejo 7.980 din mesečne najemnine, medtem ko plačujejo drugi v spodnjih nadstropjih ¿a enaka stanovanja mesečno 4,462 'din stanarine. Z naraščanjem števila novih stanovanj bo seveda takšnih primerov čedalje več. Prav bi torej bilo, da bi se lotili, tudi tega vprašanja, kakor je bilo nanje opozorjeno na posebnem seminarju in konferenci SZDL. Potrebno je zatorej, da bi stanarine vsaj delno vskladili. Starim MLADINSKA KONFERENCA V KOPRU _ Letošnjo občinsko konferenco LMS Koper je mladina v glavnem posvetila dvema osrednjima problemoma. Strokovnemu uspo-sabljanjuNmladine in štipendiranju. Ugotovitve so pokazale, da mladine v mnogih primerih še ne vzgajamo tako, kakor to terja sodobna proizvodnja. Posebno pereče je vprašanje vzgoje vajencev, ki jih marsikje vzgajajo še v starem duhu. Kakor je pomanjkljiva sama strokovna vzgoja, tako pomanjkljivo in zelo skromno vzgajamo mlade ljudi v samoupravljanju, jih premalo seznanjamo s problematiko družbenega upravljanja ter premalo povezujemo aktivno v celotno dogajanje v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Precej kritike pa doživlja tudi sama štipendijski politika, ki še vedno ni taksna, da bi ustrezala preudarni perspektivi posamenih gospodarskih organizacij. Štipendisti, ki Jih je:v občini 89, se tudi pritožujejo, da jih podjetja med počitnicami prav skromno jemljejo na prakso, ki bi jim bila glede na bodoča delovna mesta ter sploh spoznavanje podjetja, proizvodnje m samoupravljanja neogibno potrebna. hišam bo treba pustiti večji del amortizacije, ki naj bi se ravnala po degresivni lestvici in omogočala vsaj delno kritje vzdrževalnih stroškov. Sporne probleme pa ustvarja tudi prehajanje delavcev iz podjetja v podjetje ali ustanovo. Lani je občinski ljudski odbor izdal priporočilo, naj gospodarske organizacije ali ustanove ob prenehanju delovnega razmerja zaposlenih delavcev, ki uživajo stanovanje podjetja ali ustanove, rešijo sporazumno, tako da organizacija, ki zaposli delavca, prevzame nase tudi obveznosti do tega stanovanja. Ker nekatere gospodarske organizacije in ustanove ne upoštevajo tega priporočila, prihaja do sporov, med njimi celo do sodnih sporov, kar vse otež-koča in zavlačuje reševanje stanovanjske problematike nasploh. Prav je zatorej, če ob tej priložnosti znova opozorimo gospodarske organizacije in ustanove na jasno priporočilo, ob katerem bi se bilo moč izogniti popolnoma nepotrebnim sporom. zaradi velikega prometa in brez poti za pešce ne samo neprikladni, marveč celo nevarni. Sicer pa velja to sploh za vso obalno cesto od začetka do konca. Sama bližnja okolica je pusta, brez gozdičev, skoraj tudi brez drevja.' Tako je tudi v Badaševlškl dolini, v okolici Izole ln v Dragonjski dolini. V bližnji okolici tudi ni gostišč, primernih za počitek po sprehodu ali izletu. Na Markovcu tudi že ni gostišča. Izletišča, ki bolj nll manj ustrezajo ' rekreativnim izletom ob dela prostih dneh, so šele v daljši okolici, na Mllj-skem polotoku, v gorenji Rižanski dolini (Ljudski park pri Zvročku, Hra-stovlje in okolica ter Strmec (Socerb), Toda do njih se je treba peljati ln šele tam je mogoče stopiti peš v svobodno naravo. A kako, ko pa do nllh ne vozijo avtobusi, ali vsaj ne ob dela ' prostih dneh. Dostopni so le tistim, ki razpolagajo z lastnimi vozili, vendar so le-tl v veliki manjšini. Ostali delovni ljudje so navezani edino na avtobuse, prav ti občani pa so takih rekreativnih izletov najbolj potrebni, Tako jih vidimo ob nedeljah ves dan doma skupaj z otroki, ali pa kvečjemu nekaj v kaki bližnji gostilni. In še nečesa drugega bi se bilo treba dotakniti. Velika večina v naših obalnih mestih živečih delovnih ljudi ni še nikoli stopila od obalne ceste v notranjost Istre. Njim je ta' naša zaledna Istra, da porabimo Prešernov verz, »neznana bolj kot so studenci Nila«. Povezave med mestnim in podeželskim ljudstvom tu ni, kakor je po drugih naših krajih, in to je slabo, ker ustvarja odtujenost. V poletnem času more rekreacijo v naravi nekako še nadomestiti kopanje v morju, to pa traja le nekaj mesecev. Pretežni del leta je naše delovno ljudstvo skupaj z otroki privezano na mesta. Otroci so pri tem še večji reveži. Razvedrilo najdejo po ulicah aH redkih dvoriščih. Proste narave sploh ne poznajo. Ne poznajo lepote in zdravja gozdičkov, cvetočih travnikov ln vsega, kar tam živi in diha. Tisti, ki imajo dolžnost o tem razmišljati, bi morali začeti prav resno akcijo, da dobimo ob dela prostih dneh avtobusne vožnje iz naših mest v Rižansko dolino in še kam dalje, na Strmec, na Slavnik itd. Odhajati bi morali že dopoldne in morda še po kosilu ter se vračali zvečer. Seveda bi morale biti cene take, da bi jih izletniki zmogli. Omogočiti pa bi morali tudi skupinske izlete v Škocjanske jame, v Brkine, na Vremščico in morda tudi v Postojno in do Pred-jamskega gradu. Z majhno agitacijo bi avtobuse povsem napolnili in izleti bi prešli v navado ter potrebo. R. R. ŽIVAHNO DELO SPREJEMNE IN INFORMACIJSKE PISARNE V SEŽANI Diera© okrog 76 strank j ml Z naglo rastjo novega dela Kopra na področju Semedele rastejo tudi potrebe vzgojno-varstve-nega in komunalnega značaja. Naraščanje , števila nedoraslih otrok, ki so potrebni vzgoje ln varstva v času, ko so njihovi starši v službi, je že preraslo zmogljivosti sedanjega otroškega vrtca, ki je sedaj v prostorih družinskega stanovanja. To vprašanje bo mogoče rešiti le z izgradnjo novega otroškega vrtca. Začetek gradnje je predviden za letošnje leto. Š tem vprašanjem se je 19. marc?. ukvarjal zbor volivcev, za katerega sta dala pobudo krajevni odbor SZDL ln stanovanjska skupnost. Po daljši razpravi je zbor sprejel sklep, naj bi v letošnjem letu uvedli krajevni samoprispevek za gradnjo otroškega vrtca. Zanj bodo prebivalci Semedele prispevali vsak mesec po 400 tisoč dinarjev. Pričakujejo, da bodo izgradnjo otroškega vrtca podprle tudi gospodarske organizacije in samostojni zavodi, saj bodo tako posredno vplivali na povečanje storilnosti dela, zlasti zaposlenih očetov in mater nedoraslih otrok. Aldo Gregorič ZAKLJUČEN SEMINAR OSS V sredo, 27. marca, se je zaključil v Portorožu seminar predsednikov sindikalnih podružnic večjih gospodarskih podjetij. Ob tej priliki je bila razširjena seja predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, na kateri so razprav-4 ljali o nekaterih problemih dejavnosti organov delavskega samoupravljanja in predstavniških organov komun ter o problemih zaposlovanja in brezposelnosti Občinski odbor SZDL v Ilirski Bistrici je pred kratkim razpravljal o analizi gospodarske strukture premskega področja. Analiza je zajela devet vasi, kjer živi skupno 1073 prebivalcev, od katerih, je 732 volilhih upravičencev. _ Podatki analize so sila zanimivi in bodo potrebni za nadaljnjo občinsko politiko na tem področju. Ugotovili so, da je od skupnega števila prebivalcev 42°/o za delo nezmožnih ljudi — 181 ljudi je starejših od 60 let, 276 pa je šoloobveznih otrok. Na zasebnih gospodarstvih je zaposlenih 295 prebivalcev, ki vzdržujejo skupaj 671 družinskih članov, preostalih 207 prebivalcev pa je zaposlenih v raznih panogah.gospodarstva v občini Ilirska Bistrica ali drugod. Razen SZDL sta na tem področju še dve organizaciji: ZK, ki šteje 18 članov, in ZMS, ki šteje 25 članov, čeravno je tod 135 prebivalcev, ki so stari med 15 do 25 let. V ZK je vključeno manjše število članov iz kmečkih družin, večinoma so delavci ali pa uslužbenci. Na vsem področju krajevnega odbora Prem imajo le eno samo dvorano, ki meri 60 kvadratnih metrov. Dvorana je na dokaj neugodnem kraju, zaradi tega je le malo izkoriščena. Za potrebe krajevnih odborov, društev in druž- PRVA KOPRSKA MLADINSKA BRIGADA ODHAJA NA DELOVNO AKCIJO To nedeljo bo iz Postojne, kjer je zbirališče delavskih in kmečkih mladincev iz vseh komun bivšega koprskega okraja, odpotovala na »Cesto bratstva in enotnosti« I. koprska mladinska brigada »Darka, Marušiča«. V Slovenji je to prva mladinska brigada, ki odhaja na svojo zvezno delovno akcijo. Brigada, ki šteje 125 mladincev, bo mesec dni pomagala graditi cesto, in sicer na odseku Kolarji pri Smederevu. Julija pa pojde na delovno akcijo II. koprska mladinska brigada, ki jo bodo sestavljali v glavnem srednješolci. beno političnih organizacij nimajo na voljo nobenega prostora, zaradi tega je otežkočeno normalno delo vseh vaških organizacij. Predsedniki in tajniki društev in organizacij opravijo administrativno poslovanje kar pri sebi doma ali pa niti tega ne. Občinski odbor SZDL v Ilirski Bistrici bo moral v tej smeri nekaj ukreniti. Zbori volivcev, ki so pred kratkim razpravljali o osnutku družbenega načrta za leto 1963, so dali precej pobud za ureditev prostorov, ki bi jih bilo mogoče uresničiti že z nekaj dobre volje, jk DOBRE NAPOVEDI ZA TURISTIČNO SEZONO: 1. BOLJŠA TRGOVINA Na sedežu okrajne gospodarske zbornice v Kopru je bilo ta torek posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Cvetko Kobal, namenjeno predvsem proučevanju, kako bi za bližnjo turistično sezono kar najbolje uredili in pripravili našo trgovsko mrežo. Trgovine je treba lepo urediti ter aranžirati mikavnejše izložbe. V prvi vrsti pa je treba poskrbeti, da bodo trgovine izdatneje založene s kar največjo izbiro blaga, zlasti tistega blaga, za katerega se zanimajo turisti. Z dobrim posluhom pa je treba tudi prilagoditi po trgovinah urnike, tako da ne bodo turisti čakali na trgovce, ampak trgovci na turiste! 2. BOLJŠE GOSTINSTVO V tolminski komuni so v letošnjem gospodarskem načrtu odmerili za ureditev dobre gostinske mreže precej več sredstev kakor kdajkoli v prejšnjih letih. Gre predvsem za ureditev gostinskih obratov v Tolminu, Mostu na Soči in v Bovcu, ki so nujno potrebni, da bi mogli dobro in lepo streči turizmu. Za urejanje in modernizacijo vseh teh gostinskih obratov bodo porabili 163 milijonov dinarjev, del teh investicijskih sredstev je namenjen-tudi za notranjo opremo gostinskih obratov. Med sprejemnimi in informacijskimi pisarnami, ki so jih lani organizirali po vseh občinah, šteje pisarna v Sežani med tiste, ki imajo vsak dan najbolj živahen obisk občanov. Ljudje se< zatekajo v to pisarno v najzrazličnejših zadevah in željah, po informacije in navodila. Lani so od 18. junija, ko je bila pisarna organizirana, do konca leta sprejeli 12.790 evidentiranih strank. Po splošni oceni pa je v tem času prišlo v pisarno najmanj še okoli 10.000 strank, ki jih niso evidentirali. Obisk v pisarni pa narašča od meseca do meseca, zlasti _ živahno je v -pisarni ob razpisih davčnih akontacij, ko se občani prihajajo prepričevat o pravilnosti davčne obremenitve. Po mesecih pa je bil lani obisk v pisarni naslednji: junija 355, julija 1268, avgusta 1382, . septembra 1961, oktobra 2499, novembra 2415 in decembra 2910. V pisarni je svoje zadeve opravilo 5981 strank, k po- SEŽANA PRIPRAVE NA VOLITVE Občinska skupščina naj bi štela 54 odbornikov, in sicer občinski zbor 27 in prav toliko zbor delovnih organizacij ■ V ponedeljek sta se sestala občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet na skupno posvetovanje. Posvetovanje, ki sta ga vodila predsednika Miro Jelerčič in Branko Ukmar, je bilo namenjeno predvsem pripravam na volitve v novo občinsko skupščino, ki bodo predvidoma že v prvi polovici maja. Posvetovanju so prisostvovali tudi zastopniki občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta iz bivše hrpeljske komune. Na posvetovanju so med drugim postavili predlog, naj bi nova občinska skupščina štela 54 odbornikov, in sicer občinski zbor 27, prav toliko pa tudi zbor delovnih organizacij. V PIVKI SO ZGRADILI GASILSKI STOLP Pred kratkim so Člani gasilskega društva iz Pivke obračunali enoletno delo. Društvo, ki šteje 42 članov, je opravilo lani pri gradnji gasilskega stolpa več kot 1300 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem so jih močno podprli prebivalci z darili lesa, podjetje Javor pa jim je odstopilo 4 tisoč kosov zidne opeke. Člani društva so sodelovali pri sedmih požarih in očuvall pred uničenjem za 58 milijonov dinarjev imovine. V svojem sestavu ima gasilsko društvo tudi dve desetini pionirjev, ki sta imeli med letom 25 praktičnih vaj in sta tudi pri gradnji stolpa opravili več kot 40, prostovoljnih ur. Ob koncu občnega zbora pa se najaktivnejšim gasilcem podelil' Skromne denarne nagrado, B. sameznim referentom, največ na upravo za dohodke, pa so napotili 6809 občanov. V pisarni so v lanskem polletju opravili ogromno delo: izdali in napravili so 3840 prenosov na živinskih potnih listih, evidentirali 114 telet, ki so bila določena za zakol, overovili 1227 prepisov, pisav in' podpisov, izpolnili 120 delovnih knjižic,, izdali 200 delovnih knjižic, opravili 160 vpisov naknadno priznane delovne dobe, izdali 35 potrdil o vplačanih davkih in potrdil za kmečke propustnice, občanom napisali 512 vlog in raznih potrdil ter dali 972 navodil in pojasnil, razen tega pa še prodali za 282.000 din taksnih vrednotnic. V prijazni istrski vasici Padna praznuje danes domačin JOŽEF KUZMIC lep življenjski jubilej — pravzaprav kar dva skupaj. Rojen 29. marca 1890 slavi svoj 73. rojstni dan, hkrati pa praznuje 40-letnico svojega političnega delovanja in priznanega partijskega staža. Član Komunistične partije je postal že leta 1923. Ze leta 1921 Je bil zaprt zaradi svojega naprednega političnega prepričanja in dela proti porajajočemu so Italijanskemu fašizmu. BU Je 19 let pod nenehnim policijskim nadzorstvom fašističnih okupatorjev, kar mu je sicer silno otežkočalo vsakršno politično delo in udejstvovanje, vendar pa nikoli povsem prepročilo. Ze leta 1941 je začel spet aktivno organizirati politično delo na svojem terenu in povezovati posamezne partijske celice ob neposrednem sodelovanju s Centralnim komitejem za Julijsko krajino v Trstu. Dne 21, decembra leta 19-12 so fašisti prijeli Antona Petručlča, sekretarja celice KP v Novi vasi, ki Je nato razbil vso organizacijo, kolikor je vedel zanjo. Fašisti so aretirali tudi naSega Jožefa iz Padne. Odpeljali so ga najprej v zapor v Piran, nato v Pulj, od tam pa v Internacijo v Italijo. Rešil se je ob razsulu Italije in nato po vrnitvi domov spet aktivno deloval v Padni in okolici. BU je izvoljen v partijski biro ln pozneje v komite KP v Šmarjah nad Koprom, deloval pa je v vseh množičnih organizacijah. Mož je še večino bister in krepak. Obiskal nns je v uredništvu in prek nas pošilja svoje pozdrave vsem članom Zveze komunistov ter želi vsem mnogo uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine. Dobro želje mu vračamo in run Selimo šo mnogo let mirnega življenja po napornih in burnih dne-ylh hoja za svobodo v preteklosti! a n IC1JSK6 V strukturi potrošnje investicij iz teh virov ncnAunn __ ' VK.IL v1iov je kot lani. bori naj u; svojih sredstev zlasti v razvoj in le deloma tudi' oo<><>^ v osnovna sredstva se bodo pred- je koVlanf •trtj!n?.vt nih sredstev v obratna sredstva vsem povečala vlaganja iz repu- bori ni? ' °bclnskl 1Judskl od- izredno vise bliskih in bančnih sredstev in de- svoiihvlaSanfc k gospodarske organizacije potroši- ter so jih nekatere loma tudi iz okrajnih in občin- kr"Tt i'lt skih sredstev, ^medtem ko se bo sredstvi n™^ega Standarda- S povečanje zafog" izvršene proiz-v celotni potrošnji zmanjšal delež skimtave™Sv?dnJe'- Letos bo treba usmerjati za nesorazmerno zveznih sredstev in sredstev go- r spodarskih organizacij. ~ rajo naj,finansi" vlaganja v obratna sredstva iz :f;3 J„!*,;Lusluzn?stne dejavno- bančnih sredstev, tako da bomo spoaarsKin organizacij. Zvezna eti • """T""6 aejavno- bančnih sr sredstva pojdejo za investicije v izteki"0' g°s.t,nstvo in °brt. z njimi k ______, t? toirosorta -------- """" kar najbolj prilagajali pomorstvu (graditev ladij) in za orEaniz^f+LPl'lllVa ?°spodarskih Proizvodnjo potrebam tržišča, za- in vesti ci je v kmetijstvu, bančna ve tek oče«, h Zf™ sprostit" ostriti pa bo treba položaj tistih sredstva pa za investicije v turi- skih orMni^^f c» , , gospodar- gospodarskih organizacij, ki ne zmu in za nekatere objekte ki nai^ ,! !? f bodo P°večale najdejo kupcev za svoje izdelke, bodo neposredno vplivali na po- skladi.% „ sredstva- v To se da najuspešneje doseči tako, večanje izvoza. Bančna sredstva, S/« se m,ora n.u;>no da namesto proizvodnje krediti- ki jih imajo komunalne banke [ a P,° vlagan-lih v ramo trgovino, pri čemer pa bi bodo delno uporabljena tudi za' Z /j t ^^^ hkrati vplivali na boljšo založe- finansiranje šolstva in drugih po- naložbe bane- nost in izbiro, treb družbenega standarda. Manjša udeležba sredstev gospodarskih organizacij v celotnih investicijah je le navidezna. Njihovih sredstev ni nič manj, p.ič pa se izražajo v prelivanju in ,T A združevanju sredstev preko poso- Na. let°šnji prvi pomladni dan sesalni bager »Peter Klepec« ki o jil in obveznic za namene, ki so nas, 1Z - presenetila huda nam je vsa, zadnja leta tako ne " najbolj aktualni v nariniininm vest- To noc se je nekai do nrvi ntnihun nnm,oni najbolj aktualni v nadaljnjem go- ju. V tem je namreč tisti povečani delež bančnih sredstev v celotni investicijski potrošnji. Razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada pa so že v celoti angažirana za odobrena posojila in ' druge obveznosti. Ta sredstva bodo uporabljena za soudeležbo pri finansiranju inves.ti- spodarskem in družbenem razvo- no,c.ni "f1 nenadoma potopil ob prsko luko. Nezgoda se je v raz-1,1 v +pm 10 —^ —ffi Ne,retve v Pločah naš burkanem morju primerila tako dobu znanec in zvesti pomočnik iznenada, da so člani posadke ko- majda še uspeli rešiti golo življenje, ko so urno poskakali v morje. Žal pa je pri tem izgubil življenje Anton Kumar iz Izole, ki so ga našli šele po dveh dneh mrtvega v morju. »Peter Klepec«, Šahovska zveza Slovenije bo od 10. ki so ga Zgradili leta 1956 v pi- MEDNAEODNI ŠAHOVSKI FESTIVAL NA BLEDU .. , ., , . , . , .----~ - ------ U.u „unije no otl IS). 1.1 »U gci ¿¡¿IcIUUl leia i»oo v pi- v cijskth objektov, ki so za razvoj ^jsiL^ ui^f m^sSii t',,1'0^"1," ranski ladjedelnici, je od lanske- <Č> okraja najbolj pomembni. Večina du mULvoani Svslfi ^ivai Te- ^ aPrila v pristanišču Ploče po- $ razpoložljivih sredstev bo vlože- ija šahovske zveze Slovenije je, da'bi glabljal morje in čistil morsko X nihzlasti v kemično, živilsko in „a ^taL5^^11 ekiS,*rckord- dno- Za zdaJ Se ni mogoče določ- O elektro industrijo v kmetijstvo, voj no ugotoviti vzrokov, zakaj se je O turizem in promet. Letos zatorej ekip v posameznih skupinah bmeje- bagei< tako nanagloma potopil. V X v okrajnem skladu ne bo na raz- ii^J5"'10,1"1® e prednost ekipe, ki se teku Da ie že akeiia da bo »Veli O polago sredstev za odohravanio , do prcj Plavile na naslov: Šahov- T . pa 2(2, akclJa- aa DO »Veli V ! j oaooravanje ska zveze Slovenije, Ljubljana Can- Joze<< dvignil z morskega dna X n?Vii^nf 3tLg°"P?dar?kim °,''fa; od^fein11^.1'1- fes«™"«' »Petra Klepca«, nakar bo šele Š nizacijam, ^ razen ce si bo sklad ^^^1jU,JTodjCe^%sTarvS,k'ldTS -ogoče ugotoviti vzroke nepriča- O m^tSenfmfa£eadftrdStVa ° ^ '"k, «^oMrCTZ kovane nezgode, mostltvemmi krediti. ekipo sestavljajo 4 igralci in največ V Okrajnih in občinskih skla- raoTCaJcev^ vef"kupinf^aTo 'ie dih ter pri komunalnih bankah !rcha v prijavi navesti ob igralcih bodo povečana razpoložljiva sred- „idl, nlib°vo kategorijo. Letos bodo stva omogočila, da bodi naložbe iTpSsTe » Pos^™^! —------sko. društvo ali organizacija lahko prijavi tudi po več ekip. Vsaka ekipa je dolžna prinesti s seboj po 3 šahovske ure, ker bo namreč tekmovanje potekalo z urami. Tempo igre 50 potez za prvi dve in pol ure in 20 potez Spet se z naglimi koraki približuje začetek nove turistične sezono, ki jo bomo pričakali z novim upanjem in tudi novimi turistlčno-go-stinskimi objekti. Mednje je vsekakor treba na prvem mestu prišteti novo turistično središče v Podmarkovcu-Zusternl pri Kopru, kjer investitor hotel Triglav dograjuje nove motele (na sliki). K Izgradnji tega in vseh drugih turističnih objektov na Primorskem so največ pripomogla zvezna sredstva, dodeljena na podlagi ustvarjenega deviznega prometa in dokaznih nočnin. Tako so naše posamezne turistične občine dobile Iz tega naslova skupaj 571,336.000 dinarjev, posamezne komune pa: Piran 337,250.000 din, Koper 105,935.000, Tolmin 45,203.000, Postojna 41,103.000, Nova Gorica 16,683.000, Izola 14,553.000, Sežana pa 6,538.000 dinarjev. Od tega pade na participacijo zaradi ustvarjenega deviznega prometa v maloobmejnem prometu 164 milijonov dinarjev na obalno in kraško področje, 34 milijonov dinarjev pa na Goriško in Tolminsko. Izdatna sredstva vsekakor zelo stimulativno vplivajo na nadaljnji razvoj turistično dejavnosti na Primorskem in zlasti orientirajo gostinska podjetja in zasebna gostinstva na oddajanje turističnih sob in ležišč ter na prizadevanje za pritegnitev in zadržanje slehernega turističnega dinarja na svojem območju <>oooooo<><>c^<><> in februarja za 5 % višje od lanskih cen. Cene jedilom so bile februarja v isti primerjavi za 7 "/o višje, alkoholne pijače so se podražile za 4%, brezalkoholne pijače za 2 "/o, prenočišča pa so bila za 2 "U cenejša kot lani. O Družbeni plan LR Slovenije predvideva 1,6 milijarde : dinarjev za cestni sklad iz : sredstev republiškega investicijskega sklada. Ta sredstva : naj bi porabili za razne ureditve in modernizacije cestišč, ; za ureditev raznih priključkov, odbojnih ograj, osuševanja, postajališč in križišč. Med drugim je predvidena tudi vsota 80 milijonov dinarjev za položitev hrapavega tlaka na ovinkih pri Planini. / ® Mlinska industrija v Sloveniji je namilela lani 80.658 ton moke belih žit. Največji proizvajalec je kombinat »Žito« Ljubljana (36,939 ton), sledi mlin »Testenine« Maribor (16.728 ton), na tretjem mestu pa je »Mlinotest« Ajdovščina (13.075 ton). © Industrija za predelavo mleka v Sloveniji je izdelala lani 732 ton sira, 571 ton surovega masla, 795 ton mleka v prahu in 1290 ton drugih mlečnih izdelkov. Največ sira je izdelala »Planika« v Tolminu, največ surovega masla »Ljubljanske mlekarne«, največ mleka v prahu pa »Pomur-ka« v Murski Soboti. © Konec lanskega leta so v reški tovorni luki za železniško postajo odprli največji . in najsodobnejši žitni silos na : Sredozemlju. Njegova zmoglji-: vost je 30.000 ton težkih žitaric, ima 78 celic, od tega 48 velikih, z zmogljivostjo po 560 ton ter 30 manjših z zmoglji-: vostjo po 150 ton. Vse naprave : v silosu so popolnoma mehani-: zirane in avtomatizirane. ' O Predvčerajšnjim se je v Ljubljani začel V. plenum • CK ZKS, na katerem razprav-\ Ijajo o ideološko-političnih ; problemih v družbeno-eko-; nomskem razvoju in o orga-; nizacijskih vprašanjih. Uvodni ; referat je imel član Izvršnega ; komiteja CK ZKS S. Kavčič. : O V začetku tedna je v Beo-I gradu zasedala Zvezna I ljudska skupščina. Na dnev-I nem redu je bilo poročilo ZIS I za preteklo leto in več zakon-I skih osnutkov. To je bilo ver-! jetno predzadnje zasedanje I skupščine, ki bo v začetku I aprila sprejela novo ustavo in I s tem zaključila svojo plodno : petletno dejavnost, ' O Strokovnjaki, pripadniki : JLA in domačini se že več : kot dvajset dni in noči borijo, : da. bi obvarovali jez Zavoj in : da bi zaščitili naselja v dolini : Temske in Nišave. Zaradi ne-: varnosti so predvsem evakui-■ rali prebivalstvo in opremo, : sklenili pa so, da bodo posku-: šali obvarovati jez, pred katerim se je nabralo 17 milijonov kubikov vode. O Komisija za ustavna vprašanja je poslala Zvezni ljudski skupščini osnutek ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Skupščina bo obravnavala osnutek verjetno v začetku aprila. Osnutek je bil sestavljen na podlagi javne razprave, ki je trajala nad štiri mesece. V tem času je bilo nad 70.000 zborovanj, ki se jih je udeležilo nad 6 milijonov državljanov. Predlogov, mnenj in vprašanj je bilo okrog 300.000. O V dneh 22., 23. in 24. marca sq bili v Planici 13. smučarski poleti. Tretji dan planiških poletov je privabil rekordno število gledalcev, katerih jebi-lo nad 40.000. Tekmovanju je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo in drugi številni visoki funkcionarji. Zmagovalec letošnjega mednarodnega smučarskega tekmovanja je Dieter Bocheloh, ki je skočil 121 metrov, drugi je Klemm, tretje in četrto mesto pa si delita Kiirth in Recknagel. vsi so predstavnike NDR. Najdalje od Jugoslovanov je skočil Jože Lan-gus in sicer 120 metrov. Žal pa ie skakal izven konkurence . kot poskusni skakalec. Med ■Tngoslovani je nadalje skočil Marjan Pečar (101 meter) in se je plasiral na 22 mesto. ZA USPEŠNEJŠE KULTURNO-PROSVETNO DELO SO SI V ILIRSKOBISTRIŠKI KOMUNI ZAMISLILI Zamisel kulturnih centrov je ®viJSm , Toda odbori vseli novejšega datuma. Porodila se je ^^HnS^čfb?na Ml v iskanjih novih oblik in ob pre- slcem prosvetnem forumu bili deležni PRVI NAČRTI KULTURNEGA CENTRA Iz analize po kulturnih potrebah nosu težišča kulturne delavnosti veC razumevanja ln pomoči. Najuspeš- . . v komuni T-^il"1 v ncJe med tcml dru5tvl '1e de,al° DPD 51 Centel" Zadal prVe naloge; V, Komune. Izsilil jO je zastoj v sloga v Jelšanah, kjer Imajo program " .... ... . -------------— —----------Urediti klubske prostore nadaljnjem razvoju kulturno- dela, ki ga skoraj v celoti izvajajo, , • d , ] n i. e t prosvetne dejavnosti in pomenila ¡">ajo redne letne občne zbore seje ^reanjcm 'deli.i kavaispoit, naj bi prelomnico v mrtvilu, ki je preccJ dobr° ki naj bi jo po dolgem piigovar- žal poslalo značilnost sedanjega vendarle zaprli in uporabili njene NAJSLABŠE JE ^ V ILIRSKI BISTRICI so so torej z njim dogovorili le o sodelovanju, Začeli bodo pri nedeljskih matinejah, ki naj bi jih uskladili z vzgojnimi načeli za mladino. Mislijo na tedenske ali vsaj štirinajstdnevne rodne šolske klnopredstave, ki bi bile v skladu s šolskim poukom. Razen tega pa si mora film utreti pot tudi v vasi. Gozdni delavci v Podgori ln .. „ „ _ „ v Knožaku, kmetje na Fremu, skrat- janjli in prepričevanju gostincev ha po vseh vaseh, si močno želijo obdobja. Se preden pa se je zamisel dokončno izoblikovala, so jo v ilir-skobistriški komuni že oblekli v resničnost. Ustanovili so tak kul- prostore mnogo koristneje. V klu- fllmsklh predstav. Za uresničitev tega načrta in žolja bo nujno misliti na ustrezno opremo za potujoči kino Zal ne velja to samo za Ilirsko BI- t , . ^ -..-.Hin in šnhn «p vsi i^n strico. V vseh naših komunah opaža- televizije, laclia in sana se VSi ca bu naj bi bili na razpolago poleg ln na primeren izbor filmov. Pri tem mo, da je največje mrtvilo v kultur-no-prosvetnem udejstvovanju v sre- . . , .. , UUUJtlJU sopisi in revije — vse, kar pri nas občanov. lahko kulturni center pomaga kino podjetju pri izpolnitvi obveznosti do turni center, v katerega so vklju- dlšSih. Povsod Je na podeželju bolje čili poleg vseh prosvetnih društev Kljub temu pa je to dejstvo za BI- in QvnhoH 5 nnrirr>rHn pplnlnp nh stric0 še p°sebno boleče, 111 bvoooa s poarocja ceioine od- ima;j0 vcUk0 ve0io kulturno ■izhaja. V teh prostorih kot tudi na terasi stavbe bi bila razna tek- čine še delavsko univerzo »Toneta Tomšiča«, ljudsko knjižnico in glasbeno šolo v Ilirski Bistrici, Obenem so ugotovili, da sodi v strico še posebno boleče, kajti tam movanja v šahu, balinanju in dru imajo veliko večjo kulturno tradicijo, gjft družabnih igrah. Druge pro- ditev materialnih odnosov, vprašanje kot denimo v Kopru ali v Sežani. t > - „..„„ u; nrPiirPdili 7a no- zadružnih domov in dvoran, ki služijo Morda je prav v tem vzrok, da se sto,le 'iav°,v . U1 P'.LU1™1U , P" — -«—........ >,.,i.„„„„ prebivalci Ilirske Bistrice niso mogli trebe knjižnice, ki na sedanjih sprijazniti s takim .stanjem in da je 24 m2 življenjskega prostora res Ljudje, ki so snovali kulturni center,' se dobro zavedajo, da društva po vaseh nujno potrebujejo vsestransko comoč. Tu je vprašanje kadrov, ure- za skladišča in ne za kulturne potrebe vaščanov. In še ln še. njihovem mestu nastal kulturni ne more uspešno sposojati svojih Med predlogi je še ta, naj bi Dom družbenih organizacij v Ilirski Bistrici prešel v upravo nove-prostore ljudske ga centra, s čimer bi bila zagotovljena smotrnejša uporaba in izko- daljnji razvoj na tem področju. * * * V ilirskobistriško komuni so prepričani, da ne bodo več dolgo govorili o kulturnem mrtvilu. Z. L. kulturno dejavnost — vsaj moralo center prej kot kje drugje. Takole j^i Kiti folrr, t,,h; Vinr. n^rliot-ip so rekli: prva godba na pihala v se- 3.500 knjig, bi biti tako — tudi kino podjetje. stavu domačinov je v nirski Bistrici ,, c_rianlp Toda z njim se za zdaj dogovor- zaigrala že leta 11108. v dobi čitalnic seaanje jajo le o sodelovanju Prav goto- so delala kulturna društva v težkih knjižnice v Domu druzbemn or- vo pa bo kolektiv kino podjetja ^¿f1^1"^ ganizacij pa bi prišla delavska rižčenost teh prostorov. Zagotav- kmalu tudi sam spoznal, da nje- !^eSS tako pas^ univerza »Toneta Tomšiča«, ki se ljaj0i da bi kulturni center tako gova dejavnost ni samo komerci- damo na kulturne dobrine, ko vendar vedno čaka na rešitev v zasilni jahko odigral svojo vlogo in bi alnega značaja, ampak da so nuj- ^obodn^uveijavijamo^svoje in- ob °bfiinskem komiteju postal izvršilni organ .kulturno-no povezani s kulturnimi interesi terese in želje7 * , , . , , . prosvetnega zDoia. la zoor pa ui celotne komune. / in zopet je slišati o&tke na račun V prostorih glasbene sole bi bil kulturno-politično telo, ki bi vodstva društva, ki neodgovorno in DPD Svoboda razvila sorodne pa- usmerjalo kulturni razvoj in daja- KAKSNO JE STANJE DANES poverili družba! Vodstvi so Te" hoteli noge: mladinski pevski zbor, me- i0 navodila za čimuspešnejši na-"; O svoji sedanji kultumo-prosvctni zamenjati, pa ni bilo sposobno v dveh šani pevski zbor in godbo na pi- dejavnost.1 govorijo v Ilirski Bistrici ietin pripraviti in Izvesti občnega jlaja £e bi mladina pokazala do-zelo kritično. Najprej omenijo občin- Zbora. Značilen pa je ob tem podatek, „nirn„ni!, tamhnrnški ski svet Svobod in prosvetnih društev, da je prav Svoboda v Ilirski Bistri- VOlj zanimanja za tamouiasKi ki naj- bi bil nosilec, organizator in cj ¿oblla lani dotacijo okrog 300 tisoč zbOr, bi dobila na razpolago 111- usmerjevalec vsega IjudsUoprosvetne- dinarjev, medtem ko so društva po strumente ga in kulturnega dela. Toda svet, ki vaseh, ki so delala, dobila znatno ' šteje 15 članov, se je v dveletni man- mani (vseh,šest drugih društev v ob- Ob vseh teh razgovorih Je nujno, da datni dobi sestal dvakrat, na sejo pa ¿¡nj 540 tisoč). se dotaknemo tudi kino podjetja. Zdaj je prišla polovica članov. Se ti dve seji sta bili leta 1961, lani se svet ni __ sestal niti enkrat. O drugi dejavno- jz ŠOLSKE PROBLEMATIKE V ILIRSKOBISTRIŠKI KOMUNI stl sveta nI nobenih podatkov, ne pismenih ne ustnih izročil. Sicer pa je na območju občine še vedno registriranih sedem društev (DPD Svoboda Ilirska Bistrica, DPD Sloga Jelšane, DPD Novokračlne, DPD Kncžak, DPD Bač, DPD Kutcževo ln DPD Dolnji Zemon), ki si v okviru !a&okzTijuds^ Zadnja reorganizacija Šolske upravni aparat občine ne bi ad- ga štipendiranja, ali bolje rečeno: M! ■■■■■ ■ h m............... mreže v ilirskobislriški komuni je ministrativno vmešaval v delitev, štipendistov pravzaprav sploh m- bUa lansko leto. Narekovali so jo merila za odmerjanje pa naj bi majo. Pri tem bodo morali od- ™ administrativni, finančni, uprav- temeljila na objektivnih načelih, igrati svojo vlogo občinski foru- ni in pedagoški vzroki. Današnja Le tako bi bilo mogoče odpraviti mi in tudi ' gospodarske orgam- mreža obveznega šolstva je taka, pomanjkljivosti, ki nastajajo pri zacije. da so na območju občine 4 raz- delitvi osebnega dohodka za uči- vite šole s pripadajočimi nodruž- teljstvo. Številke so pokazale, da ničnimi šolami. To so šole v Ilir- je bil lani osebni dohodek peda- _____ ski Bistrici (4 podružnične šole in goških delavcev nižji od občin- ^ljše"reševanji kaže""da ne bo- 1358 učencev), v Knežaku (2 po- skega povprečja dohodkov. Tudi do zagrešUi napake, ker bi se jim družnični in 315 učencev), v Ku- v primerjavi z drugimi pedago- zdelo da je preobrazba učno- teževem (248 učencev) in v Jel- škimi delavci so učitelji v ilirsko- vzgoj'nega sistema samo stvar šanah (1 podružnična in 137 učen- bistriški občini najbolj prizadeti. ugiteljstva. Zavedajo se, da je cev). Razen teh šol pa je samo- Njihovo povprečje je nižje kakor tudi na(jaijnja preobrazba naše stojna še šola na Premu, ki ima povprečje kolegov v republiškem družbe 0dvjsna 0(j kvalitete lju- 2 podružnični šoli in 143 učencev, ali okrajnem merilu. Upajo, da ^ w bodo nadaljevali " ' vendar pa ni popolna, ker iipa bodo tudi to v letošnjem letu la- samo-pet-razredov. hko popravili.. Posebne terenske razmere so Obenem pa se trudijo, da bi iz- zaenkrat narekovale tako rešitev, boljšali razmerje med osebnimi vendar pa se že danes kaže, da dohodki in materialnimi izdatki, bi bilo umestneje, če bi bila po- Zadnja leta je šlo za materialne polna osnovna šola na Premu in stroške šol 7 do 11 odstotkov vseh ne v Jelšanah. Prav tako pro- sredstev, dosegli pa bi radi vsaj Široka razprava v občini Ilirska Bistrica" o šolskih problemih in dobra volja za njihovo čim * ** ov - i t - ^ • .. i 5 a........-............» m - li LETOŠNJI PROGRAM JUGOSLOVANSKIH GLEDALIŠKIH IGER Za udeležbo na letošnjem Sterijinem pozorju v Novem Sadu je 32 gledališč pripravilo 24 predstav, Med temi Je 20 Izvirnih del, 3 so dramatizacije, eno delo pa je scenska adaptacija. Letošnje VIII, Jugoslovanske gledališke igre so v znamenju praznovanja 50-letnice književnega dela Miroslava Krleže. Zato bo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane Izvedlo Krleževo dramo »V agoniji", Hrvatsko narodno gledališče lz Zagreba pa Krlcževo »Ledo«, Od slovenskih gledališč bo nastopil še ljubljanski Oder 57 s Kozakovimi »Dialogi« in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z Zmavčevlm »Jubilejem«. RAZSTAVA ITALIJANSKEGA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije prireja v sodelovanju s komisijo za, kulturne zveze s tujino v prostorih Moderne calertle v Ljubljani razstavo italijanskega industrijskega oblikovanja. Razstavljenih je nad 200 uporabnih predmetov najboljših italijanskih oblikovalcev. TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI SPREJEMNIKI V JUGOSLAVIJI Po podatkih zveznega zavoda za statistiko imamo danes v Jugosla-1 viji 2 milijona 800.000 radijskih sprejemnikov in skoraj 127,000 televizorjev. To se pravi, da je imel svoj radijski sprejemnik vsak 10, prebivalec, na en televizijski sprejemnik pa je prišlo 149 prebivalcev. SODELOVANJE KNJIŽEVNIH MATIC Tudi letos bodo nekatere jugoslovanske književne matice sodelovale z mnogimi znanstvenimi in kulturnimi ustanovami. Tako bodo v pripravah za zgodovino jugoslovanskih književnosti angažirane poleg organizatorjev Matice srbske in Matice hrvatske tudi Srbska akademija znanosti ln umetnosti, Slovenska Matica in Filološka fakulteta v Skop-lju. Pri prvem bibliografskem leksikonu jugoslovanskih pisateljev .bodo sodelovali številni kulturni in znanstveni sodelavci. Srbska in Hrvatska Matica pa bosta skupno delali slovar sodobnega srbohrvatskega književnega Jezika. ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE O KULTUIiNIH ODNOSIH Na zadnjem razširjenem plentimu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu so proučevali materialne ln družbene pogoje za kulturno življenje delavskega razreda, Ze v uvodnih besedah je sekretar CS ZSJ Ašer Deleon poudaril, da bi bila demokratizacija naše družbe nepovoljna, če ne bi delovni ljudje naše dežele samostojno odločali tudi o kulturnem razvoju in o pogojih za zadostitev kulturnih potreb. 2al še vedno živijo pojmovanja, da so kulturni problemi ločeni ln specifični in da se z njimi ne more ukvarjati običajen delovni človek. Prav tako pa tudi številni kulturni ustvarjalci pozabljajo, za koga ustvarjajo in zanemarjajo materialne ln kulturne interese širokih slojev delovnih ljudi. Razprava na razširjenem plenumu je tekla o številnih negativnih pojavih v našem kulturnem življenju, pa tudi o zanemarjenih kulturnih odnosih. Izkazalo se Je, da bi bilo treba nuditi predvsem osnovno Izobrazbo vsem delavcem, da bi tudi v kulturnem življenju lahko aktivneje sodelovali. Številni diskutanti so se zavzemali za čimprejšnje formiranje skladov za kulturo v komunah. V razpravi je sodeloval tudi predsednik CS ZSJ Svetozar Vukmanovlč in se je podrobneje zadržal pri socialističnih in nesoclalističnih pojavih v kultutl, ZGODOVINSKI FILM O HERCEGOVSKEM UPORU PROTI TURKOM Zagrebško podjetje »Jadran film* je začelo snemati zgodovinski film z naslovom »Nevesinska puška«. To bo film o hercegovskem uporu proti Turkom leta 1875, glavna osebnost pa legendarni hercegovski junak Mlčo LJubobratič. V filmu ga bo Igral Miha Baloh. V večjih vlogah bodo Igrali še Peter Pr\'lčko in Jovan Miličevlč, režiser je Zika Mitrovič, scenarist pa Slavko Goldstein. Film bodo snemali v Zagrebu, na Reki in v Kostanjevici na Dolenjskem. FILM O DRVARSKEM DESANTU Za beograjsko podjetje »Avala film« je začel snemati Fadll Ha-džič nov film, ki obravnava enega najzanimivejših dogodkov naše narodnoosvobodilne borbe — nemški desant na Drvar leta 1944. Naslov filma bo »Vsa pozornost temi!«. Priprave za snemanje tega filma so trajale osem mesecev, scena-rijska skupina — Fadll Hadžlč, Branko Coslč in dva vojaška svetovalca — je pregledala celotno domače in tuje gradivo o desantu. V glavnih vlogah nastopajo Maks Furljan, Mata Miloševič, Pavle Vujisič, Ljubiša Samardžič, Marija Lojk, Franc Trefalt, Darko Tatič in drugI. Kakšnih 30 epizodnlh vlog bodo zaupali znanim filmskim in gledališkim igralcem. Film snemajo v clnemascopu. začeto delo. Sedemindvajsetega marca v zgodnji nočni uri se je zaradi srčne kapi nenadoma končalo življenje. primorskega rojaka, slovenskega književnika, zdravnika in dolgoletnega glavnega urednika in predsednika založniškega sveta založbe Lipa — doktorja Bogomira Magajne. Usodna kap mu je pretrgala življenje trdega dela; vs'2 njegovo udejstvovanje na najrazličnejših področjih, predvsem književnem in zdravniškem, je bilo eno samo veliko razdajanje samega sebe, prežeto z ljubeznijo do sočloveka in rodne zemlje. Rodil se je v Gornjih Vre-mah 13. januarja 1004, klasično gimnazijo je . končal v Ljubljani, medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1930 promoviral. Nekaj časa je služboval' kot vojaški zdravnik, pozneje pa kot specialist v bolnišnici z.a duševne bolezni. Prva vojna leta je bil v italijanski internaciji, od jeseni 1943 se je kot partizanski 'zdravnik aktivno udeležil narodnoosvobodilne vojne. Med obema vojnama je pisal v različne revije, napisal več povesti iz lastnega študentov-skega življenja ter službovanja po raznih krajih (Gornje mesto, Graničarji) ter noveli-stičnih zbirk (Primorske novele, Bratje in sestre, Le hrepenenja, Zaznamovani, Oživeli obrazi). Za mladino je objavil več del (Brkonja Čeljustni}c, Čudovita pravljica o Vidu, labodu in belem ptiču, Račko in Lija, V deželi pravljic in sanj). Iz lastnih partizanskih izkušenj in vtisov je napisal novele, ki so povezane z resničnim življenjem ljudstva in bojem za osvoboditev (Sopotniki, Veliko brdo, Križanje, Marok, Partizanske fantazije, Sonjin povratek). V Kopru so izšle tri njegove knjige: Odmev korakov, Zgodbe o lepih ženah, Na bregovih srca. Pokojnikovo ime je najtesneje povezano z ustanovitvijo in delovanjem koprske založbe Lipa. Dr. Magajna ji ni samo posredoval svojih pisateljskih izkušenj, ampak je vseskozi neutrudno delal, svetoval, vodil seje, sprejemal obiske književnikov, usmerjal programsko politiko in imel še mnoge načrte. Pred kratkim je bilo v Ljub- sklenili, da bo Zveza delavskih in cih, o njihovem zanimanju ali ne- učuieio še stanie nekaterih po- razmerje 80:20, to se pravi 20°/o Ijani posvetovanje Zveze delav- ljudskih univerz Slovenije pripo-.zanimanju za kulturne dogodke družničnih šol kier pri določanju za materialne izdatke. skih in ljudskih univerz in Zveze ročila občinskim izobraževalnim in za umetnost ter končno ana- števila razredov niso odločali pe- z boljšim in stimulativnejšim Svobod in prosvetnih društev ustanovam, -j v okviru svojih liza prostega časa občanov dagoški vidiki, pač pa stanje pro- načinom nagrajevanja bo mogo- storov in kadra. če izboljšati tudi strokovno kva- Kakšno je stanje šolskih zgradb lifikacijo pedagoških delavcev, na ilirskobistriškem območju, pa Zdaj je v občini 54 razrednih uči- nam ilustrira dejstvo, da je od teljev in 16 predmetnih učiteljev 15 šolskih stavb bilo pred prvo in profesorjev. Po številu učencev svetovno vojno zgrajenih 13. V in oddelkov pa bi potrebovali 51 času med obema vojnama ni bila učiteljev za razredni pouk in 32 zgrajena nobena nova šola, po učiteljev za predmetni pouk. V Slovenije o možnostih, da bi tudi možnosti in upoštevaje potrebe in Ob vsem tem je pomembno, da pri nas postale ljudske in delav- zanimanje prebivalcev ustanav- bo postala estetska vzgoja odra- ske univerze estetsko izobraže- ljajo kulturne centre, ki bodo slih stalna, načrtna in primerno vahie ustanove za odrasle. Do skrbeli v prvi vrsti za estetsko financirana, manj pa je važno, zdaj so se ukvarjala s pošolsko vzgojo občanov. Ti novi centri ali bodo estetsko vzgajale Svobo- estetsko vzgojo v glavnem pro- naj bi tesno sodelovali s prosvet- de ali bodo prevzeli to nalogo svetna društva. Toda za to obli- nimi društvi in s klubi na svojem novo ustanovljeni kulturni centri ko dejavnosti nimajo ne dovolj območju. sredstev in ne strokovno izobra- pri načrtni estetiki vzgoji, ki naj ali delavske in ljudske univerze. osvoboditvi pa dve, in sicer na zvezi s tem vprašanjem ni samo ženih ljudi. Zato je ostajala estet- postane široka spodbudna dejav-Preložah in v Jelšanah. Šolskega boljša stimulacija, ampak tudi ska vzgoja, ki oblikuje človekovo nosti je posebno važna analiza - ■ osebnost, nenačrtna in tudi ne- trenutnega kulturnega in družbenega položaja, kulturnih do- prostora je torej toliko, kot ga politika štipendiranja. Do sedaj osebnost, je bilo pred prvo vojno, šoloob- je bila prav ilirskobistriška ko- privlačna. je _ veznih otrok pa je štirikrat vec. muna značilen primer nepaertne- Posebno pereče je stanje v Ilirski Bistrici, vendar se zdi, da so se vprašanja končno lotili z vso odločnostjo, čeprav bo potrebno še precej truda in finančnih sredstev, da bodo dogradili novo šolsko stavbo, Ce bo to uspelo, po- || tem bo vprašanje za tretjino vseh šoloobveznih v občini rešeno. Obenem pa bo treba misliti na postopno odpiranje gimnazijskih razredov, kajti vsako leto konča osnovno šolo okrog 200 učencev. Večina ostalih šolskih stavb, v Na posvetovanju v Ljubljani so godkov, dalje podatki o prebival- Odlomek iz prve knjige V PODZEMLJU. Izšlo v knjižni zbirki Nova Obzorja. Prevedel Jože Fistrovič. Opremil Uroš Vagaja Sharktooth si je prižgal cigaro, prvo prižgane; oken ni bilo. Ni jih maral, pard. Mislim, da je ostala ena Se'od cigaro tistega dne, in se zleknil v sto- ker so ga opominjala,_ kakšen _ dnevni vojne,_ ampak iz vojne je prišel živ, lu, da bi premišljeval. Na povabilo okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Koper ie prišla v petek v Koper delegacija Slovenske prosvetne zveze iz Italije, v kateri so bili Ubald Vrabec, Gorazd Vesel in Edbin Švab. Predstavniki okrajnega sveta Svobod in PD Koper so seznanili goste iz Italije o problemih kul-turnoprosvetnega dela v našem Poslanik bo imel tiskovno konfe- ba brez oken. brez ur. Ugotovil je. ■ v. , . , m .... renco, verjetno popoldne. Stone bo da dela hitreje, kadar ne ve za goto ODCmi Dl Dlla potreDna lemeljne razstavljen javnosti, ujetnik. Poslal vo, ali je točen. Ce je _ postalo ne- čas je. Po njegovem okusu je bila so- tako da je hudo zastarela. Rad bi, da okraju predstavniki slovenske . . ....... — - čed^i"°nje ^¿jaški"prioku^ln^dodaj Posvetne zveze pa so pripovedo- podatke do danes. Lahko bi opravil vali O svojih težavah ter O SVO- Sharktooth je adaptacije, dozidave pomožnih bo Lacyja - Lacy je zmerom priha- vzdržno, je lahko pogledal na uro v splošen pregled in se prepričal, ali učnih prostorov (telovadnice, de- 3al v službo v snažni srajci čeprav veži. -------------- lavnice, kabinetov, šolske kuhinje ¿USVolS'tfkiTWbK h™' ltd.) in ureditve upravnih prosto- zaznamovanega s »tekoče in izbrano«. »Zakaj se malo ne naspiš?« je vpra- rov. Istočasno S tem vprašanjem Bilo je iz Tassovega telegrama Samo Sai. pa bi morali reševati tudi vpra- da' hn^o^bn^-" ■ "Samo mlm°Breae- sem. se. zgiasil, odločitev, da bo potreboval za tisti da bom vzel nekaj denarja,« Je odvr- nil Willie, »Dovolj ga Imaš.« sanje šolskega inventarja, ki je dan dodatnega fotografa. Preletel je navadno iste starosti kot stavbe svoj seznam neorganiziranih sodclav- in že dolgo ne ustreza zahtevam v?ikoVpočasi36 sluSalko' zavrtcl žle" sodobnega pouka, »Oprosti, da'te budim, fant, ampak Prav tako ie nezadovoljivo re- hotel sem te dobiti, preden bi te po- .trav wko je nezadovoljivo rt grabil kdo drug . . . Danes popoldne, šeno vprašanje stanovanj za uci- ampak napisal tt bom za ves dan. teljstvo. Vsa povojna leta je V II. Demonstracija. Tass ves čas pošilja Bistrici le 5 učiteliev dobilo dril- sama krepka poročila .., Da, "seveda na psu.« Ti , v" u^^Jev uooiio aru ge bQ sprožilo Bodo že tako narediIli, »Dobro, podpiši potrdilo, ko ga boš zinslca stanovanja, i pa SO bila da se bo sprožilo ... Ne. Ne skrbi, vzel,« je rekel Sharktooth. samska, še huje pa je na pode- Običajni pogoji plus zavarovalnina za »Da, seveda,« želiu, kjer ima le malo pedago- tv?J° Ce -t? nisl p?r,av' "iSa,k!ni so bm videti?« v, ■, . , • a — i nal ... O. K. Drži? .. . Prav, za izho- »Kdo?« Ških delavcev primerno družinsko dišče imej Crillon Bar. Tam bom pu- »Oni, kdo neki pa?« Stanovanje. stil sporočilo zate, če te_bom potre- »Palico je imel, Pred fotografi so jo nam manjka še kaka odlična osmrtnica. Ves tisti fascikel bi bilo treba modernizirati. Mogoče ti bom to naložil, če mi ne boš delal po volji,« »Toda ta hip potrebuješ samo Shep-pardovo?«** »Da, A za božjo voljo glej, da ne boš puščal okrog kakih osnutkov, ne jem delu. Zastopniki obeh kulturnopro-1 svetnih organizacij so se dogovorili o medsebojnem sodelovanju in o medsebojnih gostovanjih. Okrajni svet Svobod in PD Koper bo posredoval Slovenskemu klu- H. L. HUMES »Samo da plačam taksi. Malce sem boš moral še sam ustreliti.« »Previden bom. da bi jih zaznamoval kot »priprav- bu v Trstu ter večjim slovenskim ljeno osmrtnico«. Kak norec bi čisto prosvetnim društvom V Italiji lahko sklepal, da je poslanik stopil iz nrprHvqtelip 7n njnn nnrlrnoin sedanjega časa, in bi brzojavno od- preoavaieije za lažna področja poslal njegovo osmrtnico. Ne odrivaj kulturnega in splošnoizobraževal- ga v pozabijenje, dokler ti ne bo pri- nega značaja. Prav tako pa so se pravljen. p„ tem pomagati. Sicer ga že dog0vorili tudi o zamenjavi umetniških skupin. Baletna šola »Uporabljaj pretekli čas in svojo iz- iz Kopra bo Še v letošnji sezoni najdljivost, Cim manj nam bo treba na»tonila v Trstu dramski «kuna novo pisati, tem hitreje jo bomo nasiopna V listu, UramsKa SKU- lahko oddali.« pina Slovenskega dijaškega doma vpifšalŠwfnieJe tak° Zel° bolan?" 3e iz ^rsta pa bo gost na okrajni _ ... Ce hočeš, da bo"kak človek živel leviji dramskih skupin v Kopru, -mai;™ V «hPini Vi*pin boval ■ ■ ■ Menl vseeno. Opazuj rano- zakrivali. Bolj s težavo se je spravil večno, pripravi zanj osmrtnico. Pre- • Obisk slovenskih prosvetnih rrvt diidiut v ouum «-¿¿eju, žico in ravnaj po lastni presoji. Tele- dol po stopnicah iz letala. Ampak minejo zmerom taki, ki jih nimamo v delavcev iz Italiie in razgovori SO da novi zakon financiranja šol- foniraj.« drutrače se io zrini knr^rirav« f«nin„ „¡^„..'n „J„ "»dvtev nanje in razgovori so Stva postopoma izenačuje delov- _ ostanek se je ravnokar skončeval ne kolektive šolskih zavodov delovnimi kolektivi fasciklu, in nikdar ti rie dajo časa, "J* , , • j.,, - , , »Zakrivali so jo, kot da nI nič, kaj? da bi nabral dovoli gradiva. Ostani Pokazali, da SO taki stiki zelo ko- v gospodar skih organizacijah. Lani je bilo novem sistemu financiranja še bo pustil katerega v uradu — to je »Ne, Willie. Samo premišljujem. »Kdaj hočeš tisto — kartoteko za ■■ ■ ..........-v, ..-v ,—. v. trenutek, ki so ga izbrali, da bodo Sprašujem se, ali imajo kake pre- poslanika?« ie vprašal Willie mnogo nepravilnosti m celo krši- vrgli predsednika Francije. Usedel se grešne skrivnosti. Je bil Caddy tam?« ......... .....' tev zakonskih določil, zato pa le- Je, da bi uredil poročilo, ki ga je bil tos skušajo to popraviti. Vzrok je strilcer sporočil po telefonu. Tole lah- GORIŠKO GLEDALIŠČE V KOPRU IN V IZOLI »Ni sile, Willie,« je lahkotno odgo-»Bil.« \ voril Sharktooth, zleknjen v nasla-»Se je zdel žlvčcn?\ Se je veliko njaču. Izdihnil ie počasen oblak tež-, ., , . , i -u • ko Sre ven z zgodnjim brzojavom — smejal, stresal roke ln tako dalje?« kega dima, ki mu 1e ovijal glavo kabli. predvsem v tem, ker družbeni eim prej, tem bolje. Opravimo teža- »Da, nekoliko,« je rekel Willie. kor klobčiči umazane niti »Kadar- . sklad za Šolstvo ni imel, na raz- ško delo sproti ln ga sproti odpoš- Sharktooth se je dvakrat zamišljeno koli pred njegovo smrtjo, to je vse. Ansambpl H-oriškp»n «ledališča polago dovolj sredstev, obenem IJimo. Naval bo popoldne. Edina pri- zavrtel na stolu. »Koliko je zdaj star TI odloči. Ne pozabi - da si.mi ob bo snstnvnl v TCnnrn fnptpk 29 \r. nirtnnnl W r-i^HoliPTraW ložnost. da bo videl Stona, bo po - čez šestdeset, kajne?« petih nazaj. Slab dan bo danes.« 00 &ostovai v Kopni (petek. pa je nastopal kol razaeijtvdifcx koncu- Jutri bo mogoče miren, dan- »Tako nekako.« »Se kaj?« Je vprašal Willie, »Misliš marca) m v Izoli (sobota, 30. III.). DO starem proračunskem sistemu. Vsi bodo pridno prebirali, kaj se je »V bolnišnici je bil strogo zaupno.« iti popoldne pogledat Stona?« Unrizorili hrrin Strindhprffovo Zato SO letos pedagoški delavci danes Sharktooth je vstal »Willie, rad bi, »Zaprl vrata. Ves dim spuščaš ven.« dram'o »oče« Pri ni edsHvi sode- zahtevali nai bi bil UDravni od- 3e bllS, v pisa,rn,V vkl°Pu Je da " pogledal v naš arhiv s priprav- Willie Je zaprl vrata sobe brez oken, ar.am° »<->ce« . PleUStavi SOde- Zdilievdii, naj ui uu upidvui uu električno pečko in luči so potem- IJcnimi osmrtnicami in se prepričal, brez ur. Izračunal je, da bo lahko luJO kot gost igralka Ema Star- bor sklada samostojen, naj se nele. v pisarni je Imel lučt zmerom alt jo Imamo na ime Bruco Peel Shep- spal vsaj Sest ur, če bo pohitel. čeva. Štev. 14. — 29. marca 1963 REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA V prvem kolu spomladanskega flela republiškega nogometnega prvenstva je izolski Delamaris pripravil največje presenečenje tega kola. Povsem zasluženo je premagal enega . izmed favoritov za prvo mesto Železničarja v Mariboru z 1:0 (0:0). Delamaris je prišel do dveh točk z odlično taktiko in z borbeno igro celotnega moštva. Domačini so namreč ves prvi polčas močno napadali, toda zaracli px*etiranega kombiniranja je obramba gostov zelo učinkovito razbijala vse njihove akcije. V drugem polčasu je imel Delamaris več od igre. Povsem je vsilil nasprotniku svoj sistem dolgih pasov ter ustvaril več nevarnih situacij pred vrati Železničarja. Izkoristil pa je žal le eno v 63. minuti, ko je Kovačič s treh metrov neubranljivo pretresel mrežo. Gostje so zamudili še nekaj ugodnih priložnosti, zlasti Kostič, ki pa je bil kljub temu pobudnik m organizator vseh napadalnih akcij Izolčanov. V nedeljo se bo Delamaris pomeril na igrišču v Kopru z enaj-storico Murske Sobote. Preizkušnja ne bo lahka, saj sodi Murska Sobota med tista moštva, ki Izol-čanom ne ležijo. Jeseni je Delamaris doživel katastrofalen poraz v Murski Soboti z 1:7. Tudi drugi primorski zastopnik Gorica je v nedeljo osvojil dve točki. Premagal je na domačem igrišču enajstorico Odred-Krim z 2:1. Domačini so imeli več od igre in njihova zmaga je zaslužena^ Lestvic a Triglav 14 11 3 0 28:9 25 Ljubljana 14 8 3 3 40:19 19 Kladivar 14 5 7 2 27:21 17 Rudar(T) 14 7 3 4 37:30 17 Železničar 14 7 3 4 20:22 17 Slovan 14 7 1 6 30:26 15 O. Krim 14 6 3 5 18:17 15 Celje 14 6 2 6 23:23 14 Sobota 14 4 5 5 22:19 13 Gorica 14 5 2 7 25:33 12 Svoboda 14 3 5 6 15:17 11 Ilirija 14 2 d 8 16:30 8 Delamaris 14 2 4 8 12:33 8 Rudar (V) 14 2 1 11 14:38 5 rojstva V koprski porodnišnici so rodilo: Ana Marija Mahnič iz Dragonje — dečka, Lidija Radonič iz Portoroža — deklico, Mafalda Peroša iz Gažona — deklico, Danica Miiženič lz Kopra — dečka, Ivana Maglica iz Golca — deklico, Cecilija Kocjančič lz Dola — deklico, Flore Mohorič iz Portoroža — dečka, Ivka Koprlvee iz Eertokov — dečka, Julijana Stare iz 'Pobegov — deklico, Jolanda Matoš iz Kopra — deklico, Ida Peroša iz Ankarana — dečka, Ivana Koršič iz Brlde — dečka, Lidija Cobaltl iz Izole — dečka, Antonija Zupančič iz Pirana — deklico, Marija Lidija Radojkovič iz Pirana — deklico, Andjela Pavletlč lz Vinice — dečka. RAZPIS Stanovanjska skupnost Izola razpisuje prosto delovno mesto kvalificiranega kleparja. Pogoj: Opravljen izpit za kvalificiranega delavca in triletna .praksa v samostojnem delu. Osebni dohodki po pravilniku oziroma dogovoru. Nastop službe možen takoj. Ponudbe dostaviti do 10. aprila 1963. RAZPIS »STIL« tovarna pohištva Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. KURJAČA 2. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA 3. PREDDELAVCA V LAKIRNICI Pogoji: pod 1. in 2. strokovni izpit iz stroke ter 2 do 4 leta prakse, pod 3. znanje brizganja lesnih površin. Prejemki (pod 3. 130 do 140.—)_ prevoz in nastop službe po dogovoru. Ponudbe z opisom službe' pošljite na gornji naslov. V pripravah za spomladanski del prvenstva v koprski okrajni nogometni ligi sta se v Kopru pomerila domači Tomos in Jadran iz Dekanov. Domačini so s težavo zmagali s 5:2. Prvi polčas je namreč potekel v enakovredni igri, oziroma so bili gostje celo boljši. Sele v drugem polčasu so začeli igrati domačini nekoliko bolj zbrano in videli smo tudi nekaj lepih kombinacij. Na splošno lahko rečemo, da je moštvo To-mosa še zmeraj v krizi in je veliko vprašanje, če bodo Koprčani osvojili prvo mesto v okrajni ligi. Posamezni igralci namreč še zme- VIPAVA — TABOR 4 : 0 Igralci Tabora so doživeli v Vipavi nepričakovano visok poraz. Treba pa je upoštevati, da so se komaj začeli pripravljati za spomladansko nogometno sezono, medtem ko ima Vipava za seboj že nekaj srečanj z močnejšimi nasprotniki. raj ne prihajajo disciplinirano na treninge, niti ne izpolnjujejo navodil tehničnega vodstva med tekmo. POROKE V Kopru so so poročili: Marija Milena Dergane, uslužbenka iz Jurke vasi (Novo mesto) ln Anton Lipovec, mlinar iz Smihela (Novo mesto); Emilija Ferjančič, uslužbenka iz Pirana in Anton Uršič, varilec iz Pirana; Margareta Božič, frizerka iz Izole ln Hrvoje Jurca, uslužbencc iz Kopra. V Sežani so so poročili: Lidija Sturm, učiteljica iz Senožeč in Raj-mund Cerln, strugar iz Zabič; Bernarda Marta Obersnel, delavka iz Divače in Zorlco Gherlani, gradbeni de- lavec iz Saleža pri Trstu; Ada Pirje-vec, uslužbenka iz Orleka ln Milan Miklavec, uslužbencc iz Grahovega brda; Ana-Marlja Slavec, uslužbenka iz Sežane in Miro Perhavec, šofer lz Sežane. SMRTI V Kopru so umrli: Jožef Stoka, star 63 let, iz Tomaja; Ana Skorja, stara 67 let, iz Crnotič; Anna Maria Ponis, stara 87 let, iz Kopra; Sergio Marušič, star 8 mesecev, iz Marušlčev; Marija Lcvac, stara 34 let, lz Semedcle. V sežanski občini so umrli: Ivana Tavčar roj, Mljač, stara 70 let, iz Merč; Jožefa Kocjan roj. Ivančič, stara 80 let, iz 2irlj; Jože Mahnič, star 68 let, iz Grižen; Frančiška Fabjan roj. Cerne, stara 81 let, iz Dan pri Sežani; Marija Trampuž roj. Šeligo, stara 84 let, iz Sežane; Ivan Grežar, star 60 let, iz Velikega polja; Frančiška Mi slej roj. Novak, stara 71 let, lz Ka-zelj. OBVESTILO Komisija za bivše politične zapornike, internirance in de-portirance pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije organizira potovanje v Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Rok prijave: za Buchenwald do 3. aprila t. 1. za Dachau in Mauthausen' pa do 10. aprila t. 1. Prijave za potovanje sprejema turistično podjetje »Kompas«. RAZPIS Gostinsko podjetje »Galeb« Koper razpisuje delovna mesta poslovodij za obrate: »GALEB« Koper »TAVAEKNA« Koper »LOŽA« Koper. Pogoji: vlsokokvallflciran gostinski d.elavec s 5-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec z 10-letno prakso v gostinstvu. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 31. III. 1963. V nedeljo, 24. marca sta bila v Kopru dva športna dogodka: prijateljska košarkarska tekma med domačim klubom in članom prve slovenske lige Lesonitom iz Ilirske Bistrice. Zmagali so gostje z rezultatom 74:56 (32:31). Mladi neuigrani Koprčani so se gostom enakovredno upirali le v prvem polčasu, v drugem pa so jim pošle moči in gostje so pridno polnili koprski koš. Čas bi že bil, da bi se tudi v Kopru postavil na noge košarkarski Idub, saj je med koprsko srednješolsko mladino nekaj talentov, ki bi pod primernim strokovnim vodstvom in ob pomoči starejših igralcev (Jakomin) lahko dosegli lepe uspehe. Drugi športni dogodek v Kopru je bila prijateljska nogometna tekma med NIC Tomos in NK Dekani. V slabi in nezanimivi igri so zmagali domačini z rezultatom 5:2 (2:2). Strelci za NK Tomos: Pire 2, Kavalič, Klecin in Gom- ZA JADRANSKI POKAL V PORTOROŽU Zveza letalskih organizacij Slovenije bo prireditelj letošnjega, to pot že tretjega mednarodnega padalskega tekmovanja za pokal Jadrana. Prireditev bo v času med 22. in 30. avgustom letos v Portorožu. Pred tem pa se bodo najboljši domači motorni piloti srečali na drugem aero-rallyju, ki bo med 21. in 22. junijem na progi od Ptuja do Portoroža. Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je danes zjutraj nenadoma zapustil naš predragi brat in stric primarij in književnik Žalujoči: France, brat; Marija, Pavla, Zorka in Danica, sestre ter ostalo sorodstvo. __ Vremski Britof, Ljubljana,.Ilirska Bistrica, Pittsburgh (ZDA) — 27. marca 1963 Hrano in stanovanje nudim za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Informacije v prodajalni obutve, Izola. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE KOPER razpisuj e 1. javno pismeno licitacijo za dela na izgradnji cestnega omrežja in zunanje ureditve stanovanjskega naselja Semedela III. Razpisana vrednost del je 36,622.411 din, dovršitveni rok 20. junij 1963. Licitacija bo dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri. Projekti, popis del in razpisni pogoji so na razpolago v tajništvu sklada —i, ^mmm mmm^mm H NEPRIČAKOVANO JE UMRL SLOVENSKI KNJIŽEVNIK, SOUSTANOVITELJ IN DOLGOLETNI PREDSEDNIK ZALOŽNIŠKEGA SVETA NAŠE ZALOŽBE S DVANAJST LET JE ZAVZET ZA RAZVOJ PRIMORSKE ZALOŽBE Z LJUBEZNIJO IN POŽRTVOVALNOSTJO OPRAVLJAL DELO GLAVNEGA UREDNIKA IN PREDSEDNIKA ZALOŽNIŠKEGA SVETA NAŠEGA DRAGEGA PREDSEDNIKA BOMO S HVALEŽNOSTJO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU CZP »PRIMORSKI TISK«, KOPER ZALOŽNIŠKI SVET, UREDNIŠKI ODBOR IN UPRAVA ZALOŽBE LIPA bač po 1 gol. če Tomos ne bo v kratkem času rešil vprašanja vratarja, so zaman vsi upi za osvojitev prvega mesta v podzvezi Koper, še manj pa upravičene težnje za vstop v slovensko ligo. Bojan R. STRELJANJE ZAKLJUČEK BOJA ZA »ZLATO PUŠČICO« V koprskem okraju so zaključili s predtekmovanji v streljanju z zračno puško »za zlato puščico«. V finalno tekmovanje ,za zlato puščico se je uvrstilo 86 tekmovalcev, ki se bodo v nedeljo pomerili v Novi Gorici za naslov okrajnega prvaka. Prvak izolske občine je postal Jurcula, ki je zadel 267 krogov, v koprski občini je bil najboljši Oio (253 krogov), v postojnski Mikoletič in v ajdovski KobaL MALI ROKOMET Oba primorska zastopnika v republiški rokometni ligi sta v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva ostala praznih rok. Ajdovščina je nepričakovano izgubila doma s Tržičem z 8:13, Gorica pa je prav tako izgubila doma s Slovanom s 15:25. BLED je okoli 24. marca odplula iz Trsta v Benetke. V Split bo prispela 29. marca BOHINJ je odplula 26. marca iz Buenos Aircsa proti Santosu, kamor bo prispela 30. marca BOVEC je 22. marca odplula iz Ploč proti Genovi, kamor bo prispela 30. marca ZELENGORA Je bila okoli 25. marca v Apapi, 31. marca bo v Takoradl in 4. aprila v Abidjanu POHORJE je prispela okoli 26. marca v Las Palmas in bo 1. aprila v Conakryju BLED bo odplula 7. aprila proti za- hodnoafriškim pristaniščem GORANKA je bila 21. marca v Adenu, 20. marca v Karachlju, 2. aprila pa bo v Bombayu TRBOVLJE je okoli 28. marca priplula v Hong Kong, 3. aprila pa bo zaplula v japonske vode KOROTAN je bila okoli 24. marca v Coss Bayu, 28. marca v Eureki, 2. aprila pa bo v Long Beachu BELA KRAJINA je okoli 25. marca priplula na Reko BIHAC je okoli 24. marca priplula v Split DUBROVNIK raztovarja v indonezijskih pristaniščih GORENJSKA Je v Cataniji, nato bo krenila proti Sfaxu in Reki LJUBLJANA Je okoli 23. marca priplula v Split MARTIN KRPAN je na poti iz Assabe proti Beyrouthu PIRAN Je okoli 23. marca priplula v Albany ROG je okoli 26. marca prispela v Rotterdam VABILO 1 Vabimo Vas' na tradicionalni maturantski ples, ki bo 6. aprila v dvorani »TOMOSA« v Kopru. Igra priznani orkester 6 BLUES + 1 s pevko Barbaro Jarc. Pester program, izvolitev kraljice plesa, bogat srečolov ter pijača in jedača. Predprodaja vstopnic v trafiki na Titovem trgu v Kopru. Maturantje ESŠ — Koper NEDELJA, 31. 3, 1963 10,30 Matineja RTV Ljubljana — Kon- . cert narodne glasbe. Sodelujejo: Komorni zbor RTV Ljubljana, ansambel Jožeta Kampiča, folklorna skupina »Tine Rožanc« ln pianist Marcel Ostaševski 11,30 »MESTO STRAHOV« — Zgodba iz serije Veter PONEDELJEK, 1. 4. 19G3 18,35 »NEVARNOST V D2UNGLI« — Zgodba iz serije Super-avto 19,00 »ANNO 3003« — Slovenski lutkovni iilm v režiji Iva Lehpa-merja 19,30 TV OBZORNIK SREDA, 3. 4. 1063 17,00 RUŠČINA NA TV — 14. lekcija 17,30 ANGLEŠČINA NA TV — 14. lekcija 18,00 »NORČIJE HROSCKA PRISMO-DEKA« — Slikanica za najmlajše 19,30 TV OBZORNIK 20,30 TRIDESET MINUT S PLESNIM ORKESTROM RTV-LJUBLJANA IN SOLISTI. Sodelovali bodo: Ljiljana Petrovič, Nino RobiČ, Ozren Depolo, Jože Kampič, Milan Ferlež, Urban Koder in Dušan Veble. Dirigiral bo Jože Prlvšek. Na sporedu bodo najnovejše kompozicije ln priredbe 21,00 KRATKI FILM ČETRTEK, 4. 4. 1963 19,30 TV OBZORNIK 19,45 TV POSTA 20,30 AKTUALNI RAZGOVORI PETEK, 5. 4. 1963 RUŠČINA NA TV — 15. lekcija'. ANGLEŠČINA NA TV — 15. lekcija KULTURNA PANORAMA »ETIOPIJA« — Predavanje iz cikla Popotni vtisi »SAMOOBRAMBA« — Reportaža lz serije Boj za obstanek v morju. Razvoj morskih živali za čim boljše obvarovanje pred sovražniki ■ TV OBZORNIK PROPAGANDNA ODDAJA REZERVIRANO ZA PRENOS (Predviden Verdi; »Rigoletto« iz opernega gledališča SNG v Ljubljani) _____— Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica razpisuje na podlagi sklepa sprejetega na'7. redni seji dne 9. 3. 1963 ter v smjslu členov 10, 43, 44, 46 In 47 zakona o finansira-nju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47/1959) in po členih 16 in 18 pravil sklada III. NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska 74,000.000.— din za območje občine Ilirska Bistrica, in sicer: 1. Posojila po tem natečaju se bodo odobravala samo družbeno-pravnim osebam: a) za gradnjo in nakup novih stanovanj do 70,000,000.— din b) za popravila stanovanj hišnim svetom do 4,000.000,— din. 2. Višina lastne udeležbe od predračunske vrednosti investicij znaša najmanj: a) gospodarske organizacije: industrija, gradnje, promet, gozdarstvo 50 'h trgovina, gostinstvo, obrt 30 'It, kmetijstvo 20 'It, b) ustanove s samost. finanslranjem, hišni sveti 20'/., c) politično-teritorialne enote 10 •/«. 3. Posojila se bodo dovoljevala po obrestni meri, ki ne bo nižja od: a) gospodarske organizacije: industrija, gradnje, promet, gozdarstvo, trgovina, gostinstvo, obrt 3 'It, kmetijstvo 2 •/•; b) ustanovo s samostojnim finanslranjem, hišni sveti, polltično-terlto-rialne enote 2 'It. 4. Najdaljši rok vračila je: a) za gospodarsko organizacije do 20 let, b) politlčno-ter. enote, ustanovo s samostojnim finanslranjem, hišni sveti do 30 let. 5. Rok koriščenja posojila Jo 1 leto po podpisu posojilne pogodbe, 6. Ponudnik, ki se udeleži natečaja, mora položiti varščino v višini 2 'It od zneska posojila, katero vplača na račun 602-12-6-17 pri Narodni banki FLRJ — podružnici v Ilirski Bistrici in katera zapade v korist sklada, če odstopi od ponudbe. 7. Ponudba za odobritev posojila mora vsebovati naslednje podatke: a) naziv posojilojemalca, b) višina zaprošenega posojila, razporejenega po tranšah, c) višina in vrsta lastnih sredstev. č) namen posojila in v kateri fazi sc gradnja nahaja, d) višina predračunske vrednosti gradnje, c) rok odplačila posojila, f) obrestna mera, g) čas prlčetka in dovršitev del, h) znesek vseh posojllojemalčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, 1) način zavarovanja posojila, j) za nakup stanovanj se mora navesti število in vrsta stanovanjskih enot ter njihova vrednost. 8. Ponudbi je priložiti še naslednjo dokumentacijo: a) investicijsko tehnična dokumentacija z dovoljenjem za graditev ln predračunom del, b) zemljlško-knjlžnl Izpisek, c) potrdilo v vinkuiaciji v korist skla- Upravnl odbor stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica razpisuje na podlagi sklepa sprejetega na 7. redni seji dne 9. 3. 1963 ter v smislu členov 10, 43, 44, 46 in 47 zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 17/1959) ln po členih 16 in 18 pravil sklada IV. NATEČAJ za dodelitev posojil osebam v delovnem razmerju iz sredstev stanovanjskega sklada do skupnega zneska 13,000.000.— din za območjo občine Ilirska Bistrica, in sicer: a) za dograditev stanovanjskih hiš do 9,000.000.— din b) za popravila in adaptacije stanovanj do 4,000,000.— din. 1, Natečaja se lahko udeležijo osebe V delovnem razmerju In osebe, ki so z njimi izenačene v smislu 14. člena zakona o flnansiranju gradnje stanovanj; 2. Posojila za dograditev sc bodo dajala pod pogojem, da je s posojilom ter lastnimi sredstvi prosilca 17,00 17,30 18,00 18,30 19,00 19,30 19,43 20,30 SOBOTA, G. i. 1963 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA 20,30 SPREHOD SKOZI CAS — Reportaža 22,20 Zgodba iz serije »NIC ENA«. Urejuje uredniški odbor. Glavo! In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja, Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din. za Inozemstvo 2.200 din al) 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11 -1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšejl tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica LJubljana da, izdanega od Zavarovalnega zavoda, č) pogodba o nakupu stanovanj. Poleg tega je treba predložiti še naslednje listine: a) gospodarske organizacije: — izpisek o registraciji, — sklep delavskega sveta o najemu posojila ter izjavo o vsakoletni razporeditvi sredstev v sklad skupne porabe, da bo možno odplačevanje anuitet za vso dobo najema posojila, — potrdilo o kreditni sposobnosti in višini sredstev lastne udeležbe, b) politično teritorialne enote: — sklep pristojnega organa o najemu posojila — izjava, da bodo v proračunu vsako leto zagotovljena sredstva za odplačevanje dospelih anuitet, c) ustanove s samostojnim finanslranjem': — predračun dohodkov in izdatkov — dovoljenje in garancijsko Izjavo ustanovitelja za najem posojila, C) hišni sveti: — zapisnik in sklep stanovalcev o najetju posojila z obvezo o rednem odplačevanju anuitet ter z izjavo, da banka, pri kateri se vodi posojilo, lahko sama vnovči zapadle anuitete, — potrjen seznam najemnine s specifikacijo mesečnih dohodkov ln izdatkov ter mesečno razpoložljivih sredstev. 9. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli ponudniki, ki ponudijo krajši rok odplačila, večjo udeležbo lastnih sredstev, višjo obrestno mero in ki dokažejo, da bodo imele bolj ekonomičen in ugodnejši način graditve. Ponudbe za posojila, sestavljena na bančnem obrazcu In s pripadajočo' dokumentacijo, morajo ponudniki vložiti v enem izvodu pri Komunalni banki v Ilirski Bistrici v zapečateni kuverti z oznako »III. NATEČAJ ZA POSOJILO«, in sicer v roku 30 dni po objavi v časopisu »Slovenski Jadran«. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni pismeno. Stanovanjski sklad občine Ilirska Bistrica zagotovljena popolna dograditev hi- še, za katero se daje posojilo; 3. Posojila se bodo dajala ponudnikom, ki bodo imeli dograjeno stanovanjske hiše do III. gradbene faze, to jo v surovem stanju pod streho; 4. Najvišji znesek posojila: a) 1,700.000.— din za trosobno stanovanje ■ b) 1,400.000,— din za dvosobno stanovanj e c) 500.000— din za popravila in adaptacije. 5. Posojila se bodo dajala pod naslednjimi pogoji: a) najnižja obrestna mera 2 'It, b) rok vračila: za dograditev do 20 let za popravila do 10 let, c) udeležba: razlika med posojilom in predračunsko vrednostjo stavbe, č) rok koriščenja posojila je l leto po podpisu posojilne pogodbe; 6. Ponudnik, ki se udeleži natečaja, mora vplačati varščino v višini 2 'It od zneska posojila na račun 602-12-647 pri Narodni banki FLRJ — podružnici v Ilirski Elstrlci ln katera zapade v korist sklada, če ojistopl od ponudbe; 7. Ponudba za odobritev posojila mora vsebovati naslednje podatke: a) naziv posojilojemalca, priimek in ime, b) višina zaprošenega posojila, razporejenega po tranšah, c) višina ln vrsta lastnih sredstev, č) namen posojila in v kateri fazi se gradnja nahaja, d) višina predračunske vrednosti gradnje, e) rok odplačila posojila, f) obrestna mera, g) čas prlčetka in dovršitev del, h) znesek vseh posojilojemalčcvih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, I) način zavarovanja posojila. 8. Ponudbi je priložiti še naslednjo dokumentacijo: a) investicijsko tehnično dokumentacijo z dovoljenjem za graditev in predračunom del, b) zemljlško-knjlžnl izpisek, c) potrdilo o vinkuiaciji v korist sklada, izdanega od Zavarovalnega zavoda, č) potrdilo o zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov, d) Izjava o administrativni prepovedi na mesečne prejemke; 9. Prednost pri odobritvi posojil bodo Imeli ponudniki: — ki ponudijo krajši rok odplačila, — ki nudijo večjo udeležbo lastnih sredstev, — ko nudijo višjo obrestno mero, — ki dokažejo, da bodo dosegli nižje cene za stanovanjsko enoto in — ki nudijo najkrajši rok dograditve, oziroma vselitve. Ponudbe za posojila, sestavljena na bančnem obrazcu In s potrebno dokumentacijo, morajo ponudniki vložki v enem izvodu v zapečateni kuverti z oznako »IV. NATEČAJ ZA POSOJILO« pri Komunalni banki v Ilirski Bistrici, in sicer v roku 30 dni po objavi v časopisu »Slovenski Jadran«. O Izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni pismeno. Stanovanjski sklad občine Ilirska Bistrica KOPER — 29. MARCA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. 11 Med lanskoletnimi udeleženci simpozija »Forma Viva« je sodeloval tudi bo-livijski kipar Ted Carasco. Mladi Bolivijec je bil navdušen nad gostoljubnostjo naših ljudi. Med bivanjem v naši deželi je našel vefiko prijateljev. Izrazil je željo, da bi se hotel pri nas za vedno nastaniti. Ko je bil lanskega avgusta simpozij končan in so ostali udeleženci odšli v svoje do-movine, je Carasco ostal pri nas. V Portorožu je po naključju spoznal rudarja Marka Petroviča, ki dela v kamnolomu Marušiči pri Bujah. Marko ga je povabil na svoj dom v vasi Triban. Carasco ni ostal križem rok. Lepega dne je odšel v kamnolom, kjer je delal Marko. Med izklesanimi bloki istrskega marmora je opazil kupe zavrženega kamenja. Hotel ga je odkupiti, toda dali so mu ga zastonj. Drugega dne je bil ob sedmih že v kamnolomu, in medtem ko so delavci rezali nove bloke, je-Carasco kiparil. Cez nekaj mesecev je spremenil kipar klet Marka Petroviča v majhno umetniško galerijo. Vsak dan so mimo izklesanih figur »defilirali« vašča-ni iz Tribana in okoliških vasi. Nekaj skulptur je odnesel v Zagreb, z ostalimi pa namerava kmalu prirediti razstave na Dunaju in v Amsterdamu. Ko je Carasco odhajal iz Jugoslavi- je, so ga pospremili vsi va-ščani Tribana in želeli »Amerikancu-Istranu«, kakor so ga imenovali, srečno potovanje. Obljubil jim je, da jih ne bo nikdar pozabil in da bo letos spet prišel na obisk v našo deželo. »Med vami sem preživel najlepše dni svojega življenja,« je dejal Ted Carasco pred slovesom. M. J. Med drugimi naSiml Kraji, lii se naglo moderniziralo in lepšajo ter odstranjujejo ostanke preteklosti, ki so doslej kazili njihovo podobo, je vsekakor Postojna. Kot središče komune In važno prometno vozlišče cest in železniških prog, posebno pa še kot svetovno znano turistično mesto s svojo slavno Postojnsko jamo in drugimi naravnimi biseri je Postojna pravzaprav dolžna schi in skupnosti ta napredek, ker ogromno Število obiskovalcev sodi vso našo deželo skozi videz in podobo tega našega mesta. Posebno je bilo potrebno urediti središče mesta, kjer se bo novemu hotelu pridružila velika in sodobna stanovanjska hiša s poslovnimi prostori in trgovskimi lokali v pritličju. Stala bo na mestu nekdanjih zaporov, ki so jih te dni ob uporabi najsodobnejše mehanizacije zrušili (na sliki) Pod polomim nebom Pred kratkim je bila objavljena v sovjetskem časopisu Izvestija reportaža o sovjetski podmornici »Le-ninski komsomol«, Iti je .pod ledeno skorjo preplula severni pol. Reportaža se končuje s temile besedami: »Plovba pod severnim polom ni kdo ve kako »sveža« novica. Sovjetske podmornice so plule pod severnim polom že veliko pred atomskimi podmornicami vojne mornarice ZDA. O tem tedaj nismo mogli pisati, ker bi. to pomenilo izdajati vojaške skrivnosti...« Ameri- OCANCI NA SMUČEH Dobrih G3 let bo že od takrat, ko so videli na Livku prvega smučarja — avstrijskega vojaka, ki je drsel po snegu na »dilcah« in krmaril z eno palico. Kmalu ga je začela mladina posnemati. Množično se je ta šport razširil šele po prvi svetovni vojni. Pričeli so organizirati prva tekmovanja v alpskih disciplinah. Letos so po osvoboditvi tretjič priredili tekmovanje za stare veterane. Na teh tekmovanjih sta se srečali stara in nova tehnika. Na3 posnetek kaže Antona Hrasta iT. Livških Kavni, prvaka veteranov nad 60 let. Ta gil-letni očanee. je bržkone naš najstarejši aktivni smučar čani so torej tudi na tem področju odkrili odkrito Ameriko. ZOOLOŠKI VRT V NEW YORKU Pri živalskem vrtu v New Yorku so odprli nov oddelek. V njem so same domače živali kot krave, ovce, kokoši, konji, voli itd. Uspeh te zamisli je bil nepričakovan. Obiskovalcev se tod vedno tare. Nič čudnega— otrok v New Yorku skoraj nima priložnosti, da bi recimo videl živo — kozo! Ko je naš list v številki 3 dne 11. januarja letos pod gornjim naslovom objavil povzetek reportaže iz ilustriranega tednika Arene o Ivanu Lekša-nu iz Postojne, kako bo dal svoje oko oslepelemu mladincu Robertu Straubu, je zadeva močno razburila vso postojnsko okolico. Pa ne zato, ker bi morda verjeli najnovejši potegavščini, marveč preprosto zato, ker Ivana Lekšana vsi prav dobro poznajo kot lažnivca in delomrzneža, zapletenega pred časom v nekaj zelo neprijetnih zadev, s katerimi so se morali ukvarjati tudi organi javne varnosti. Najbolj so se seveda jezili bivši udeleženci NOV, ker je tisto o odlikovanjih in hudih ranah vse za lase privlečeno; prav posebno so se jezili tudi lovci, ker Lekšan nikoli ni bil lovski čuvaj, kakor je z veliko mero fantazije pripovedoval lahkovernim re-porterjem Arene, ko so se za to senzacijo prlpodili v Postojno. Lahkoverne kaline, ki bi hoteli nasesti njegovi živi domišljiji, Je Lekšan lovil predvsem po Hrvatski, ker je vedel, da bi bile njegove izmišljotine v Sloveniji prekmalu odkrite. Tako je lovil na Umanice tudi dekleta, ki so mu seveda v svoji preproščini rade niseda-le. Ena med njimi ga je prišla potem, ko jo je v pismu po vseh pravilih »kot ločenec« zasnubil, celo obiskat v Postojno. Mlada delavka je bila seveda hudo razočarana, saj ni bilo od vsega tistega, kar jI je na dolgo in široko pripovedoval v svojih pismih, drugega kot laž in gola izmišljotina. Zanimivo je videti, o čem vsem Ji je klatil: »Draga ml M., zdaj Ti bom povedal svojo biografijo: rojen sem leta 1932 v Postojni in imam še tri brate in. tri sestre, ki so vsi poročeni. Bil sem oženjen z učiteljico iz Prije-dora, pa sem se ločil od nje, ker se je vlačila z nekim oficirjem. Zdaj živim sam z. ma-terlo. Sem lovski čuvaj. Imam 31 tisoč din plače, z vsemi dodatki pa mi pride 43 tisoč din mesečno. Zdaj sem na bolniškem dopustu že dva in pol meseca zaradi rane na želodcu. Veš, M., s Teboj bi se rad pobliže seznanil, in če nisi že komu obljubila, bi se midva dogovorila in napravila družino, po kateri vsak hrepeni.« In še dalje: »Vložil sem prošnjo za premestitev na Hrvaško. Mislim, da bom dobil službo pri vas ali kje v bližini, prav tako kot lovski ali ribiški čuvaj. Ze lani so mi pisali, če pridem za ribiškega čuvaja, ker imajo veliko divjih ribičev, pa tudi to, da ti radi streljajo po čuvajih. Vendar pa naj pomnijo, da če bodo streljali name, pa me ne bodo zadeli s prvim strelom, da jih bom jaz ranil ali ubil. Tu pri meni je bilo veliko divjih lovcev, vendar sem jih pregnal iz gozdov. Leta 1861 je neki divji lovec streljal po meni, pa me ni zadel, potem pa sem ga jaz ustre-, lil iz vseh treh cevi v desno stran prsi, tako da je bilo njegovo telo vse razmesarjeno in da so ga komaj rešili. Odtlej v mojem revirju, ni več lovskih tatov, ker 66 seveda bojijo.« ..... M. je Ivana povabila na svoj dom, da bi se spoznal z1 njenimi in da bi zaključila svatov-ski dogovor. Obljubil ji je, da bo čimprej prišel, da pa takoj ne more, ker: »Veš, srce moje, prišel bi že zdaj, pa sem predsednik delavske zveze (v originalu »rad-ničkog saveza, kar je verjetno pobrkal z delavskim svetom) družine »Javornik«. Moramo urediti še nekatere zadeve, nato pa zagotovo pridem.« Itd., itd. Odveč je seveda povedati, da Ivan Lekšan ni nikjer lovski čuvaj in da si je ta poklic enostavno izmislil, ker mu morda »leži«, Vse drugo je prav tako plod njegove bujne fantazije — s sliko vred, ki jo je podtaknil reporterjem Arene kot spomin' iz partizanov, ker ga v resnici predstavlja s proslave odkritja spomenika v Ra-kulku pred nekaj leti, kjer se je pojavil v partizanski uniformi. Teh nekaj vrstic smo dolžni Fostojnčanom, da bi postavili stvari na pravo mesto in rekli bobu bob in popu pop, Ivanu Lakšanu pa onemogočili, da bi še vnaprej prodajal po Jugo-saviji dobroldoče proizvode svoje velike domišljije. NEVŠEČNOSTI S TEMELJNIM KAMNOM Med obiskom predsednika zahodnonemškega Bundes-taga Gerstenmeyerja v glavnem mestu Brazilije, Brazilii pred dvema letoma, so na svečan način položili temeljni kamen za zgradbo nemške ambasade. Te dni pa je zahodnonemško ministrstvo za državno blagajno ugotovilo, da stoji temeljni kamen na napačni zazidalni površini. Kaj sedaj? llislif Iti ulita? Se preden se je poročila in prišla iz rojstnega kraja Vrbasa v Piran, se je mlada Ilonka Husar zanimala za intarzijo. Dobro je risala že v osnovni šoli in sploh čutila veliko nagnjenje k slikanju. Mož Mihajlo, ki je zaposlen v piranskem muzeju, se prav tako ukvarja z več vrstami umetnosti: intarzijo, kiparstvom in restavriranjem starinskih umetnin. Ves svoj prosti čas posveča doma izdelavi intarzij in raznih skulptur. Tehnični postopek Izdelave intarzlj se je tako Ilonka naučila pri svojem možu, drugo pa je storilo veselje in pridnost. Danes Ilonka že sama izdeluje prav lepe intarzije. Čeprav je tudi sama zaposlena v piranski trafiki, najde vedno toliko časa vsak dan, da lahko posveti intarzijam urico ali dve dela. Svoje stanovanje sta zakonca Husar spremenila v umetniški atelje, kjer nastajajo v lesu prelepi motivi piranske okolice in Istre. Pred nedavnim je priredila samostojno razstavo svojih del v piranskem muzeju, kar je že bil tudi njen prvi uspeh, saj je vsa razstavljena dela prodala. Deset del mlade umetnlce-amaterke zdaj krasi zidove prostorov v občinskem ljudskem odboru, pomorski šoli in drugih ustanovah ter privatnih stanovanjih. Zdaj se zakonca pripravljata na skupne razstave v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani Kmalu po koncu vojne so iz zaliva v Portorožu potegnili na suho ostanke ameriškega letala B-29, ki ga je bilo sestrelilo nemško protiletalsko topništvo. Ko so letalo potegnili iz vode, so v njem našli okostja nekaj članov posadke, ki se niso utegnili rešiti. Ko je bilo letalo zadeto, je začelo naglo padati proti morju. Od devetih članov posadke se je samo štirim posrečilo, da so izskočili s padali. Padli so v morje. Nemci iz Portoroža so na vrat na nos sedli v motorni čoln in zdrveli proti njim. Zdajci pa je iz velike višine pristrmogla-vilo lovsko letalo — spremljevalec. Po Nemcih je use- kalo z vsemi svojimi strojnicami. Preplašeni Nemci so se zatekli v zalivček blizu ladjedelnice. Pilot lovskega letala je spustil v vodo gumijasti splav, na katerega so se povzpeli vsi štirje letalci. Letalo je letelo nad morsko površino in ščitilo brodolomce v čolnu. Nemci si niso upali s prstom migniti. Mahoma se je od daleč pojavil hidroavión, se spustil poleg splava, pobral letalce in odfr-čal proti svoji bazi v Italiji. Vse to se je zgodilo s pravcato filmsko brzino. Tega se še danes spominja mnogo prebivalcev Pirana in Portoroža. vodoravno: 1. indijanska tro-leja, G. ptica ujeda, 11. indijski svečenik, 12. fllm z vec zgodbami, ki jih skupna misel spaja v celoto 14. strog gfški zakonodajalec, 15. grška črka, 16. pojav na vodi, 17. lovec na rake, 18. slovenski klasični fllolog, mojstrski prevajalec iz klasičnih jezikov (Anton), 20. del tedna, 21. zemeljski plin, 22. koruzna Jed, 24. špansko žensko ime (naslov znane popevke), 26. vrsta žarkov, 23. brezalkoholna-pijača. 32, stoječa voda na cestah, 33. sodobna francoska pisateljica (»Dober dan, žalost«), 34, grška pokrajina ob Jonskem morju, 36. grška črka, 37. mesto v severni Italiji z lepimi stavbami in umetniškimi zbirkami, 33. preiskovalna NEDELJA, 31. marca 1063 8,40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9,00 Naša reportaža: »Domača obrt, ki kljubuje času in razvoju: Lokovski kovači« — 9,15 Poje zbor Učiteljišča iz Tolmina p, v. Vere elemente — 9,30 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 ' Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 1. aprila 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Operni odlomki z mladimi jugoslovanskimi opernimi pevci — 14,30 Zabavni mozaik — 15,00 Dnevnik— 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Ruske narodne pesmi. TOREK, 2. aprila 1363 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro,— 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,50 Nicolo Paganinl: »Ples čarovnic« op. 8 — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. SREDA, J. aprila 1963 . 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Mala prodajalna ¡plošč — 14,00 S pesmijo po domovini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Eddie Barclay, Dean Martin, Mario Bua, Lilijana Petrovič in Ray Connif — 15,60 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje Gorenjski vokalni kvintet. ČETRTEK, 4. aprila 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 20' z orkestrom Hugo Winterhalter — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Koroške naroäne pesmi. PETEK. 5. aprila 1963 . 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Prišla je pomlad ... (spored zborovskih pesmi) — 14,00 Mozaik ritmov — 14,30 Iz operetnega sveta — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 6. aprila 1963 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes rekla-1 me — 15,30 Nekaj poskočnih. cevka, 40. nezorana zemlja, 41. vodno prevozno sredstvo, 42. začetek tekme. NAVPIČNO: 1. tatinska ptica, 3. premogovnik pri Zenici, 3. rimski bog ljubezni, 4. tekstilna rastlina, 5. kratica v naslovih, 6. turško pristanišče ob Egejskem morju (Izmir), 7. osebni zaimek, 8. kiparski izdelek, 9. kosilo, 10. Mesec, 11. ožji sorodnik, 12. maščevanje, 13, najboljši španski teniški Igralec, -14, sodoben ameriški pisatelj (»Ameriška tragedija«), 15. črevesna bolezen, 18. večdelna skladba za klavir ali harmonij, 19, latinski veznik, 22. slikarska deSčica za barve, 23. pristanišče v Maroku, ki ga je pred leti porušil potres, 25. pamet, razum, 27. trgovski potnik, 28. medena rosa , na listju, 30. to,-varna nemških luksuznih avtomobilov, 31. splet ženskih las, 33. natrijev karbonat, 35. sorodstvo, pleme, 37. lučaj, 39,' začetnici slovenskega impresionista, 40. kratica- za »Ljudsko skupščino«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. pest, 5. FetJr», 9. "mula, 13. Llliput, 15. almanah, 17. osa, 18. ugankar, 20, Aka, 21. Te, 22. branjevka, 24. et, 25. Nora, 27. Oka, 28. led, 30. Spa, 31. bpr, 33. Apla, 34, TT, 35. treskanje, 39. in, 41. rep, 43. Almeria, 44. ime, 45. mistika, 47. Aksakov,- 49. Ani o, 50. Anina, 51. rana. KOPER: 29., 30. in 31. marca- arcte* rlški barvni CS iilm »AVANITN RE HUCKLEBERRYJA FINKA«. IZOLA: 29. mraca ameriški iilm »JOKALA BOM JUTRI«, 30. in 31. marca italijanski barvni CS film »BEATRICE CENCI«, ŠMARJE: 30. marca angleški.iilm »BETONSKA DŽUNGLA«, 31. marca ameriški barvni CS iilm »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«. ŠKOFIJE: 30. marca ameriški barvni CS film »MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI«, 31. marca angleški iilm »BETONSKA DŽUNGLA«. SEitANA: 29. marca francoski iilm »NAIVNA DEKLETA«, 30. in 31. marca nemški film »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK«, 2. in 3. aprila nemški film »TISOČ OCI DR. MABUSEA«, 4. aprila jugoslovanski film »IGRA NA SPLAVIH«. POSTOJNA: 29. marca nemški barvni CS iilm »PLANET SMRTI«. PIVKA: 30. in 31. marca angleški barvni VV film »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«, 2. aprila italijanski film »PRISTOP K POBEGU«. PRESTRANEK: 31. marca italijanski iilm »RIMLJANKA«. PIRAN: 29. in 30. marca italijanski iilm »ZELENA MAGIJA«, 31. marca irancoski iilm »PARI-ZANKAs. P0RT0R02: 29. ln 30. marca jugoslovanski film »KOZARA«. 31. marca francoski iilm »MOJ DRUGI OCE«, SEČOVLJE: 30. marca francoski film »MOJ DRUGI OCE«, 31. marca poljski film ' »PRIDI, OČKA«. — Verjemite ali ne, toda zdaj smo na področju kanibalov-glavo-rezcevt Lev Sejnin: 32 VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Čeravno ni poznal vseh podrobnosti, je Funtikov izgubil svoj mir in je brez prestanka iskal človeka, ki mu je bil izrezal lilačni žep. Stvar je hotel izpeljati do kraja in poiskati vohuna. Vsak dan se je motal po Beloruski postaji in restavraciji Metropol, kjer so se navadno zadrževali tujci. Blodil je po starinarnicah, toda ves njegov trud je bil zastonj — o prekljastem tujcu, z okroglim trebuščkom in z zadnjico, ki poskakuje, ni bilo ne duha ne sluha. Besedo, ki jo je dal Bahmete.jevu, je držal. Nič več ni kradel. Cez mesec dni je prišel spet k Bahmetejevu in ga prosil, naj ga zaposli. »Mesec dni sem vzdržal,« je rekel. »Denar je odfrlel, kot da bi med vrabce vrgel kamen. Brez njega se ne da živeti. Sergej Petrovič, jaz sem kulturen človek, jaz moram jesti, kaditi in hoditi v kino. Vzemite me v službo. Uredite to tako, da mi ne bo nihče bral levit, češ da sem bil žepar. Tudi ne pridem na delo, če me bodo sprejeli vsi s pomilovanjem, z vzdihi in nasveti, tudi ne l maram, da bi me vzel v zaščito predsednik sindikalne podružnice... Tega nočem! Jaz sem sramežljiv in ponosen človek. Delal bi tad brez predsednika sindikalne podružnice in brez sočutja. Ali lahko to napravite?« »Lahko,« je odvrnil Bahmetejev. Funtikovu je kmalu našel službo. Postal je biljeter v neki kino dvorani. Funtikovu je bilo delo všeč, saj je bil velik ljubitelj fllnlKmalu nato je izbruhnila vojna. 2e v prvih dneh vojne je prišel Funtikov k Bahmetejevu in mu rekel: »Sergej Petrovič, jaz hočem na fronto. Mahnil sem jo že na vojni odsek, pa so me zavrnili zaradi srca. Pravijo, da sem nesposoben. Jaz ne morem čepet! v zaledju. Dobro poznam svoje srce. Oni pravijo: bratec, povečani krvni pritisk imaš. Seveda, kako ga ne bi imel, ko pa moram tukaj zijala prodajati. Z eno besedo: pomagajte!« ' Bahmetejev je telefoniral vojnemu odseku in jih posebno pro- sil, naj ne bodo glede Funtikova dlakocepski. Posredovanje je pomagalo. Funtikova so sprejeli v vojsko. Cez teden dni je že odrinil na fronto. Kmalu je odšel na vojno tudi Bahmetejev. S Funtikovim sta se našla v isti brigadi...« Sviridov je obmolknil in čez čas nadaljeval: »Zdaj sta oba pri nas. Dobra prijatelja sta. Moram vam povedati, tovariš Leontjev, da je Funtikov vsem borcem pri srcu zaradi svoje iznajdljivosti, poguma iri neverjetnega optimizma, ki ga ljudje povsod cenijo, posebno še na fronti.« Leontjev je z vznemirjenjem poslušal pripovedovanje Sviri-dova, četudi ni bil povsem prepričan, da ima zgodba neposredno zvezo z vsem tistim, kar se je bilo primerilo z njegovimi načrti. Bilo je že pozno. Od jezerca sem je zavel vlažen veter, ki je dišal po trohnobi. Pred zoro so na nebu jele ugašati zvezde. Vse-naokoli se je razprostiral gozd, skrivnosten in neprehoden, kakor iz otroške pravljice. Trava je bila rosna in v njej so postali škornji že po nekaj korakih mokri. MAJOR BAHMETEJEV Čas je mineval. Komaj sc je Leontjev navadil na Sviridova in ostale topničarje v brigadi, že je moral razmišljati o svojem odhodu. V kratkem času, ki ga je bil preživel tukaj, je zbral veliko gradiva o dobrih in slabih lastnostih »L-2«. V tovarni in laboratoriju bi bilo treba gradivo čimprej obdelati in top izpopolniti. Obisk na fronti je dal Leontjevu mnogo novih zamisli. Tako je začel tuhtati o tem, kako bi oborožil z novim orožjem letalstvo. Za uresničitev teh zamisli pa so bili seveda potrebni primerni delovni pogoji. Leontjev se je jel pripravljati na odhod. Zbral je svoje zapiske in osebne stvari, vendar ga. je Sviridov pregovoril, da je svoj obisk podaljšal še. za dva dni. Šele sedaj, tik preti odhodom, mu je postalo jasno,, da je njegov spremljevalec iz Moskve, major Bahmetejev, opolnomočenee vojaške protiobveščevalne službe, Njemu je bila poverjena skrb za znanstvenikovo varnost. »Jaz sem odgovoren, da se vrnete v Moskvo živi in nepoškodovani,« mu je pojasnil Bahmetejev in se nasmehnil. »Takšno nalogo imam.« Leontjev se je zasmejal. Čudno se mu je zdelo, da bi ga tukaj, v vrstah sovjetske armade, še posebej čuvali. Bahmetejev mu je odkrito povedal svoje mnenje. »Jaz imam pač takšen ukaz. O ukazih navadno ne razmišljamo, marveč jih enostavno izpolnjujemo, če hočete vedeti, kaj si o tem mislim jaz, potem bi vam rad povedal tole: takšna previdnost fma svoje razloge. Vi in vaše delo sta — vojaška skrivnost. To pa je treba čuvati kakor zenico svojega očesa, pa najsi so pogoji še tako težki. Celo v miru, kaj šele v vojni. Vojna, veste, se ne bije samo v rovih in na bojnih poljih, ne samo v zraku ali na morju, marveč tudi v pisarnah obveščevalnih služb.« Zaklepetala sta se. PRIHOD »DELEGACIJE« V ponedeljek zvečer je prišel polkovnik Sviridov k Leontjevn in mu veselo dejal: »Imenitne novice imam! Iz štaba korpusa so javili, da pride jutri k nam na obisk delegacija iz Ivanovske oblasti. Darove prinašajo. Pet ljudi. Treba jih bo lepo sprejeti ...« Komaj je prišel, je žo odšel, da bi izdal povelja glede hrane, prenočišča itd. Delegacija je prišla zgodaj zjutraj. Pripeljala se je s štabnim avtomobilom. Dve dekleti, predstavnik oblastnega partijskega komiteja in še dva moška so prinesli nekaj kovčkov i darilih Goste so pričakovali na robu tabora. Tudi Leontjov jih je šel pričakovat. V čistem zraku so brenčale Čebele. Z zemlje, ki jo je že jelo ogrevati jutranje sonce, so se dvigale meglice. »Kako je lepo!« je rekel Leontjov tiho in sam zase. »Čudovito je!« Vsi obrazi okoli njega so bili bodri in razpoloženi. »Jutro je takšno, da bi si lepšega ne mogli želeti,« je dejal Sviridov. »Tiho je, sonce sije... Zdi se ml, kot da prihajajo...« Resnično. Zaslišalo se je brnenje motorja in mahoma se je pojavil na poti odprt štabni avtomobil, v katerem je sedelo nekaj ljudi v civilu. Spredaj sta sedeli dve dekleti in veselo mahali t, rokami. Avto se ni še dobro ustavil, ko je iz njega skočil suh ln nasmejan človek z brazgotino prek lica, in planil k tistim, ki so ga čakali. »Pozdravljeni!« je radostno zaklieal in prisrčno in krepko stisnil roko Leontjevu in Sviridovu. »Prinašam vam pozdrave od Iva-novcev. Dovolite, kar tako, brez govora, po delavsko. To je torej naša Vera m tole Tonja — naš komsomolski naraščaj, tale tu je stari proletarec Ivan Jegorovič — nič nc marajte, če je star, on si lahko vsakega, fanta za klobuk zatakne. Tole pa je naš agronom.