
•1  ' \


Zveličana

HILDEGARDA

dvakrat po nedolžnem v smrt obsojena
cesarica.

knjižnica v JOjuSfjant

Sveta povest, vnovič prepisana in natisnjena v pouk
in zabavo slovenskemu ljudstvu.

Četrti natis.


V Ljubljani, 1908.

Založil  in prodaja Janez Giontini.


Natisnila „ Zadružna tiskarna“ v Ljubljani.

Hildegarda prvič obsojena.

V starih časih, pred več ko tisoč leti, bili
so najmogočnejši vladarji na svetu rimski ce¬
sarji. Ti so vladali vse francoske, nemške in
laške dežele. Najslavnejši in najimenitnejši med.
temi cesarji je bil Karol Veliki, kateri je slovel
tako po svojih slavnih zmagah, kakor tudi po
svoji modrosti in pobožnosti. Pa kakor ima vsak
človek svoje napake, tako tudi slavni cesar
Karol ni bil brez njih. Njegova največja napaka
bila je ta, da se je hitro ujezil in v svoji, jezi
je potem krivično ravnal, kar sicer pri treznem
prevdarku ni bila njegova navada.

Tako je po krivici preganjal tudi svojo
pobožno ženo, Hildegardo  cesarico, kakor
bomo slišali iz naslednje resnične povesti, ki
opisuje življenje in trpljenje svete Hildegarde.

/ Hildegarda je bila hči švabskega vojvoda.
Sedanje virtemberško kraljestvo in pa kos ba¬
varske dežele bilo je nekdaj združeno v eno
vojvodino, ki se je Švabska imenovala; zato
Ogri in Srbi še zdaj Nemce imenujejo Švabe.

4

Vojvoda švabski je bil sicer nemško-rimskemu
cesarju podložen, vendar je imel svoje vojake
in svoje pravice, kakor bi bil sam svoj gospo¬
dar; le ob času vojske je moral cesarju na po¬
moč priti, sicer bi ga bil cesar odstavil. Oče
Hildegardin je bil toraj švabski vojvoda Hil¬
de  b r a n d. Njena mati Regarda  pa je bila
iz sloveče bavarske hiše. Mlada princezinja Hil¬
degarda je bila že od svoje mladosti tako lepa
in pobožna, da je njen sloves kmalo šel po vseh
deželah in prišel tudi do ušes mogočnega cesarja
Karola. Ker je cesar toliko lepega slišal o Hil¬
degardi, kako je krasne postave in milega ob¬
ličja, kako je dobrega srca nasproti ubogim, kako
je pametna in spodobna v besedah in kako
krotka in ponižna v družbi, sklenil je, da se
hoče z njo poročiti in jo na cesarski prestol po¬
vzdigniti. To se je tudi zgodilo in ženitovanje
se je obhajalo z veliko slovesnostjo. Toda Hil¬
degarda ni hrepenela po posvetni časti, po ve¬
selicah in po hrupu razkošnega življenja med
bogataši in velikaši cesarskega dvora. Kolikor
je bilo le mogoče, izogibala se je veselic in vi¬
sokih gostov, ter je rajši obiskovala revne bol¬
nike, tolažila nesrečne in j „upkala siromake,
sirote in vdove. Akoravno je bila rimska cesa¬
rica, toraj v časti presegala vse ženske tistega
časa, vendar se ni sramovala, stopiti v siromašne
bajte, ubožcem pomagati in otroke revnih ljudi

5

pri sv. krstu držati. Bila je z eno besedo prava
mati bolnikov, vdov in sirot. — Pa le prerado
se primeri, da kolikor boljši in pobožnejši je
človek, toliko bolj ga sovraži svet; kakor je že
Kristus svojim aposteljnom rekel: „Ako bi vi
posveten nauk učili, potem bi svet to svoje
(namreč vas in vaš nauk) ljubil; ker pa moj
nauk ni iz tega (hudobnega) sveta (ampak strasti
človeške natore kroti in k premagovanju samega
sebe sili), zato vas bo svet sovražil.*

To je morala skusiti tudi blaga Hildegarda,
ker je toliko prestala zavolj svoje stanovitnosti,
v čednosti in zvestobi do Boga.

Vzdignila se je namreč vojska. Divji Sa-
ksonci na Nemškem niso hoteli sprejeti Kristu¬
sove vere, niti cesarja Karola pripoznati za svo¬
jega gospodarja. Spuntali so se zoper cesarja in
rekli, da jim je ljubša stara svoboda in stara
poganska vera, kakor pa nova krščanska vera
in tuje šege iz Laškega in Francoskega. Cesar
Karol se je toraj z močno vojsko odpravil v
Saksonijo, da bi puntarje ukrotil in sebi pod¬
vrgel. Pri svojem odhodu je cesar oskrbništvo
svojega dvora izročil svojemu polbratu Ta 1 a n d u.
Posebno mu je ’ (varstvo izročil svojo ženo,
mlado cesarico Hildegardo, naj pazi, da bi se
jej kaj žalega ne primerilo. Na to se cesar po¬
slovi od svoje ljubljene in žalujoče žene ter od¬
rine z vojaki na mejo.

6

Nekaj časa se je cesarjev polbrat Taland
pametno obnašal, lepo skrbel za pohištvo in po¬
sle ter stregel cesarici po svoji dolžnosti zvesto.
Kmalo pa mu satan nesramne želje do nje v
srcu obudi. Prazno pohajkanje, razkošno živ¬
ljenje in lepota cesarice, to vse vkup je poma¬
galo, da se je ta strupena cvetlica nečiste lju¬
bezni v njegovem srcu zalegla in kali pognala.
Vendar se je iz prvega bal, cesarici kaj tacega
razodeti. Toda hudobna strast je v njem dan
na dan naraščala, tembolj, ker se ni imel nobe¬
nega bati razun cesarja, tega pa ni bilo doma
in ga tudi ni bilo še kmalo pričakovati, ker so
poslanci iz vojske pravili, da bo še dolgo trpelo,
prej ko se puntarji ukrotč. Taland je proti ce¬
sarici vsak dan bolj predrzen postajal ter jej
svoje želje razodeval z različnimi znamenji. Ona
pa se je delala, kakor bi nič od tega ne videla.
Poslednjič jej nesramnež naravnost povč, kaj
hoče. Cesarica nad tem vsa razžaljena in razka¬
čena ga ostro ošteje ter mu zanaprej prepove
vsako podobno besedo.

Nekaj časa je bil Taland zdaj bolj pame¬
ten, ne da bi se bil poboljšal, ampak ker ga je
oplašila cesaričina resnost in ostrost.

Pa kmalo je pozabil na svarilo iz ženskih
ust, ter mislil le na njeno slabost in na svojo
strast. Zalezoval je cesarico, kakor plaho srno,
jej nastavljal pasti in s priliznjeno besedo vanjo

7

silil. Hildegarda ga je večkrat pokarala in mu
celo zažugala, da bo vse cesarju povedala, ka¬
dar se iz vojske vrne. Taland pa le ni dal miru,
in ker je videl, da ženska nima druzega orožja,
ko svoj jezik, in da ga s tem orožjem ne more
toliko raniti, da bi ga bolelo skoz njegovo de¬
belo, nesramno kožo, postal je tako nadležen in
predrzen, da je zamogla Hildergarda le še s po¬
močjo svojih zvestih družic svojo čast in po¬
štenje braniti, ter da si sama nikamor ni upala
več stopiti. Taland pa je zdaj začel svojo jezo
spuščati na uboge služabnice in jih eno za drugo
iz službe poditi, kar mu cesarica kot hišnemu
oskrbniku ni mogla braniti.

Ko je Hildegarda spoznala, da jo hoče pre¬
drzni zapeljivec vse pomoči oropati in potem
šiloma svoj namen izpeljati, postala je silno ža¬
lostna in mislila sem in tje, kako bi se take
grdobije ubranila. Slednjič jej pade dobra misel
na um. Prikazala je Talandu prijazen obraz, na
videz privolila v njegovo željo in mu velela,
naj jo čaka v neki določeni sobi. Taland gre
ves vesel v nastavljeno ,past, cesarica pa
pride in vrata za njim zaklene, tako da je bil
vjet. Hildegarda ga je bila speljala v eno skrito
sobo v zapuščenem kotu gradu, ki je nekdaj
služila kot ječa. Zato sp bila še zdaj vrata že¬
lezna, edino okno pa z železno mrežo prepre-
ženo, tako da tiček ni mogel nikamor ubežati.

8

Tridi na pomagajklicanje mu nič ni koristilo,
ker je bilo v soseski tik tiste sobe še mnogo
drugih ječ, kjer so jetniki celi dan tulili in pra¬
vili kako so nedolžni, pa jih nobeden ni hodil
poslušat, kaj pravijo. Le v stranskem zidu tiste
sobe bila je narejena luknja, skozi katero se je
vsakemu jetniku kruh in voda noter porinila.
Skozi tisto špranjo je cesarica Talandu zaupila:
Tukaj notri mi ostanete ob suhem kruhu in
vodi, dokler se ne zmodrujete in poboljšate.
Druge pomoči nimam, da se vaših nesramnih
napadov ubranim."

Pri tem je tudi ostalo. Taland je bil zaprt
in si ni mogel pomagati. Le hrano mu je cesa¬
rica nekoliko zboljšala, tako da je vsaj enkrat
na dan nekaj gorkega dobil.

Cez toliko sramoto ves srdit, bi bil Taland
skoraj obnorel. Vedno je mislil in tuhtal, kako
bi se nad cesarico znosil. Pa vsako maščevanje
mu je bilo nemogoče, dokler je v tej kletki če¬
peti moral. Več od jeze kakor od slabega živ¬
ljenja je kmalo tako shujšal, da ni bil več po¬
znati. Cesarica pa ga ni hotela prej izpustiti,
ko o prihodu svojega moža, ker je vedela, da
se ni nič poboljšal, temveč da bo toliko huje
razsajal, kadar bo prost; toraj so ostale vse nje¬
gove prošnje brez uspeha.

Hildegarda pa je med tem hišno oskrbni-
štvo drugim služabnikom izročila, ter je mirno

9

s svojimi družicami Bogu služila, zlasti pa se
češeenju in službi Matere Božje darovala, katero
je že iz zgodne mladosti goreče častila.

Cesar Karol je med tem svoje sovražnike
premagal in se vračal v svoje glavno mesto
nazaj. Ko se to cesarici sporoči, bila je vsa ve¬
sela ; hotela je svojega gospoda kot junaškega
premagovalca slovesno sprejeti, zatorej je uka¬
zala, naj se vse ulice po mestu lepo ozaljšajo,
mestnim prebivalcem pa je zapovedala, naj ce¬
sarja s spodobno častjo sprejmejo. Da bi bilo to
veselje popolno za vse, izpustila je tudi Talanda
iz ječe in mu izročila te besede: „Ljubi svaki
Ker za gotovo vem, da cesar, moj gospod, v
kratkem nazaj pride iz vojske, zato tudi vas
oprostim, da se na njegov prihod pripravite in
mu naproti greste. Kar se je ta čas med nama
godilo, naj ostane zamolčano in skrito; tudi jaz
tega ne bom razkrivala cesarju, da bo vse bolj
gladko šlo. Zato vam vse odpustim in po¬
zabim.*

Taland jej v svoji srditosti nobene besede
ne odgovori ampak gre v slabi obleki in ves
zanemarjen cesarju naproti. Ko cesarja sreča,
pozdravi ga s pohlinjeno prijaznim obrazom in
se dela prav žalostnega in potrtega. Cesar se
ustraši nad slabo opravo in bledim, obrazom svo¬
jega brata ter ga vpraša, kaj to. pomeni, da je
tako shujšal. Taland jame zdihovati in z rokami

10

mahati kakor obupen človek, pa nič ne reče.
Cesar si druzega misliti ne more, ko da se je
bratu med tem časom kaka nesreča zgodila,
zato jame pozvedovati in izpraševati Talanda.

Na to reče zviti hudobnež: »Svetli cesar,
tukaj me vidite, kako sem ves obnemogel in
pobit. In to ni čudo, da mi je lepa rudečica iz
lica zbežala in da sem ves premedljen: saj je
še dosti da sem pri življenji ostal. — Vi ste mi
pri svojem odhodu oskrbništvo dvora milostno
izročili, in jaz mislim, da sem storil svojo dolž¬
nost. Za svoj trud in svojo zvestobo pa nisem
druge hvale prejel, ko da sem bil od oskrb-
ništva odstavljen, v ječo vržen in tako hudo
držan, da bi bil od lakote kmalo poginil. To me
je tem bolj peklo, ker sem popolnoma nedolžen.
Ako bi se bil s čim zagrešil, potem bi bil ložej
trpel, ker bi si bil mislil, da mi Bog tukaj
trpljenje in sramoto pošilja po zasluženji, da se
spokorim in se večnega trpljenja obvarujem.
Tako pa sem moral čisto po nedolžnem trpeti
samo za to, da je en drug toliko ložej in ne-
sramneje grešiti zamogel.

Malopridni Taland je znal tako priliznjeno
in zvito lagati, da- mu je moral vsak človek
verjeti. Cesar ga le dolgo- posluša in ves neje¬
voljen že hoče pri tej priči zvedeti, kdo da mu
je toliko krivice storil. Ker se pa Taland le
hlini, kakor bi se bal povedati, vpraša ga cesar

11

ostro: „Kdo je tisti nesrečnež, ki se je predrznil,
zoper moje povelje s teboj tako ravnati?" Hu¬
dobni malopridnež zdihne, kakor bi bil pol sveta
vzdignil, ter pravi: „ Bojim in sramujem se, tiste¬
ga povedati, ki je z mano tako krivično ravnal;
in če bi ga prav povedal, saj bi mi ne verjeli!"
Nato umolkne, in cesar se grozno prestraši. Ker
je pa vedno še odgovor imeti hotel, reče ne¬
sramni lažnik: „Kdo drugi bi mi bil sicer tako
krivico storil, kakor ravno cesarica! Ta, ta je
izvirek vsega zla in sramota vse cesarske hiše.
Ne le z veliko dragimi nesramneži se je pečala,
ampak še celo po meni se je z nesramnim oče¬
som ozirala in me v grdo pregreho zapeljati ho¬
tela. Ker pa v to nikakor privoliti nisem hotel,
temveč jo ostro posvaril, maščevala se je nad
mano s tem, da me je zvijačno v ječo vtaknila,
kjer sem do danes v največjem pomanjkanji
zgolj ob sujiem kruhu in vodi zdihovati moral.
Ko me je danes izpustila, prosila me je prav
lepo, da naj vam nič od tega ne povem, kar se
je med tem časom zgodilo; rekla je še na to,
da bo tudi ona molčala.

Cesarja ta nepričakovana novica tako pre¬
sune, da bi bil kmalo v omedlevico padel. Nje¬
govi služabniki ga tolažijo, kakor vedo in znajo.
Ko se nekoliko bolj zave,.povzdigne oči v nebo
proti Materi Božji in zdihne jokaje: „0 premila
devica Marija I Tebi sem bil pri svojem odhodu

12

izročil in priporočil svojo soprogo; kako si mogla
vendar dopustiti, da je tako globoko padla?"

Na to reče svojemu polbratu: »Ljubi brat,
kar mi pripoveduješ, se mi tako čudno zdi, da
skoraj verjeti ne morem, ker mi je dobro znano,
kako pobožna da je cesarica in kako goreča
častilka Matere Božje." Hudobni mož pa odgo¬
vori: „Ali nisem rekel, da mi noben človek
verjel ne bo? Vendar, če meni ne verjamete,
verjemite vsaj mojemu vpadlemu licu in moji
revni opravi. Saj bodo vendar še drugi lahko
spričali, da sem bil zaprt; in kdo drugi na ce¬
sarskem dvoru se bo predrznil, cesarjevega brata
zapreti, če ne sama cesarica?"

Cesar s tolikim spričevanjem omoten, mora
lažnjivemu jeziku verjeti, kolikor tudi se tega
brani njegovo srce. Nato vpraša vse okoli sto¬
ječe, kaj da mu je v tej dvomljivi reči storiti?
Nekateri mu svetujejo, da bi najboljše bilo ce¬
sarico od sebe spoditi, ker bi bila prevelika sra¬
mota za celo rimsko cesarstvo, ako bi cesar s pre-
šestnico v zakonu živel. Hudobni brat pa prosi in
sili, da nič drugače ne kaže, kakor da mora cesa¬
rica umorjena biti, in da se naj potem cesar z drugo
poroči. Celi večer je ostal pri cesarju in mu toliko
časa prigovarjal s svojim hudobnim jezikom, da
je cesar slednjič v smrt cesarice privoliti moral.

Drugo jutro pride cesarica s svojimi dru¬
žicami vsa v praznično napravljena ter gre ce-

13

sarju z veseljem naproti in ga hoče objeti. Cesar
pa jo vdari ves srdit s pestjo v obraz in reče:
»Nesramna prešestniea, kako se li moreš pre-
drzniti, da stopiš pred moje obličje?* Tega se
cesarica močno prestraši, pade pred cesarja na
kolena in ga za Božjo voljo prosi, naj bi od nje
nikar kaj tacega ne mislil, ker je nedolžna in
gotovo po krivem obdolžena. Tudi cesaričine
družice so k cesarju stopile in s povzdignjenimi
rokami za svojo gospo prosile ter njeno nedolž¬
nost pričale. — Cesar pa jih še poslušati ni
hotel, ampak rekel svojemu polbratu Talandu,
naj prešestnico proč tira in v kakšen gozd žene,
tam pa naj jej pusti glavo odsekati. Cesarica
ga pri živem Bogu zaroti in zagotavlja, da je
nedolžna, ter prosi le toliko odloga, da bi svojo
nedolžnost skazati zamogla; pa vse prošnje so
bile zastonj. Na povelje trdosrčnega Talanda
jo zgrabi nek srdit vojak in jo vleče brez
usmiljenja proč. Po nasvetu hudobnega Talanda
je cesar več vojakom zapovedal, da morajo
cesarico v bližen gozd peljati in jo tam ob
glavo djati, njeno truplo pa kar tam zakopati;
drugim ljudem pa je bilo prepovedano, cesarico
spremljati na ti žalostni poti.

Vojaki se Hildegarde usmilijo.

Vojaki so cesarico brez milos.ti v gozd vlekli.
Trgali so z nje žlahtne kamne in bisere in kar

14

je imela še dragocenega na sebi. Ko pridejo do
samotnega kraja v gozdu, hoteli so jo umoriti.
Hildegarda pa jih jame z vročimi solzami in
prisrčnimi besedami prositi, da bi jej prizanesli,
ter govori: »Preljubi moji služabniki, imejte
usmiljenje s svojo revno cesarico in nikar ne
oskrunite svojih rok z mojo krvjo. Bog in moja
vest sta priča, da sem čisto nedolžna. Vi sami
morate pripoznati, da niste nikoli nič nespodob¬
nega nad menoj videli ali slišali. Ako me tedaj
po nedolžnem umorite, bo moja kri v nebo
vpila in po maščevanji klicala in prokletstvo bo
prišlo nad vas in vaše otroke. Ce mi pa priza¬
nesete, vam ne bo le Bog odpustil, ampak tudi
jaz in vsa moja rodovina vam bo hvaležna.
Zakaj akoravno je zdaj cesar na mene silno jezen,
ker me drugi pred njim obrekujejo, prišel bo
vendar le dan, da bo resnica vsem očitna in
moja nedolžnost spričana. Kadar bom pa v svojo
čast nazaj postavljena, takrat se bom vas spom¬
nila ter vam in vašim otrokom to dobroto obilno
povrnila.'

Hildegarda je .vojakom toliko na srce go¬
vorila, da so jej prizanesli, pa le s to pogodbo,
da jim je obljubila, da ne bo od sebe nobenega
poročila na cesarski dvor' poslala, dokler se s
cesarjem popolnoma ne sprijazni. To jim ona
za gotovo obljubi in se loči od vojakov. Svojo
drago obleko jim je rada prepustila, ker se v

15

njej tako ni smela več prikazati, da bi jo kdo
ne spoznal.

Vojaki tedaj puste cesarico v divjem gozdu,
sami pa se vrnejo na cesarski dvor ter Talandu
sporoče, da so njegovo povelje z vršili in cesa¬
rico umorili. V spričevanje mu pokažejo njene
bisere in njeno obleko. Hudobnež, s tem popol¬
noma zadovoljen, se v srcu veseli, da se mu
je maščevanje nad Hildegardo tako dobro po¬
neslo.

Pobožna Hildegarda pa, ko je čisto sama
v sredi črnega gozda, pade na kolena ter moli z
veliko iskrenostjo in gorečnostjo: „0 neskončno
pravični Bogi kako si vendar mogel pripustiti,
da sem tako po krivem zatožena in pred vsem
svetom v toliko sramoto postavljena? Zato, da
nisem tebe razžalila in zakonske zvestobe oskru¬
nila, postavila sem se hudobnežu nasproti, in Ti
me zavoljo tega v največjo sramoto in v hudo
nevarnost življenja priti pustiš! Koliko pregreš¬
nega govorjenja bo zdaj po vsem rimskem ce¬
sarstvu! Kaj bodo moji žlahtniki, moji prijatelji
k temu rekli? — O Bog, kako trdo me tepeš!
Kako hudo sem te pač razžaliti mogla, da me
tako pred vsem svetom osramotiš! — Kaj ho-
:m zdaj početi? Kam se obrniti? Kam se skriti,
da me brezvestni Taland ne zasledi ?> O jaz ne¬
spečna Hildegarda! Joj meni, gorje.meni ubogi
siroti!“

16

Pri teh besedah se revne cesarice tolika
žalost loti, da ne more nič več dalje govoriti;
skoro da omedli in povezne svojo žalostno glavo
v mehko travo, katero z vročimi solzami na¬
maka. Tako nekaj časa skoro obupna leži. Mili
Bog pa se je usmili in jej pošlje žarek nebeške
tolažbe v srce. Navda jo z novo močjo ter jej
v spomin pokliče britko trpljenje našega gospoda
Jezusa Krista. Hildegarda se zamisli na grozne
muke Jezusa na križu, ki je toliko trpel po
nedolžnem ; njemu daruje svoje srce in svojo ne¬
srečo ter ga milo prosi za dar potrpežljivosti in
stanovitnosti.

Hildegarda beži k svojemu žlahtniku.

Hildegarda je imela med drugimi zvestimi
prijatelji tudi enega žlahtnika, ki je bil cesar¬
jev namestnik v nekem bližnjem mestu, toraj
imenitna glava. K temu je mislila bežati in z
njegovo pomočjo pri cesarju svojo nedolžnost
skazati.

Preden se pa na pot poda, premišljuje še
nekaj časa tukaj v samoti prečudne božje sodbe,
po katerih On ne le grešnike, ampak pogosto
tudi pravične z ostrimi • šibami obiskuje. Kakor
je sploh navada, da se soh' zdravo meso, ne pa
sprideno, katerega ni treba več varovati, tako
tudi Bog pobožne in pravične s soljo nadlog in

17

težav zavaruje, da se ne spridijo v tolikerih
pozemskih skušnjavah, ampak vedno zdravi in
pošteni ostanejo. Zatoraj potrpi, kristjan, ako te
Bog z nadlogami obiskuje, to se godi le v tvojo
korist, da se v dobrem utrdiš.

Zares je moral Bog s svojo služabnico Hil¬
degardo nekaj posebnega nameravati, ker jo je
vnovič v veliko nevarnost življenja in v naj¬
hujše pomanjkanje priti pustil.

Uboga Hildegarda se poda v svoji slabi
obleki k zgoraj omenjenemu deželnemu glavarju,
svojemu žlahtniku in prijatelju. Ko tje pride, je
niso več spoznali, ker ni imela nič dragocenosti
na sebi, ki je sicer cesarice nosijo. Ona prosi
poglavarja, da ima z njim nekaj posebnega go¬
voriti in da bi jo on na samem sprejeti in po¬
slušati hotel. Njeni želji se ustreže, in ko je s
poglavarjem in njegovo ženo sama, jame tako
milo jokati, da več časa besedice spregovoriti ne
more. Medtem sta jo oba bolj natanko pogledala
ter jo spoznala, da je cesarica sama. Vsa pre¬
strašena zakličeta: „Vaše veličanstvo, svetla
cesarica! Kako za božjo voljo'v taki obleki sem
pridete?" Cesarica pa vsa solzna odgovori: „Oh,
jaz nesrečna sirota! Kako ojstro me Bog obi¬
skuje 1 V veliko sramoto in revščino sem jaz
uboga grešnica prišla I V-tem času, ko je bil
cesar v vojski, hotel me je brezbožni Taland v
greh zapeljati; ker se mu pa nisem udala, ampak

Hildegarda. ' 2

18

ga posvarila in kaznovala za to predrznost, me
je pri cesarju po krivem zatožil, kakor da bi
bila nesramno in nepošteno živela. Brez dalj¬
nega preiskovanja mu je cesar vse verjel, mene
pa še poslušati ni hotel. Obsodil me je na smrt
in izročil me rabeljnom. Pa vojaki so se me usmilili
in me izpustili; in tako sem pribežala k vam,
v nadeji, da najdem pri vas vsigdar varno za¬
vetje pred svojimi preganjalci.*

Deželni glavar se zelo zavzame >nad tem
poročilom. Z veseljem ponudi cesarici vsako po¬
moč in postrežbo in pravi, da si šteje v čast in
dolžnost biti pnslužen tako blagej gospej. Hil¬
degarda pa reče: „Nič druzega ne želim, ko da
me vaša gospa za postrežnico ali deklo vzame
in z menoj toliko časa potrpi, dokler ne bo moja
reč pred cesarjem poravnana po mojih prijate¬
ljih.* Deželni glavar ugovarja: „Ne spodobilo
bi se vam in nam, da bi vas kot postrežnico
imeli; temveč po vašem stanu vas hočemo spo¬
štovati kot svojo gospo in cesarico ter vam
streči, kolikor bo v naši moči.“ Cesarica pa na
to odgovori: „To .nikakor ne sme biti, ker le v
ponižnem stanu krščenice zamorem se skriti
pred svojimi zasledovalci. V svilnatih oblačilih
obračala bi pozornost na sebe in hudobni Taland
bi za mene zvedel ter me gotovo pokončal. Za
ubogo dekle se pa nihče ne zmeni, tako bolj skrit-;
ostanem.* Tem besedam se ni dalo nič ugovar-

19

jati. Hildegarda se je preoblekla kot revna kršče-
nica in delala kakor vse druge dekle. Še drugim
služabnicam je v ponižnosti in pokorščini lep
izgled dajala, ter bila proti vsem ljudem v hiši
tako ljubeznjiva in posrežljiva, da so jo vsi radi
imeli, posebno pa hišina Žalika, katera se od
Hildegarde kar ločiti ni zamogla, ker je bila
enako dobrega in pobožnega srca. V tem poniž¬
nem stanu je Hildegarda živela več tednov.
Kadar je bila sama, je neprenehoma molila in
Bogu tožila svojo bedo in revščino. Po noči je
večkrat vstala, na kolena padla pred križanega
Jezusa in prelepo molila ter se Bogu priporo-
čevala.

Čez nekaj tednov prosi svojega žlahtnika,
deželnega glavarja, da bi hotel na cesarski dvor
potovati in tam pozvedeti, kaj da se o nji govori,
ali je že cesar kaj drugačnih misli ali ne?- De¬
želni glavar je v to rad privolil, saj je tudi
njemu hudo delo, da je cesarica toliko trpela
po nedolžnem. Vsa hiša je koprnela po tistem
trenotku, kdaj se bo nedolžnost cesarice pred
vsem svetom izkazala.

Glavar tedaj odpotuje. Ko na dvor pride
in ga cesar zagleda, ga precej, pozdravi in mu
reče: „Gospod glavar, v kratkem pridemo en¬
krat k vam, bodite pripravljeni,’ hočemo biti
dobre volje." Deželni glavar odgovori: „V ve¬
liko čast si-bom to štel, toda prosim, da bi mi

2 *

20

naznanili dan prihoda, da se bora pripraviti ve¬
del." „Ni treba", reče cesar, »prišel bora enkrat
nenadoma".

S tem je bil pogovor s cesarjem končan.
Glavar je potem popraševal od strani še druge
ljudi na dvoru, kaj se od cesarice govori. Na
svojo žalost je zvedel, da veljavni dvorniki in
cesar sam še vedno verujejo v krivdo cesarice.
Pač se ni manjkalo pobožnih žensk, ki so vero¬
vale v nedolžnost cesarice, ker so jo vedno prej
v cerkvi videle in ker so poznale hudobnost
Talandovo. Toda na služabnice se nihče ni ozi¬
ral, verovalo se je to, kar je pravil prevzetni
Taland. Tudi on sicer ni mogel tistih pokazati,
s katerimi bi bila cesarica grešila, pa za to se
tudi ni prašalo. Taland je vabil imenitno go-
spbdo večkrat k sebi na gostije ter se vsem
prilizoval. To se je tudi spričalo, da je bil on
zaprt ob času, ko cesarja ni bilo doma. Da bi
bil pa Taland kaj zakrivil, o tem ni bilo nobe¬
nega spričevanja, ker tega skor nihče drugi ni
vedel, ko cesarica sama, katera pa še zaslišana
ni bila, in pa morda katera družica od cesarice,
katerih pa niso na zaslišanje klicali. Taland je
znal že tako napeljati, da so se taki ljudje od¬
stranili od dvora, od katerih bi se bila resnica
zvedela. Cesar je pač včasih mislil na Hilde¬
gardo, in semtertje se mu je rodila taka miseb
da cesarice morda ni po pravici obsodil; pa če

21

je le kaj o tem zinil, potolažil ga je kmalo
zopet zviti Taland, ter mu vedel s takim pre¬
pričanjem dokazati krivdo Hildegarde, da ga je
vnovič potrdil v misli, da je prav storil, ko jo
je obsodil. Tako tedaj za enkrat še ni nič na
bolje kazalo glede cesaričine časti pri dvoru.
Kakor se pogosto primeri, da se ljudje iz ne¬
srečnega še norčujejo, tako se tudi ni manjkalo
takih, ki so se norčevali iz cesarice ter besede
njenih obrekovalcev prežvekavali, akoravno niso
imeli nobenega dokaza v rokah. Mnogi pošteni
ljudje pa so po cesarici na tihem žalovali in
prerokovali, da Talandova glorija ne bo dolgo
trpela. Ker pa hudobnosti in lažnjivosti Talan-
dove niso mogli spričati, prepustili so Bogu sodbo,
vedoči, da se bo prej ali poznej pravica izkazala.

Toliko je zamogel deželni glavar na cesar¬
skem dvoru zvedeti. S tem poročilom pride nazaj
na svoj dom in pove tudi, da misli cesar v krat¬
kem tje priti in njega obiskati. Zato se začnejo
precej na cesarjev prihod pripravljati, da bi tako
visokega gosta bolj slovesno sprejeli.

Hildegarda vnovič zasačena in v smrt
obsojena.-

Ni dolgo trpelo, pa je cesar, rešil svojo be¬
sedo in deželnega glavarja obiskal z obilnim
spremstvom, med katerim je bil tudi Taland.

22

Kakor hitro to cesarica izvč, zbežala je v neko
skrito sobo, da se tara zaklene. Toda reva se
je sama izdala z enim samim radovednim po¬
gledom. Ko je namreč cesar v hišo stopil, odprla je
prav majčkeno oknice od tiste sobe in pokukala
ven, da bi videla, kdo je v spremstvu cesarje¬
vem. Nesreča pa je hotela, da jo je ravno Ta-
land zapazil in jo takoj spoznal.

Ves vznemirjen, da cesarico še živo najde,
tekel je hudobnež precej k cesarju in mu go¬
voril: „Svetli cesar, Hildegarda je tukaj v gradu
prikrita, z lastnimi očmi sem jo videl.“ Cesar,
ki tega nikoli verjeti ne more, reče deželnemu
glavarju: „Kaj slišim? Hildegarda, prešestnica
vlačugarska, se pri vas potika?" — Glavar se
pri teh besedah tako prestraši, da kar obledi.
Taland pa namesto njega odgovori: „Ni potreba
nobene priče več, kar oči vidijo, temu se ver¬
jame. Le ukažite, svetli cesar, in še to uro jo
sem pred vas pripeljem.' — „Le pojdi', mu reče
cesar, „in ako jo dobiš izvrši nad njo sodbo, ki
je bila že izrečena, pa ne še izvršena, če je res,
da je tukaj skrita. Kaj hočemo taki ženski pri¬
zanašati, ki se norčuje iz cesarja samega. Pusti
jo odpeljati in ob glavo djati, kakor zasluži!"

Krvoželjni Taland leti in išče kakor vohun
po hiši, dokler ne pride do tiste sobe, kjer je
bila cesarica zaprta. On ukaže vojakom, naj
vrata ulomijo, kar so tudi storili. Uboga Hilde-

23

garda je bila v svoji bridkosti že na pol mrtva;
in ko Taland z vojaki noter pridere, zavpije
vsa obupana na glas: »Ljubi gospod svak, vsaj
življenje mi pustite; saj vendar vi dobro veste,
da sem nedolžna." Brezdušni trinog pa jo za¬
vrne: „Ti zvita kača in nesramna prešestnica,
ali ne veš več, kako si me trpinčila, in jaz bi
tebi prizanesel?* Na to veli vojakom, naj jo
zgrabijo in odpeljejo.

Hildegarda je prosila za božjo voljo, naj
bi jej pustili vsaj eno besedo s cesarjem govo¬
riti. Tudi deželni glavar in njegova gospa po¬
kleknila sta pred cesarja in ga milo prosila, naj
bi imel usmiljenje s cesarico in jej prizanesel,
ker je nedolžna. Razkačeni cesar pa jima za¬
vrne: ^Prosita raji sama za sebe, da naj vama
prizanesem, ker sta prešestnico, ki je mene tako
hudo razžalila, v svoji hiši skrivala!*

Brezdušni Taland pa izbere med tem nekaj
njemu najbolj zvestih vojakov, na katere se je
zanesel, in tem naroči, da morajo cesarico umo¬
riti, rekoč jim: ^Zgrabite to nesramno prešest¬
nico in vlecite jo na cesarjevo povelje v bližnji
gozd in tam jo zadavite. Da me pa ne boste
goljufali, kakor so vprvič oni brezvestni hudob¬
neži storili, vam zapovem, čla jej morate obe
oči izvrtati, in jih meni v spričbo nazaj prinesti.
Ako pa tega cesarjevega povelja ne spolnite,
vas bom dal z vašimi ženami in otroci vred

24

umoriti, kar se ima tudi s prejšnjimi nezvestimi
in nepokornimi vojaki zgoditi, ki so cesarico
vprvič izpustili."

Vsi prijatelji in znanci cesaričini na to ža¬
losten vrišč zaženejo in obmilujejo z neštevil-
nimi solzami njeno nedolžno smrt; posebno hudo
sta žalovala deželni glavar in njegova gospa,
ki sta nedolžnost Hildegarde najbolje poznala.
Zvesta hišina Žalika pa je bila vsa raz sebe
nad to nepričakovano nesrečo. Uboga cesarica
se od vseh tako bridko in milo poslovi, da je
bilo misliti, srce jej bo od žalosti počilo, in
zavoljo bližnje smrti je bila tako premedlena,
da sama ni mislila, da bo na morišče priti za-
mogla. Nekaj žensk je šlo za žalostnim spre¬
vodom ter so bridko jokale; vojaki so jih pa
nazaj zapodili.

Tukaj bi bil videl človek, kako vsa prepa¬
dena je uboga cesarica kakor nedolžno jagnje
v smrt šla. Le v nebo obrača svoje objokane
oči in prosi v bridkih zdihljejih Boga za pomoč.
Ko so na pripraven kraj prišli, jej rečejo vojaki:
»Nikar nam ne zamerite, svetla cesarica, da
moramo cesarjevo voljo nad vami spolniti; saj
ste sami slišali, da nam je pod smrtjo zapove¬
dano, to storiti. Ako bi vam toraj prizanesti
hoteli, bati se nam je, da bi se z nami enaka
ne godila, kakor se bo z onimi, ki so vam vprvič
prizanesli."

25

Cesarica jim odgovori: »Akoravno je Bog
moje nedolžnosti priča, vendar nečem, da bi vi
zaradi mene v nevarnost prišli, svoje življenje
zgubiti. Zakaj prisrčno mi je žal, ako bodo oni
dobri vojaki, ki so mi vprvič prizanesli, zavolj
mene v nesrečo prišli. Zato vas nečem dalje si¬
liti, ampak le za toliko odloga vas prosim, da
se bom mogla na smrt pripraviti in svojo ubogo
dušo Bogu priporočiti."

Vojaki so jej to iz srca radi privolili.

Zdaj pade bridkosti prevzeta Hildegarda,
na kolena, povzdigne obraz in roke v nebd in
moli na glas v potoku solza: „0 Bog, ki si
nekdaj molitev čiste Suzane, ki je bila po krivem
obdolžena in na smrt obsojena, milostno uslišal
in jo smrti rešil, oh, ozri se z visokih nebes
doli na mene, tvojo nevredno služabnico, in ker
sem kakor Suzana zavoljo čistosti po krivem
obdolžena, o pusti se po mojih solzah omečiti
in reši me tako sramotne in bridke smrti 1 Ako
je pa tvoja sveta volja, da zavolj svoje zakon¬
ske zvestobe umrjem, dodeli 'mi vsaj stanovit¬
nost, da bridko smrt zavolj Tebe voljno pretrpim
in tako večno zveličanje dosežem 1 O moj kri¬
žani Jezus, ki si v svoji strašni smrti k Očetu
klical: ,Oče v Tvoje roke' izročim svojo dušo k
glej, tudi jaz kličem k Tebi v smrtnem potu:
,0 Jezus, v Tvoje roke izročim svojo ubogo

26

dušo, o Jezus, v svoje svete prebodene roke
sprejmi mojo ubogo — ubogo dušo!‘“

Pri teh besedah je cesarica umolknila in
zatopila svojo dušo v nebeško premišljevanje,
kakor bi nič več od tega sveta ne videla. V
takem položaji je čakala smrtnega udarca.

Hildegarda vnovič rešena.

Ko so vojaki cesarico tako tam klečati in
moliti videli, bili so tako ginjeni, da nobeden iz
njih ni mogel vzdigniti roke, da bi bil za meč
zgrabil in cesarico umoril.

Zgodilo pa se je po božji naključbi, da je
v tem trenotku prihajal skozi gozd hrabri vitez
Veselič  s svojimi hlapci, ki so bili vsi dobro
oboroženi. Zelo se on začudi, ko vidi svojo ljubo
cesarico na tleh klečati, okoli nje pa vojake
stati. »Kaj je tukaj?" zavpije Veselič na vojake
in pomigne svojim hlapcem, da so vojake ob¬
stopili. Potem vitez cesarico prijazno vpraša:
»Kaj se je zgodilo, svetla cesarica, da vas tukaj
v tako revnem stana najdem?"

Na ta glas se cesarica kvišku ozre in vrlega
viteza precej spozna. Nova moč in novo živ¬
ljenje pride v njene že na pol mrtve ude, ko
hrabrega in zvestega Veseliča ugleda, kajti za¬
svetil se je up v njenem srcu, da jo bo Veselič
gotovo rešil iz rok ra.beljnov. Zato revica za-

27

kliče z močnim glasom: »Hvaljen bodi Bog ne¬
beški, ki si videl mojo nedolžnost in uslišal moje
gorke solze! O gospod vitez, pridite meni v pomoč
in rešite me grozovite smrti, zakaj jaz sem čisto
nedolžna!“ Vitez se obrne k vojakom in pravi:
»Kako se morete predrzniti, svoje roke oskruniti s
krvjo tako mogočne cesarice? Stojte, hudobneži!
in kdor se predrzne, le s prstom dotakniti se je,
ga jaz pri tej priči razsekam!' V tem hipu iz¬
dere svojo sabljo, pa tudi njegovi hlapci vzdig¬
nejo vsak svoje orožje, tako da se vojaki kar
geniti niso upali. Eden od vojakov odgovori:
»Svetla cesarica dobro ved<5, da nam je pod
smrtjo zažugano, da jo moramo umoriti ali pa
svoje lastno življenje pustiti; sicer bi jo rajši
oprostili, kakor umorili." Vitez vpraša na to, kaj
da bi bil vzrok, da je v tako hudo kazen za¬
padla? — Na to mu Hildegarda pove celo
zgodbo od konca, kako jo je hudobni Taland
po krivem obdolžil, in kako da je zdaj že vdru-
gič v smrt obsojena. Ta pripovest viteza tako
gane, da se je zarotil, da hoče rajši svoje živ¬
ljenje pustiti, ko dovoliti, da bi se cesarici en
las na glavi skrivil.

Poslednjič ga vojaki vprašajo: »Kako se
bomo pa pri Talandu, cesarjevem bratu, izgovo¬
rili, ako cesarico živeti pustimo? On nam je
pod smrtno kaznijo zažugal, da jej moramo oči
izdreti in v spričbo k njemu prinesti." — »Tukaj

28

se že da pomagati”, reče vitez, tu imate mojega
psa; ubijte ga in izkopljite mu oči, da jih bo
Taland sit. Ako bi pa vendar zvijačo zapaziti
utegnil, le recite, da sem jaz vsega kriv, da
sem vas jaz k temu primoral; jaz se Talanda
nič ne bojim.”

Nato rečejo vojaki cesarici: „Tedaj hočemo
vašemu življenju prizanesti; samo to nam mo¬
rate obljubiti, da se boste v tuje kraje podali,
kjer vas nihče ne pozna; tako se ne bo zvedelo,
da ste še živi; sicer smo mi zgubljeni, ako se
izve.” Cesarica jim to sveto obljubi in jih za¬
gotovi, da ako jim v dejanji ne bo mogla po¬
kazati svoje hvaležnosti za to dobroto, storila
bo to vsaj v molitvi.

Vojaki ubijejo potem vitezovega psa in
nesejo njegove oči Talandu. Ko so odšli, rekla
je cesarica vitezu Veseliču: »Preblagi in ljubi
gospodi Kako se bom zamogla Bogu in vam
zadosti zahvaliti, da ste me iz smrtnega žrela rešili
in zopet v novo življenje postavili I Usmiljeni Bog
naj vam to dobroto časno in večno stokrat po¬
vrne, in ako Bog da, da jaz spet kedaj na prej¬
šnjo stopinjo pridem, hočem vam tudi jaz hva¬
ležna biti.” 0

Vitez pa jej odgovori: »Blaga gospa! Kar
sem jaz storil to bi bil vsak drugi vitez na mo¬
jem mestu, kajti dolžnost krščanskega viteza je,
braniti take, ki so po nedolžnem preganjani.

29

Da ste pa po krivem obdolženi, o tem ne dvo¬
mim, ker poznam tako vašo poštenost, kakor
Talandovo hudobnost. Nesreča je za celo cesar¬
stvo, da svetli cesar tega svojega polbrata pre¬
več posluša. Za sedaj vam res ne kaže druzega,
ko bežati v druge kraje. Jaz bi vam rad dal
zavetje v svojem gradu. Pa če bi se zvedelo,
se ne bojim za sebe, ker mi na mojem življenji
ni toliko ležeče, ampak za vas, ker vas jaz z
vsemi svojimi hlapci ne morem ubraniti, ako
cesar s svojo močjo na moj grad pritisne. Škoda
bi bilo za vaše mlado življenje, ako bi se vnovič
v nevarnost postavilo. Toraj potujte z Bogom
in povejte, če še katero pomoč od mene potre¬
bujete." — „Hvala vam lepa, blagi vitez", reče
cesarica, „ne trudite se dalje z menoj1 Priporo¬
čila se bom Bogu, on mi bo že kakega človeka
poslal, ki me bo peljal iz te dežele na varen
kraj. Bog vas blagoslovi po vseh vaših potih 1“
Na to se je vitez od cesarice poslovil, ona
pa je ostala čisto sama.

Žalika pride k cesarici in jo spremi
v Rim.

Čuden je bil začetek te prigodbe, še bolj
čuden je nje izid, kakor bomo kmalu videli.

Ko je cesarica sama ostala' v gozdu, po¬
kleknila je doli in se prelepo Bogu zahvalila za

30

srečno in čudno rešitev rekoč: „0 moj dobrot¬
ljivi Bog, zdaj spoznam, kaj da je človek na
svetu! Namesto cesarice sem beraška sirota!
Zatoraj pa se po Tvoji sveti volji odpovem
vsemu posvetnemu blagu in vsej časti. V po¬
nižnosti in revščini hočem živeti in Tebi služiti.
Darujem Ti vse svoje življenje in vse, kar bom
še trpeti in prestati morala, in Te prosim, da
me vodiš po svoji modrosti in sveti volji in me
pelješ v tak kraj, kjer bom Tebi najbolj zvesto
služiti zamogla."

Med tem, ko je Hildegarda tako molila,
prišla je k njej njena zvesta prijateljica, hišina
Žalika, s katero sta bili pri glavarju vkup slu¬
žili. Žalika se ni mogla potolažiti nad nesrečo
uboge Hildegarde. Ko so vojaki cesarico v gozd
peljali, tekla je Žalika za njimi, z drugimi žen¬
skami vred. Ko so pa vojaki ženske nazaj za¬
podili, šle so druge pač domu, ne pa Žalika.
Ona jim je bolj iz daljave in po stranskih potih
sledila, tako da je niso mogli zapaziti. Zgrešila
je sicer njih sled, pa šla je naprej s trdnim na¬
menom, da hoče Cesarico živo ali pa mrtvo po¬
iskati. Slednjič jo vendar najde pod košato
smreko klečečo in vso, v molitev zatopljeno.
Vsa vesela, da jo še živo najde, skoči k njej,
jo objame in se je trdo oklene, ter tako milo
joka, da besede spregovoriti ne more.

Po dolgem jokanji še le zdihne: ,0 premila

BI

gospa in cesarica! kako prisrčno zahvalim Boga,
da sem vas še pri življenji dobila! — Kakor
sem vam bila v sreči zvesta prijateljica, če se
tako imenovati smem, tako vam hočem tudi v
nadlogi in nesreči zvesto na strani stati ter vas
nikoli ne zapustiti, saj vem, da ste zdaj najbolj
pomoči in tolažbe potrebni. Prosim vas, da smem
z vami iti, kamorkoli greste, in z vami deliti
vse nadloge in vse trpljenje."

Cesarica je bila vsa vesela in iznenadena
nad toliko zvestobo in ljubeznijo dobre Žalike;
rada sprejme njeno ponudbo ter jej obljubi, da
se hoče kolikor mogoče za to hvaležno skazati.
Potem je cesarica Žaliki povedala, kako je bila
po vitezu Veseliču rešena iz rok rabeljnov, in
kako je obljubila in je primorana bežati v tuje
kraje, kjer je Taland ne bo mogel zaslediti.

Posvetovali sta se skupaj, kam bi bilo bolje
obrniti se, in sklenili sta nazadnje, da hočeta
bežati na Laško in tam Rim in druge svete
kraje obiskati. Žalika je bila zelo znajdena žen¬
ska, znala je marsikaj in vedela si v vseh raz¬
merah pomagati. Tudi kraje je kolikor toliko
poznala in govorila tudi več jezikov, ker je že
v različnih deželah in pri mnogih tujih gospo¬
dih služila za hišino. Ona je bila torej cesarici
zelo potrebna, da jo je z dobrimi sveti pod¬
pirala.

32

Podali sta se toraj na pot v ponižni in
revni obleki, živeli prav revno in spokorno celo
pot, po hišah si izprosili košček kruha, in kadar
sta prišli v kako sveto mesto, ostali sta tam
par dni in opravili svoje molitve. Tako sta
prišli slednjič v Rim, obiskali vse svete kraje
in cerkve ter se udeležili svetih odpustkov.

V Rimu jima je posebno dopadlo, zato sta
sklenili tukaj ostati in Bogu služiti do konca
svojih dni. Žalika pa je tudi znala iz rož in
različnih trav zdravila kuhati, in to umetnost je
tudi cesarico naučila, ki je sama se marsičesa
spominjala iz mladih let, kako so njena mati
znali zdravila delati. Sklenili sta, taka zdravila
delati in s tem se preživiti, da ni bilo več treba
ljudi z beračenjem nadlegovati. S temi zdravili
sta mnogo bolnikov ozdravili. Ubogim sta zdra¬
vila zastonj dajali, od bogatih sta pa vzeli, kar
jima je kdo prostovoljno dati hotel. Bog pa jima
je še svojo milost dodal in podelil njinim zdra¬
vilom posebno, čudovitno moč. Ozdravili sta prav
dosti bolnikov in med njimi tudi take, nad ka¬
terimi so že vsi'zdravniki obupali.

Sloves čudne umetnice se je kmalo raz¬
glasil po celem Rimu in zmiraj več ljudi je
vrelo k Hildegardi. Pa ne le v Rimu, tudi
po bližnji okolici in po sosednjih krajih je nje
ime zaslovelo, in kmalo je že vsak mislil, da
mora to svetnica biti. Zdravniki so preiskali njena

33

zdravila in ko so videli, da so iz čisto nedolžnih
tvarin narejene, so morali spoznati, da ta lek
ozdravlja bolj po božji, ko po natorni moči. Za-
toraj je pa tudi že vse za trdno verjelo in po¬
vsod je šel glas: „V Rimu je svetnica vstala,
ki zna vsako bolezen ozdraviti/ To so tudi
sv. oče papež slišali in so želeli novo svetnico
videti in poznati. Ker se je pa Hildegarda izgo¬
varjala, da je revna, uboga ženska in da ni
vredna stopiti pred obličje sv. očeta, zato jo
tudi papež niso hoteli dalje nadlegovati.

Talanda zadene kazen božja.

Med tem časom pa se je tudi na dvoru
cesarja Karola v Ahenu na Nemškem marsikaj
spremenilo. Talandova sreča se je začela mra¬
ziti- Bolj in bolj je začel cesar spoznavati zvi¬
jačnost in lažnjivost njegovo. Prihajale so tudi
vedno nove tožbe čez Talanda, da je temu ali
onemu krivico storil. Vsled tega se je zaupanje
cesarja do svojega polbrata močno majati za¬
čelo. Zdaj še le je cesar začel bolj natanko po-
praševati ljudi, kako je bilo s cesarico in če se
j« res toliko pregrešila; pa nobeden mu ni mogel
nič slabega povedati od nje, skoraj vsi pa so
hvalili njeno pobožnost in -milosrčnost in milo-
Va li njeno osodo. Ko so Talandovi prijatelji vi-
hdi, da on ne velja več toliko na dvoru, so ga

Hildegarda. , o

34

tudi vsi popustili in nobeden ni hotel za njega ’
po krivem pričati. Tako se je tedaj cesarju bolj
in bolj dozdevati začelo, da je morda cesarico
po nedolžnem obsodil. Kolikor bolj ga je ta
misel pekla, toliko več mu je mrzelo do Ta-
landa. Nazadnje se ga je že kar izogibati začel,
vendar ga soditi ni mogel, ker ni imel nobenih
dokazov zoper njega, pa tudi ne pravih za njega,
ker njegovim lažnjivim besedam ni več veroval.
Pogosto se je cesar zjokal v svoji samoti in k
Bogu molil rekoč: »Moj Bog! zdi se mi, da sem
svojo ljubo Hildegardo po nedolžnem obsodil. S
Ako res ni bila kriva, potem Te prosim, odpusti
mi, da sem se v svoji sodbi prenaglil!* Tako;
je cesar Karol večkrat zdihoval; prav vesel pa!
ni bil nikoli več.

Talanda je pa še hujša kazen zadela. Pri¬
jele so se ga gobe na celem životu; grda in
ostudna bolezen, ker je šel tak smrad od njega,
da se mu nobeden bližati ni hotel. Nazadnje so
mu gobe zrastle še na očeh, .tako da je na obeh
očesih oslepil. Akoravno cesar ni dosti več maral
za njega, v tem'žalostnem stanu se mu je polu-
brat vendar zopet smilil. Poklical je razne zdrav¬
nike k njemu, da bi ga ozdravili. Toda kolikor
jih je prišlo, nobeden mu ni mogel pomagati.
Rekli pa so zdravniki očitno, da ta nenavadna
bolezen je šiba božja in da se toraj z nobenim
zdravilom odpraviti ne da. Tudi drugi ljudje so

35

bili take misli, da je Talanda zadela le zaslu¬
žena kazen za njegove velike pregrehe, in to je
bila velika sramota za vso cesarsko hišo.

Taland pa se je zvijal v bolečinah in začel
premišljevati svoje hudobno življenje.

Cesar potuje s Talandom v Rim.

Glas od čudne svetnice v Rimu, ki zna
vse bolezni ozdraviti, prišel je tudi v nemške
dežele in v mesto Ahen na cesarski dvor. Ko
cesar to zve, gre k svojemu bratu ter mu reče:
»Slišim, da je v Rimu nova svetnica, katera
vse, tudi najhujše bolezni ozdravi; morda bi
ona tudi tebi pomagala." Taland zdaj cesarja
lepo prosi, naj bi ga tje v Rim peljal k svet¬
nici. Cesar je slednjič v to privolil in sam podal
se z bolnim Talandom v Rim leta 773. po-Kri-
stovem rojstvu. Tačasni papež Hadrijan so
mogočnega cesarja s častjo sprejeli. Cesar je
sv. očetu precej povedal, po kaj je prišel, namreč
da je svojega bolnega brata s seboj pripeljal, ki
ga noben zdravnik ozdraviti ne more, in vprašal
takoj, če je res ali ne, da je v Rimu taka svet¬
nica, ki vse bolezni ozdravi.

Ko papež to potrdijo, pošlje cesar svojega
služabnika k Hildegardi in jo pusti lepo prositi,
da bi k njemu priti blagovolila. Ona pa poslane
odgovori: »Povej cesarju, da sem jaz ubc

36

ženska, ki nemam rada z velicimi gospodi opra¬
viti in se tudi pred njimi obnašati ne znam,
toraj naj mi nikar ne zameri, da k njemu ne
grem.“ Ko poslanec to poročilo prinese, rek<5
papež cesarju: »Ravno tako je tudi nam odgo¬
vorila, ko smo jo prosili, da bi se nam videti
dala. Ker toraj vaše svetlosti brat pomoči od
nje potrebuje, je treba, da se sam ponižno k
njej poda."

Taland se pelje z mnogimi služabniki v
lepi kočiji k ubogi hišici svetnice. Ko ga ona
ugleda, ga skoraj ne bi bila več spoznala, tako
ga je med tem bolezen zdelala. Slepi in gobovi
Taland pade pred njo na kolena in jo za božjo
voljo pomoči prosi. Ona mu reče vstati in po¬
sluša njegovo tožbo, kako je nesrečen zavoljo
te neozdravljive bolezni. Poslednjič Taland še
vzklikne: ,0 velika božja služabnica, ker sem
od velikih čudežev slišal, katere Bog po vas
nad bolniki dela, storil sem tako dolgo pot do
vas, da bi mi vi pomagali, in tudi trdno zaupam
v Boga, da mi bo po vas zopet dodelil ljubo
zdravje."

Lahko bi se bila Hildegarda nad svojim so¬
vražnikom maščevala in mu vsako pomoč odrekla;
ker je bila pa pokorna zapovedi gospoda Kri¬
stusa, da moramo svojim sovražnikom iz srca
odpustiti, zato se ni branila, dobro storiti tistemu,
o njej toliko hudega prizadejal.

37

Zatoraj mu reče: „Zdi se mi, da je vaša
bolezen šiba božja, da vas je božja roka zadela
zavoljo vaših velikih grehov in hudobij. Pojdite
toraj in spovejte se svojih grehov s prav ske¬
sanim srcem; potem pridite spet k meni nazaj
in dala vam bom zdravil.*

Taland tedaj odide in se spove. Prišel je
potem nazaj in prosil za zdravila. Hildegarda
mu jih da, rekoč: „Zavžite to-le v božjem imenu,
in ako ste svojo spoved prav opravili, zanesem
se, da vam bo bolje z božjo pomočjo."

Taland odide na svoj stan in tam povžije
vse zdravilo; toda pomagalo mu ni prav. nič.
Drugi dan pride z obilnim spremstvom zopet k
svetnici nazaj in potoži, da mu ni še nič odleglo.
Hildegarda pa reče: „S tem lekom sem že mnogo
neozdravljivih bolezni ozdravila; da pa vam neče
pomagati, to je znamenje, da se niste prav čisto
spovedali. Hitite toraj k spovedniku nazaj in
spovejte se popolnoma in s skesanim srcem vseh
grehov, ako vam je milost božja in vaše zdravje
ljubo." Tukaj je bil zdaj . hudobnež pred vso
isaoiiso uSramoten. Vsi pa so se čudili modrosti
pobožne Hildegarde i;: r ekli: »Tako je sveta, da
še v srce človeku vidi."

Taland pa je šel nazaj k spovedniku in se
spovedal zdaj tudi tistega greha, kako je cesa¬
rico v nesrečo spravil, kajti pri prvi spovedi je

38


bil ta greh zamolčal, zato mu zdravila niso nič fj
pomagala, ker je bila spoved neveljavna.

Ko je tedaj spoved dobro opravil, prišel je
k svetnici nazaj. Ta mu je dala pripravljeno
zdravilo in komaj ga izpije, čutil je že njegovo
moč. V malo dneh so se vse gobe posušile in
odpadle, in tudi pogled oči je nazaj dobil.

Ta veliki čudež, ki se je hitro razvedel tudi po
celem mestu, navdal je papeža in cesarja s tolikim
veseljem in začudenjem, da sta precej veliko
duhovnih in drugih imenitnih gospodov poslala
k Hildegardi in jo pustila prositi, naj bi se vendar
videti dala in k njima priti hotela. Ona pa jim
zopet odgovori: „Uboga grešnica sem, nevredna
stopiti pred take velike gospode; jutri pa bom
prišla v cerkev sv. Petra, da tamkej sv. Očetu
nogo poljubim.“ Ta odgovor in novica, da pride
jutri svetnica v cerkev sv. Petra, razglasi se
kmalo po celem mestu, in drugi dan vrč brez¬
številna množica ljudstva v tisto cerkev, da bi
čudapolno svetnico videla in spoznala. Sv. oče
papež in cesar in vsi njuni služabniki jo željno
pričakujejo, in kakor hitro zvedo, ,da svetnica
že prihaja, hitijo nevtegoma vsi v Kii

je prostorna dovolj, da .sprejme tisoče ljudi
v sebe.

Sv. Hildegarda pride s svojo služabnico
Zaliko vsa revno napravljena, poklekne pred
papeža, jim poljubi čevelj na nogi in prosi za

39

sv, apostolski blagoslov. Papež jo koj ogovore
rekoč: „Moja hči, čudne reči smo že večkrat
slišali o vas in smo že davno želeli vas poznati
zavoljo čudnih ozdravljenj, ki jih nad bolniki
delate!" — Ona pa pohlevno odgovori: „Sveti
očel moja zdravila so čisto lahko narediti ; delam
jih iz navadnih rož in zelišč; priprosto ljudstvo
pa, ki ima navado, iz vsake reči več narediti,
kakor je res, pripoveduje, da delam čudeže. Res
je, da se včasih sama čudim, kako je bilo mo¬
goče, tega ali onega ozdraviti ; pa Bogu je vse
mogoče, in če hoče Bog komu po meni ubogi
grešnici kako milost skazati, potem je vsa čast
in slava le njegova, ne pa moja."

Uboga cesarica je bila zavolj svojega rev¬
nega življenja in zavolj siromašne obleke tako
spremenjena, da bi je nihče ne bil spoznal. Ko jo
pa cesar govoriti sliši, spoznal jo je po besedi.
Ves začudenja in strahu prevzet bi bil skoraj v
omedlevice padel. Sam ne vč, kaj bi rekel in mi¬
slil ; ali je Hildegarda živa ali je od mrtvih vstala.
Ogovoriti si je ne upa. Dolgo časa stoji ves
osupnjen in od žalosti prepaden zavoljo njene
neizrečene revščine in zavolj grozovite krivice,
ki se jej je zgodila. Kajti tega si vendar ne
lore misliti, da bi Bog po'prešestnici in vla¬
čugi, kakor je bila zatožena Čudeže delal. Ko je
pogledal njeno lepo, nedolžno.lice, njene mirne
in svete oči in slišal nje modre besede, ali je

40

zamogel verovati v njeno krivdo? Ali niso na¬
robe vsi ljudje in celo sv. oče pričali njeno
svetost in pobožno, bogoljubno življenje ? Ali ni
svoje krščanske ljubezni pokazala, ko je ozdra¬
vila svojega najhujšega sovražnika Talanda?

Te in take misli rojile so cesarju kar bli¬
skoma po glavi, padla mu je mrena z oči in
spoznal je, v kako veliko krivico ga je zapeljal
hudobni Taland, o katerem je Bog sam z grdo
boleznijo pričal, da je hudobnež. Cesar Karol
je kakor razsvetljen uvidel in spoznal vso ne¬
dolžnost Hildegarde, v katero je že zadnji čas bolj
in bolj verovati začel.

Ves presunjen od strahu in kesanja ter
tresočih se ustnic praša cesar Hildegardo: „0
božja služabnica, ali niste mar vi cesarica Hil¬
degarda?"

Ona pa zdihne iz srca globoko ter reče:
»Prav govorite; bila sem nekdaj cesarica; pa
po nedolžnem sem bila pregnana in v smrt ob¬
sojena."

Te besede grozovitno presunejo srce cesarja
kakor dvorezni nož. On se vrže pred Hildegardo
na kolena ter jej reče solznih oči: »Odpustite mi
za božjo voljo, preblaga moja Hildegarda! Jaz
sem tisti nesrečnež, ki sem vas neusmiljeno pre¬
ganjal in vas v toliko revščino pahnil!"

Cesarica pa odgovori z resnobnim glasom:
»Pač res, krivični cesar! imate vzroka dovolj,

41

Boga za odpuščanja prositi, ker ste se zoper
Njega in zoper mene tako silno pregrešili. Po¬
toki solza, ki sera jih prelila, dvakratna smrtna
nevarnost in vsa neizrekljiva revščina in pomanj¬
kanje, kar sera je prestala, vse to kliče sodbo
božjo nad vas in nad vašega hudobnega brata.
— On me je namreč tako dolgo k nezvestobi
in grehu priganjal, da se ga nisem mogla že
več ubraniti. Da bi se ga znebila in svojo čast
pred Bogom in pred ljudmi rešila, spravila sem
ga zvijačno v ječo, kjer je moral čakati do va¬
šega prihoda. Jaz revna ženska brez varuštva
nisem se zamogla drugače ubraniti. — Vi pa, kri¬
vični cesar! ste me zoper ves red pravice, brez
vse preiskave in brez spričevanja v smrt obso¬
dili; in ko sem vas kleče pri živem Bogu pro¬
sila, da bi me le eno samo besedo govoriti
pustili, ste me zasramljivo proč sunili in me ra-
beljnom izročili. Ali se to pravi, po pravici so¬
diti? Ali se to pravi, zatiranim pomoč podeliti,
kakor je dolžnost vladarjev? Zoper božjo in
človeško pravico ste me pregnali in me pred
vsem rimskim cesarstvom ob mojo čast pripra¬
vili ter me osramotili pred celim svetom. Pahnili
ste me v največje pomanjkanje. Moje ljube sta-
riše ste mi do smrti užalili, vso mojo rodovino
v nečast spravili in mene samo ne enkrat, am¬
pak dvakrat s smrtno bridkostjo navdali. Ne¬
skončno pravični Bog pa, kateremu je moja

42

nedolžnost očitna in znana, on me je obakrat iz
vaših krvoželjnih rok otel in me ohranil do da¬
našnjega dne.

Vaš brat Taland pa, ki tukaj zraven vas
stoji, naj meni oporeka, če si upa, ali pa naj
resnico spričuje, če ga je bolezen že kaj spoko¬
rila in odvadila lagati."

Na te besede je Taland kar obledel in oči
povesnil, pa si ni upal črhniti.

Hildegarda pa se obrne proti sv. očetu Ha¬
drijanu ter pravi: »Tedaj, sveti oče, razsodite
vi, kakšno kazen tisti zasluži, ki se je zoper Boga
in zoper mene tako silno pregrešil? Vaši,sve¬
tosti prepustim vso razsodbo!" — Med tem, ko
je cesarica vse to govorila, je cesar na kolenih
z veliko potrpežljivostjo to zasluženo svarjenje
poslušal. Vsaka beseda ga je globoko v srce
ranila, da bi se bil skor od Žalosti in bridkosti
na tla zgrudil. Občutil je toliko kesanje nad
svojo hudo zmoto, da se vpričo vsega ljudstva
milo zjoka, tako da se je vsakemu smilil.

Ko papež to vidijo, obrnejo se vsi ginjeni
k sveti Hildegardi in jej rečejo: »Moja hči, ker
ste vi v tej reči nam vso sodbo prepustili, vam
moramo potrditi,' da se vam je neizrečena kriv’
zgodila in da so se vaši preganjalci resnično
zoper Boga in zoper vas silno pregrešili. Po ojstri
postavi soditi zaslužili so vsi tisti smrt, ki so
vas po nedolžnem umoriti hoteli. Ker vas je pa

43

dobrotljivi Bog prečudno pri življenji ohranil in
vam vašo čast dvakrat povekšano nazaj povrnil,
ne boste se vi maščevati želeli, ampak zavoljo
Boga boste svojim dolžnikom iz srca odpustili,
kakor vera zapove in kakor tudi vi Boga pro-
sitč, da bi vam vaše dolge odpustil. — Glejte,
tukaj pred vašimi nogami svetli cesar kleči in
srčno obžaluje storjeno hudo zmoto ter vas prosi
solznih oči odpuščenja! Kje si morete veči mašče¬
vanje in zadostenje misliti, kakor je to, da tako
mogočen cesar pred vami ponižno kleči in je
pripravljen, vsako kazen od vas voljno sprejeti
in prestati? Odpustite mu toraj zavoljo Jezusa
iz celega srca!“

SB to reče Hildegarda cesarju: „Jaz vam
odpustim zavoljo Jezusa, in sem vam že davno
odpustila iz globočine srca/ Na to mu poda
roko in mu reče vstati. On pa si solze obriše
in reče: *Vaša svetlost! Sam spoznam, da sem
vam neizrečeno krivico storil, ker sem zoper
glas svoje vesti lažnjivo obrekovanje poslušal
in svojemu hudobnemu bratu verjel, vam pa v
nespametni jezi še toliko odloga pustil nisem,
da bi se bili zagovarjati zamogli. Nebeškemu
očetu ja dobro znano, kolikokrat sem že obža¬
loval svojo zmoto in prenagljenost, odkar sem
sprevidel, da sem vam krivico storil. Prav za
PC§v nisem nobenega izgovora vreden, vendar
ne bi bil nikoli tako daleč zašel, ako bi ne bilo

44

mojega brata, ki je mene toliko pregovarjal z
lažmi in me ščuval zoper vas.“

Potem se cesar obrne proti hudobnemu
Talandu in mu reče ves srdit: „Ti brezbožni in
bresdušni Taland (pri teh besedah se hudobnež
od straha na tla zvrne, kakor bi ga bila strela
zadela), kako se hočem zadosti raztogotiti nad
teboj in tvojo nezaslišano hudobijo! Pobožno
soprogo svojega brata, rimskega cesarja, si hotel
ob čast in poštenje pripraviti, kar se le zavoljo
njene velike čednosti in stanovitnosti zgodilo ni.
Ti brezvestni hudobnež! ti si vse oskrbništvo
dvora prevrnit' in moje zveste služabnike v sra¬
moto pripraviti hotel; vse si lažnjivo tožil in
obrekoval, da si le samega sebe lepega narediti
zamogel. Ti ubijavec in prešestnik! ti si mene
tako daleč preslepil, da sem nedolžno cesarico,
svojo blago soprogo, dvakrat v smrt obsodil 1
Ti si jo oropal njene časti in njenega dostojan¬
stva in jo pripravil na beraško palico. Kako
hočem vse te v nebo vpijoče hudobije po za-
služenji kaznovati? V kakšno smrt bi te ob¬
sodil, da bi tako strašna bila, kakor je tvoja
hudobija?!*

Na to ga papež v besedi ustavijo rekoč :
„Po vsej pravici se hudujete, svetli cesar, nad
hudobijo svojega brata, katera je tudi res kazni
vredna. Ker mu je pa pravični Bog po zakra¬
mentu sv. pokore odpustil in ga po takem ve-

45

likem čudežu z zdravjem razveselil, mu boste
tudi vi odpustili in svoje maščevanje prepustili
Bogu, kateremu samemu vse maščevanje gre.“

Cesar pa odgovori: »Kar vi, sveti oče, go¬
vorite, je sicer zares pravično in moja dolžnost
je, da vas v vseh rečeh poslušam. Toda hudo¬
bija mojega brata je čez mero velika, tako da
se jaz pred svetom nikakor izgovoriti ne bi
mogel, ako bi ga brez vse kazni pustil."

Taland, ki je ves čas kakor ubog grešnik
na tleh čepel, obrne se zdaj z milim in prosečim
pogledom k cesarici in jej reče:

»Nisem sicer vreden od vas, presvetla ce¬
sarica, milosti prositi in prejeti ; vendar, ker je
vaša čednost in dobrota tako velika, da ste celo
mene, svojega največjega sovražnika, gob in
slepote ozdravili, zato si vzamem pogum in vas
prosim, da bi svetlega cesarja prosili, naj bi- mi
prizanesti hotel in me ne kaznoval po zaslu-
ženji.“ — In cesarica mu odgovori: »Akoravno
niste vredni najmanjše milosti, hočem vendar le
prositi za vas. Vendar pa tudi glejte, kako se
boste za svoje pregrehe spokorili, da jezo božjo
od sebe odvrnete. Neizrečena sramota, ki ste mi
.jo pred vsem rimskim cesarstvom storili, veliko
uboštvo, v katero ste me pahnili, vroče solze,
ki sem jih zavolj vas točila, smrtne britkosti,
ki sem jih prestala, in vse druge vaše hudobije
kličejo neprenehoma božje maščevanje nad vas.

46

Jaz vam odpustim, kakor je Kristus svojim so¬
vražnikom na križu odpustil; vi pa glejte, kako
si boste od Boga milost sprosili, da bo tudi
on vam prizanesel in svoje maščevanje odvrnil
od vas.“

Potem se Hildegarda obrne k cesarju rekoč:
»Svetli cesar, akoravno ta nesrečni človek ni
vreden živeti, ampak je najhujšo smrt zaslužil,
vendar vas prosim, da mu prizanesete in mu
vsaj življenje pustite, če ne iz svoje volje, pa
iz spoštovanja do sv. očeta in iz ljubezni do
mene."

Nato se cesar obrne k Talandu in mu reče:
„Ti nesramni hudobnež, Bogu se imaš najpred
zahvaliti, potem sv. očetu in cesarici, da še pri
življenji ostaneš. Toda za kazen tvoje nesramne
hudobije naj ti bo vse odvzeto, kar koli imaš
na zemlji. Prepovedujem ti prebivališče v mojem
cesarstvu. Beži v tuje kraje, da te nikoli več
ne vidimo! Ako se pa vendar kedaj prikažeš v
moje nemško, francosko ali laško kraljestvo,
naj bo vsakemu dovoljeno, tebe brez kazni
umoriti. Poberi se izpred mojih oči in še danes
se mi spravi iz večnega mesta Rimal"

Taland si ni upal ničesa odgovoriti, ker je
le predobro čutil, kako si je to kazen zaslužil
in da je še veliko premajhna. Bežal je z neka¬
terimi svojih služabnikov v tuje kraje, odkoder
ga ni bilo nikoli ve& nazaj. Tudi se ne vč, ali

47

se je kedaj spokoril za svoje velike grehe ali
ne. Ako je imel količkaj človeškega srca, mo¬
ralo se mu je milo storiti, ko je videl, kako je
Hildegarda za njega prosila, katero je prej do
smrti preganjal. Tukaj pač vidimo, kako po¬
božno so ljudje v starih časih živeli, ker se je
celd mogočna cesarica tako ponižala, da je za
svojega smrtnega sovražnika prosila, vse iz lju¬
bezni do Jezusa, kateri nam je tako zapoved
zapustil. Kako malo pa se ljudje v današnjih
časih zmenijo za to zapovedi Zavoljo majhnega
razžaljenja živijo leta in leta v sovraštvu! Kako.
se jim bo godilo na sodni dan, ko jih bo večni
Sodnik opomnil na vse svoje zapovedi. Sami
vsak dan molijo „odpusti nam naše dolg6“, pa
ne pomislijo, da vedno tudi pristavijo »kakor mi
odpuščamo svojim dolžnikom.* Poglejte ponižno
cesarico Hildegardo, kako je ona v revščini
Bogu služila, vi napihnjenci in prevzetneži, ki
niste niti senca od kralja ali cesarja, pa vse
druge zaničujete in se čez vse povzdigujete!

Hildegarda cesarica se vrne v prejšnji
časti na Nemško nazaj.

Ko se je enkrat hudobni Taland proč
spravil, reče cesar Hildegardi : '»Zdaj je stor¬
jena pravica z vašim sovražnikom, z vami pa
sprava; nadejam se toraj, da me boste zopet

r

kakor poprej za ljubo imeli." Ona pa mu od¬
govori :

»Dobro veste, da smrt zakonsko zvezo raz¬
trga. Vi ste me pa ne le enkrat, ampak dvakrat
v smrt obsodili. Akoravno nisem mrtva v res¬
nici, sem vendar mrtva za ta svet. V sedajni
revščini, s katero me je Bog obiskal, privadila
sem se nizkemu stanu tako, da sem z njim po¬
polnem zadovoljna in da se srečnejšo štejem,
kakor prej v kraljevi obleki in svoje revščine
tudi ne želim zameniti za cesarsko krono in bo-
gastvo. Ne nadlegujte me toraj dalje, ampak
pustite me, da v tem ponižnem stanu mirno
Bogu živim in njemu služim. Ako bi se pa vam '
morda težko zdelo, brez mene živeti, pripišite j
to samemu sebi, saj ste me sami po nedolžnem 1
od sebe odgnali." Ta nepričakovani odgovor
cesarja tako nemilo dirne, da globoko zdihne in
reče: »Po tem takem zdaj vidim, da mi nočete |
odpustiti in da se hočete nad menoj še zmirom
nekako maščevati!" Pobožna Hildegarda pa reče: j
»Rajši, kakor da bi tako slabo misel od mene
imeli, hočem privoliti in z vami iti na cesarski
dvor, pa le pod'pogojem, da mi dovolite in tudi
pripomorete, da bom • doma eno veliko in lepo
cerkev zidala in zraven cerkve en samostap na
čast Marije device. Zakaj v svojih velikih nad¬
logah' sem Bogu obljubila, da hočem Mariji na

49

čast lepo cerkev in samostan zidati, ako me
kedaj v prejšnjo čast nazaj povzdigne."

Cesar se ve da srčno rad privoli in obljubi
cesarici, da jej hoče ne le pri tem delu skrbno
pomagati, ampak še sam iz hvaležnosti do Boga
drugo lepo in drago cerkev s samostanom zi¬
dati. Papež potem blagoslovijo njuno vnovič po¬
trjeno zakonsko zvezo, in prav v papeževi palači
se je obhajala velika svatovščina z vso sloves¬
nostjo, kakor se za tako gospodo spodobi. Vse
rimsko ljudstvo se je veselilo in Boga častilo,
ko se je zvedelo, da je tista čudotvorna svet¬
nica pregnana rimska cesarica, da se je zdaj
njena nedolžnost izkazala in da je na cesarski
prestol nazaj povzdignjena.

Zvesta Žalika pa je morala pri svatovščini
zmirom na strani cesarice sedeti, in Hildegarda
je nasproti cesarju ni zamogla zadost prehva¬
liti, tako da jo je cesar še pri tej priči v ve¬
liko čast povzdignil in jo obdaril s posvetnim
blagom.

Pred odhodom je še cesarica sv. očeta pro¬
sila, naj bi jej hoteli dati nekaj svojih relikvij,
to je ostankov in koščic od svetnikov, da jih
bo doma porabila za nove cerkve, ki jih bo zi¬
dala. Papež jej niso hoteli nič več svetinj ali
svetih spominkov prepustiti', ko to, kar jih z
enim samim prstom vzdigniti zamore. Hilde¬
garda, ki je bila vsa goreča za božjo čast in je

Hildegarda. 4

50

hotela dosti spominkov za nove cerkve imlti,
povzdignila je svoje oči proti nebu in molila:
,0 Marija! prosi za me Boga, da bi on prst
svoje služabnice okrepčal, da bi prav veliko
svetih spominkov vzdigniti zamoglal* Po teh
besedah denejo papež veliko svetinj v posodo,
katero je Hildegarda z enim prstom držala in
vzdignila je toliko svetinj, da so se vsi okoli
stoječi začudili, ker so vsi rekli, da nobena žen¬
ska ne more take moči v svoji roki ali v prstih
imeti. Ta novi čudež se je hitro razglasil po
mestu in vsi so jej rekali »svetnica* ali pa »ve¬
lika in slavna Hildegarda.*

Potem sta se cesar in cesarica z veiikim
spremstvom podala nazaj domu na Nemško. Tudi
Žalika je z njima šla, ker se od Hildegarde ni
mogla ločiti in je tudi ta ne bi bila od sebe
spustila. Med potjo je Hildegarda cesarju pra¬
vila, kako je bilo s Talandom, kako je potem
prve vojake preprosila, da so jo izpustili, kako
jo je vdrugič rešil vitez Veselič, kako je potem
z Zaliko v Rim potovala in kaj sta vse v tem
času prestali. Prašala je tudi cesarja, kaj se je
s tistimi vojaki zgodilo, ki so jo vprvič izpu¬
stili. Cesar jej odgovori: »Na pritiskanje Talanda
smo jih v ječo vrgli, da bi jih obsodili. Ko šo
se pa vedno bolj množile pritožbe čez Talanda
in ko sem vedno bolj spoznaval zvijačnost in
lažnjivost njegovo., začel sem verovati v vašo

51

nedolžnost in ker me je srce bolelo po vas, pa
vas nisem mogel več dobiti, da bi vam zamogel
pokazati svojo ljubezen, kazal sem jo takim
ljudem, ki so prej največ trpeli pred Talandom
zavolj svoje zvestobe proti vam. Zato sem tudi
tiste vojake iz ječe spustil. To pa še ni zadosti;
ko domu pridem, hočem nje in njih rodovine
srečne storiti, da se bodo spominjali, kdaj so
mojej cesarici dobro storili. Viteza Veseliča, ki
ga dobro poznam in že dolgo spoštujem zavoljo
njegove hrabrosti v vojski in zavoljo njegove
pravičnosti in plemenitosti, njega bom naredil
za svojega prvega svetovalca. Dobra in blaga
Žalika pa ostane tako pri nas in imeli jo bomo
pri hiši, kakor bi bila vaša sestra; in tudi njeni
rodovini se bo pomagalo.*

Cesar je vse svoje obljube spolnil, ko je
prišel nazaj na svoj dvor. Talandove prijatelje
je proč spodil, zveste prijatelje cesaričine pa v
visoke časti povzdignil in z darovi obsipal; med
njimi posebno viteza Veseliča in tistega dežel¬
nega glavarja z njegovo gospo, ki sta cesarico
nekaj časa skrivala. Preskrbel je tudi vse vo¬
jake, ki so cesarici prizanesli prvikrat in drugi¬
krat. Vse ljudstvo je bilo v Ahenu, ko se je
cesar iz Rima vračal. Posebno so ,se veselili sli¬
šati, da je dobro in blago cesarico Hildegardo v
Rimu naše} in nazaj pripeljal, hudobnega Ta-
landa pa iz dežele prognal.

4 *

52

Potem sta cesar in cesarica začela zidati
obljubljene cerkve in samostane. Prva cerkev
s samostanom se je zidala v Kemptenu na Nem¬
škem na čast matere božje. K zidanju te božje
veže je poklicala cesarica dva velikana iz Cari¬
grada, katerih enemu je bilo ime Sankoman,
drugemu pa Celebrand. Ta dva sta bila never¬
jetno velika in močna korenjaka, sta nosila ve¬
likanske skale na svojih hrbtih in vsak dan več
storila, ko šestnajst drugih delavcev. Pojedla sta
pa tudi toliko, da so se jima vsi smejali.

Ko je bila cerkev dodelana, prišli so papež
sami s tristo in petdeset kardinali, škofi, opati
in druzimi duhovni v družbi cesarja Karola Ve¬
likega in cesarice Hildegarde v sredi meseca
velikega travna v Kempten in so blagoslovili
novo cerkev s samostanom. Neštevilna množica
ljudstva je privrela, to slovesnost gledat. Zraven
tega je cesarica tam še posebno miloščino usta¬
novila, tako da se je tam še skozi več sto let
med veliko množico ubožcev kruh delil.

Cesar Karol pa je pozneje še eno drugo
veličastno cerkev v mestu Ahenu zidati pustil j
in jo z velikimi pravicami obdaril.

To je tedaj začetek cerkva in samostanov
v Kemptenu in v Ahenu, kakor se še zdaj v
starih zapisnikih najde. Te cerkve pa še zdaj
stoje v čast božjo in v spomin velikega cesarja
Karola in njegove blage žene sv. Hildegarde.

58

Sklep.

Tako se glasi prečudna zgodba pobožne
cesarice Hildegarde, katera zasluži svetnica ime¬
novana biti, že samo zavolj njene velike potr¬
pežljivosti, ako se na njene druge velike čednosti
ne oziramo. Kajti rimska cesarica biti, potem pa
prešestovanja obdolžena in kakor taka po svetu
razglašena, od kraljeve časti odvržena, dvakrat
po nedolžnem v smrt obsojena in po svetu po¬
gnana biti, da je v največji revščini svoje pičle
hrane si izprositi in prislužiti morala; — gotovo,
to je dolga in huda vrsta trpljenja 1 In vse to
voljno in potrpežljivo prenašati, k temu je treba
že utrjene čednosti, junaške srčnosti in posebne
milosti božje.

Mi pa se iz tega vsaj toliko lahko naučimo,
da če že velikih križev nositi ne moremo, naj
bi vsaj naše majhne križe in težave bolj voljno
in Bogu vdano prenašati začeli. Ge pa nobenega
križa na se vzeti ne bomo hoteli, kdaj bomo pa
za svoje neštevilne grehe pokoro storili?

Usmiljeni Jezus, ozri se, milostivo v našo
revščino in slabost in odvrni svojo jezo od nas;
obvari nas prehudih težav; če pa že priti mo¬
rajo, daj nam pravo stanovitnost in udanost v
Tvojo voljo, da bomo po izgledu zveličane ce¬
sarice Hildegarde do konca zvesti ostali in tako
nebeško krono dosegli, ki si jo obljubil svojim
zvestim učencem!

Ahasver

večni popotni

Povedka.

Osmi, popravljeni natis.

J

Pripoveduje se: Ko je Jezus, potrpežljivi
(zveličar sveta, ki je za odrešenje vseh ljudi
trpel in na križi umrl, na svoji poslednji bridki
poti pod križevo težo skoraj omagal in se hotel
pred Ahasverjevo hišo opočiti, prišel je Ahasver
iz svoje hiše in ni pripustil, da bi se trpeči
Jezus nekoliko oddahnil; zmerjal ga je tudi za¬
peljivcem ljudstva in zaničevalca sabote. Toda
kmalu ga je začela vest v prsih peči, in odslej
ni imel ne pokoja ne miru in se zbegano klatil
od kraja do kraja. Pravi se, da ni umrl, ampak
od tistihmal okrog lazi. Ko so rablji cireujskega'
Simona prisilili Kristusov križ na Golgato nesti,
je Ahasver z nemirnim srcem tudi od daleč za
njim šel, in si ni upal blizu tistega priti, kate-
re ga je tako silno razžalil.

Ahasver je videl na gori Golgati Gospoda
na križ pribiti, vidil blago pobožno mater Ma¬
rijo z druzimi pobožnimi ženami in možmi po
umirajočem Jezusu žalovati in 'solze prelivati.
On je pa vedno še na gori .stal do, devete ure,
ko je Jezus glavo nagnil in umrl. Solnce in
luna ste otemneli, zemlja se je tresla od tule¬
čega gromenja,. mrtvi so iz svojih grobov vsta-

58

jali, zagrinjalo v templju se je na dvoje raztr¬
galo. Ahasver se od kraja njemu tako strašnega
v stran obrne, njegovo obličje obledi in neiz¬
rečen strah pretrese vse njegove ude, in kakor
od divjih ponočnih prikaznij in nemirnih duhov
gnan beži Afiasver z gore Golgata in nihče ga
ni več videl.

Preteklo je petdeset let po odrešenji sveta,
ko pobožen učenec Gospodov mimo otline grč,
ki je v goro Libanon peljala. Ugleda moža iz
nje lesti, vsega divjega in zarašenega in dolgi
lasje so mu viseli na prsi; raztrgana obleka je
komaj nagoto njegovega života zakrivala, bil je
gologlav in bos. Prekrasna priroda okrog njega
je bila v pomladanski lepoti, kakor mlada ne¬
vesta ; ta žalostni človek pa se ni veselil, temuč
zdihoval: »Kako hudo je, ne m6či umreti in
zoper svojo voljo živeti, kakošna muka je to!“
Koraka dalje in postoji pred učencem Gospoda,
katerega je na gori Golgata tako hudo razžalil.
Učenec ga s sladkimi besedami krščanske lju¬
bezni pozdravi, rekoč: ,Hvaljen bodi Jezus Kri¬
stus!" ali odgovora „na vse večne čase amen!“
ni iz ust strašnega moža dobil, katerega sta
mladost in veselje žalostile; proč od učenca
svoje oči obrne in se začne zaničljivo na vse
grlo krohotati. Nesrečni mož je bil Ahasver,
nemirni popotnik, ki se je od tistega časa, ko
je iz Jeruzalema pobegnil, po pečevji in po otli-

59

nah visocega Libanona klatil. Smrt si je želel:
ni jedel, ni pil, pa je vendar živel, obupen ves
je s svojo glavo v skalo butal, in vendar mu ni
bilo mogoče umreti; neštevilno dni in let mu
je v strašnem obupanji preteklo, bežal je pred
svetom in pred ljudmi; pa njegova vest ga je
vedno opominjala: »Resnično te je Bog za-

vrgel! $&ffiakobska knjižnice v VvbUmm

Tako je bil nesrečni Ahasver osamljen na
tem širokem svetu božjem; videl je, kako so
pobožni pred njim bežali, kakor pred kužnim,
kakor pred Kajnom, katerega je Bog zaznamo¬
val. Kakor zverina, od lovcev preganjana, je
bežal dalje v puščavnate gorč.

Ahasver se z libanonskega pogorja napoti
v Rim; ondi stopi v krog borilcev, ki so se za.
stavo med seboj na življenje in smrt borili v
navzočnosti cesarjevej, ko je le-ta obhajal svoj
nastop cesarstva. Akoravno je bil le srednje ve¬
likosti in neskušen v borenji, vendar vse svoje
nasprotnike premaga; njih pestj in meča so od
njegovega života tako odletavali, kakor da bi
bil od železa. Z veliko častjo ga v cesarjevo
poslopje peljejo, tam so ga obdarili obilo, kar
so si le drazega zmisliti mogli; toda nepremagan
borilec pogleduje vse dari z divjim posmehom
in je pomeče od sebe, kajti stopil je med bo¬
rilce le zaradi tega, da bi ga umorili; njegova

60

velika pregreha mu je bila vedno pred očmi in
niti minute ni imel veselja.

Čez tri dni Ahasver Rim zapusti; prehodi
je veliko let vso Laško, veliko mest in dežel
videl; pa šum in hrum ljudi mu ni dopadel, so¬
vražil je njih veselje; zakaj spomin na strašno
pregreho je tičal v njegovih prsih in mu živ¬
ljenje grenil. Zvedel je nekega dne, da imajo
Rimci jeruzalemsko mesto oblegati in spomnivši
se mesta, v katerem so grobi njegovih očetov,
sklene tjekaj bežati, bojevati se za pravico in
s častjo v boji umreti.

Ko Ahasver v Jeruzalem pride, je vladala
v svetem mestu, nad katerim je Jezus jokal,
taka revščina in sila, kakor še nikoli poprej ne;
kajti Gospod je mesto zavrgel, ker je kri pra¬
vičnega prelilo. Pogani so mesto že dve leti
oblegali; vedno huje in huje so na obležence
pritiskali, trdno ozidje podirali ter ljudstvo mo¬
rili, katero je bilo sicer izvoljeno pa od Gospoda
zavrženo, ki je njegovo pokončanje sklenil.

Jokanje in zdihovanje je bilo po hišah,
zakaj lakota je bila v mestu tako strašna, da
so matere lastne otročiče morile in jedle. Aha¬
sver vidi revščino, pa njegovo srce je kamenito,
veliko tisoč jih okrog njega pade, pa on gre
kakor smrtni angelj čez trupla ubitih; mečem
divjih sovražnikov se izpostavlja, pa vendar ga
smrt ne zadene, zakaj- Ahasver ni mogel umreti.

61

Velikokrat je svoje življenje v nevarnost po¬
stavil, pa kakor kača se ga je ovito držalo in
čutil je življenja bolečine samo zato, ker ga je
peklo, pa ne umorilo.

Dnevi krvavega maščevanja so minuli; Je¬
ruzalem je v oblasti poganov, najsvetejši in ne?-
skončno lep tempelj je požgan ter mesto raz-
djano. Na truplih ubitih vojakov pride Ahasver
poganom v pest; v Rim ga peljejo z vsemi
tistimi, katerim je velikosrčnost premagovavcev
življenje pustila, da bi v ogromnem mestu so¬
vražnem dela sužnjev opravljali.

Ahasver je bival več let v Rimu v suž-
nosti, kjer je moral strašne kazni in preganjanje
trpeti; ne veselje ne bolečine se ga niso več
prijele, in bal se ni nič razun dalje živeti. Želel
ni ničesar, kakor smrti, ki ga ni hotela vzeti.
Začeli so v Rimu strašno kristjane preganjati,
sodniki in krvoželjni rablji so si vse prizadevali,
najbolj strašne muke si zmisliti za kristjane, da
bi jih od Boga in od prave vere odvrnili in pri¬
silili, malikovske bogove moliti.,

Ahasver je s hudobnim veseljem vidil, kako
brezverci učence in naslednika tistega, katerega
je razžalil, preganjajo in trpinčijo, in da bi se
nad njimi maščeval, se s peklenskim veseljem
ponudi v rabeljsko službo. Veliko nedolžnih kri¬
stjanov njegov meč pomori, pa Ahasver se ne
more svojega maščevanja veseliti, ne more ognja

62

ugasiti, ki mu v srci gori, in vidi tudi, kako
veselo kristjanski junaki vse muke trpe in s
hvaležnostjo in zaupanjem v Boga umirajo. —
Necega dne so častljivega starčka, krščanskega
duhovna, trpinčili in umorili; komaj je Boga
hvaleč svojo dušo izdihnil, kar izmed množice
veliko kristjanov stopi in glasno kliče, da so
tudi kristjani in da z veseljem za svojega Go¬
spoda in mojstra umreti žele.

Spoznavalci Kristove vere so po velikem
prostoru okrog ležali; truplo na truplu — bila
je velika sveta setev! zdaj duh Gospodov Aha-
svera navda; rabelsko sekiro od sebe vrže in
se vstopi med kristjane, ki so še smrti čakali,
ter reče: „Tudi jaz verujem v Jezusa!* Jezno
ga zgrabijo razkačeni rablji in ga k smrti vle¬
čejo. Ahasver pa poln veselega upanja, da bo zdaj
umrl, ne čuti nobene bolečine. Razbeljen svinec,
ki so mu ga v usta vlivali, se mu je zdel hla¬
deča pijača, globoke rane pa cveteče rože, iz
katerih se mu bo zaželjena smrt približala. Rablji
utrujeni od nečirprnega mučenja, so ga kakor
umorjenega na mestu pustili; pa Ahasver ni bil
mrtev, ampak je 'dremal, morda prvikrat od ti¬
stega dne, ko se je tako strašno pregrešil.

Noč je s svojo temoto kraj pokrila, kjer je
Ahasver dremal, zdaj pridejo skrivej pobožni
kristjani, da bi na tihem trupla svetnikov po¬
spravili in pokopali.* Nek pobožen, usmiljen mož

63

tudi Ahasverja zagleda, ga spozna, zadene na
svoje rame in v podzemeljski hram pod mestom
Rimom nese, kjer so kristjani navadno svoje
mrliče pokopavali in potem pri pokopališčih mu¬
čencev svojo službo opravljali.

Kar je bilo pobožnih kristjanov zbranih, so
vsi svete pesmi peli, Boga in Jezusa Kristusa
hvalili, ki je bil v zveličanje sveta poslan. Ko
so verni tako molili in glasno Boga hvalili, se
Ahasver iz svojega smrtnega spanja zbudi. Med
trupli mučencev se kviško sklone ter žalostno
vzdihne: „0 blagor jim, ki so v Gospodu umrli;
mene pak življenje preganja in me bo večno
pogubljevalo in mučilo." To slišati se vsi krist¬
jani vstrašijo ter tresejo; pa pobožen duhoven,
ki je Ahasverja tjekaj prinesel, k obupajočemu
stopi ter reče: .Srčen bodi Ahasver, Bog je mi-
lostiv, ali veruješ v Jezusa Kristusa?" Ahasver
svoje obličje prikrije in odgovori s slabim gla¬
som: „Verujem in — tresem se.“ Duhoven ga ni
nehal tolažiti in mu reče: .Ahasver! akosi se hudo
pregrešil nad Gospodom, ne obupaj nad njegovo
milostjo. On je svojim sovražnikom odpustil in
na gori Golgata na križu viseč je še za svoje
preganjalce molil: .Gospod, odpusti jim, vsaj
ne vedo kaj delajo." Potrti Ahasver pa odgo¬
vori: .Tako je vsem odpustil, samo meni ne;
mene samega se še drži kletev Gospodova in
njegova jeza; torej mora tudi moja pregreha

64

veči biti, kakor druzih, in za mene ni usmiljenja
ni smrti, dokler zopet ne pride."

Ahasver se pri teh besedah vzdigne, se
pobožnemu duhovnu zahvali in gre iz žalostnega
zbora kristjanov. V Rim je pobegnil in veliko
dežel obhodil, toda pokoja ni nikjer našel. Divje
azijske puščave je prehodil; prišel je v Afriko
in njegovi možgani so bili sežgani od vroči;
solnčnih žarkov, jezik se mu je od žeje v ustih I
na nebo prisušil nobena senca, noben vir, no¬
bena jed ni popotnika oživila, in vendar ni bilo
moč Ahasveru umreti.

Med divjaška kerdela Afrikancev se je mešal
in vojskoval v sredi sovražnikov, povsod rane
sekavši in morivši; pa njega nobena puščica ni
zadela; njega noben meč ni ranil. Ahasver išče
nesrečnih kužnih krajev, in kjer je bila kuga
najhujši, se je nastavil, ali smrt zanj ne mara.
Potopila se je ladija a njega nečejo morski va¬
lovi požreti, voda ga zopet na suho vrže, ker
ga smrt neče imeti.

Štiristo let je že po Jezusovem rojstvi
minulo, znamenje svetega križa je bilo skoraj
po celem takrat znanem svetu razširjeno: Aha¬
sver, večni popotnik, se' iz daljnih krajev preko
Jeruzalema v Rim vrne. Brezštevilno p. , eških
rodov je že pomrlo; mnoga mesta, katerih lepoti
se jo bilo čuditi, postala so razvaline, komaj so
bili njih ostanki, mala znamenja nekdanje veli-

65

kosti, videti; tuji narodi so v tistih deželah
prebivali, kjer so nekdaj pogani gospodovali, le
Ahasver je bil še edini človek iz starih časov;
toda časi niso imeli moči zoper njega. Bil je pri
najboljši moči, enak možu v najlepših letih, da
si je minula že večnost, odkar ga je zadela
strašna kletev.

Ahasver je videl tempelje Kristusu posve¬
čene, gre mimo grobov kristijanskih, v katerih
so počivali od truda življenja mučeniki, in ve¬
liko plačilo uživali; videl in slišal je zdaj ime
tistega moža od vsega sveta visoko častiti, ka¬
terega je izpred svoje veže pognal: neskončno
milo se mu stori, skoraj obupa, da bi se mu
pregreha odpustila. Rekel je sam pri sebi: „Re-
šiti hočem svet od svoje sovražene osebe; Bog
mi bo milostiv, če se zanesem v njegovo usmi¬
ljenost."

Na otoku Siciliji je visoka ognjena gora,
ki včasih s strašno močjo iz svojega vrha začne
goreti in ogenj bljuvati. Na to goro se Ahasver
poda, ravno ko je strašno iz sebe ogenj metala.
Pred strašnim breznom popotnik obstoji ter reče
v obupu: „Kdo vč, če me bo brezno v sebi ob-
:lržal">? Osrči se in skoči v ognjeni grob. Toda
njeno brezno ga ni moglo v'sebi obdr¬
žati, vrže ga zopet iz plamena in Ahasver pod
hribom obleži v nezavesti, na vsem životu osmo¬
jen in bručal je, kakor človek, ki ima umreti.

Hildegarda. k

66

Pod strašno goro imel je nek pobožen pu¬
ščavnik svojo kočico, v kateri je skrivaj živel
v molitvi in dobrih delih, katere je nesrečnim
ljudem skazoval. Ta Ahasvera zagleda, ga po¬
bere in nese v svojo kočico, mu streže in zdravi
z močnimi zelišči njegove rane, in z zdravjem
se mu tudi zavednost vrne. Ko se Ahasver
zbrihta, žalostno vzdihne: „Zakaj nisi mojega
trupla trohnobi in divjim zverinam prepustil?
Oh, živeti moram, preklet od Boga moram ži¬
veti in ne morem umreti; elementi nimajo več
moči čez mene, varujejo me v moje trpljenje.
Sladko življenje, katero se vam ljudem blago¬
slov zdi, je meni v bridko trpljenje." Tako toži
nesrečni popotnik.

Pobožni puščavnik ga tolaži: .Ahasver!"
mu reče, .Gospodova šiba je težka, pa še težji
je bila tvoja pregreha, toda veči je milost Go¬
spodova, torej potrpi in voljno nosi butaro živ¬
ljenja, da Gospod pride in ti jo odvzame." Pu¬
ščavnik mu svetuje v puščavo Tebajdo v gorenji
Egipt iti, tam bo-našel veliko pobožnih mož, ki
ga bodo radi sprejeli in mu prebivališče pri njih
dali. Puščavnik mu mnogo pripoveduje o milosti
in usmiljenosti Gospodovi, da je kakor odrešenik
sveta z nebes prišel, vse ljudi zveličat, da je
njih greh na se vzel, in zanje umrl ha svetem
križu. Ahasver je čez veliko sto let zopet solze
kesanja in hvale prelival.

67

Necega dne je Ahasver pobožnega puščav-
nika iskal; pa ne najde ga nikjer, samo v ko¬
čici na leseni mizi so bile te besede zapisane:
„Velika je tvoja pregreha, Ahasver, pa še veči
je božje usmiljenje 1“ Ahasver vzame svojo pa¬
lico in popotuje v puščavo Tebajdo v gorenji
Egipet. V tem kraji Egipta je takrat veliko
tisoč puščavnikov prebivalo, ki so tukaj, ločeni
od vsega sveta, Bogu v tihi molitvi služili, in
kjer so zmiraj imeli priložnost dobra dela delati.
Tje pride zdaj Ahasver. Njegova duša je postala
bolj pokojna, njegovo srce bolj mehko; zato mu
tudi življenje med temi puščavniki bolj dopade,
in misli, da je njegovo življenje težka butara,
katero mu je Gospod naložil, da sam pride.

Od leta do leta je Ahasver v svoji nesreči
voljnejši postajal, z veseljem je bratom stregel,
ki so daleč okrog v posameznih kočicah stano¬
vali, zlasti pak je stare očake ljubil, ki so imeli
skrb za mlajše brate. S časoma ga je zoperni
napuh zapustil in sam sebe je začel spoznavati
s ponižnostjo; pa vendar je imel premalo žive
vere v Jezusa Kristusa, pri katerem samem se
pravo zveličanje, pravi mir dobi. — Ahasver je
dolgo med pobožnimi puščavniki v tebajskih
gorah živel, brata za bratom v hladno zemljo
pokopaval in je nazadnje sam ostal v tej veliki
egipčanski puščavi. Korenine in'zelišča so mu
bile živež in kjer je mogel, je dobra dela oprav-

68

ljal; vse ljudi je ljubil, in tako mu je zopet več
stoletij preteklo. Ge se je nanje nazaj spomnil,
so se mu le nekatera leta zdela. Ko je tako v
puščavi živel, čuje enkrat, da biva v daljni Ara¬
biji nov prerok, ki uči, da je krščanstvo krivo¬
verstvo in da ga zatreti hoče. Njegov nauk je:
Ala (tako Turki Boga imenujejo) je Bog, in
druzega preroka ni, kakor Mahomed.

Ko Ahasver to čuje, se mu vrine misel, da
ni Jezus prerok in da bo njegov uk razpadel,
kadar nov močan prerok pride. V tej slepoti in
neumnem upu, da bode, ako krščanstvo mine,
čas njegovega rešenja od tako sovražnega po¬
potovanja prišel, zapusti nesrečni Ahasver te-
bajsko puščavo z namenom, da bi novega pre¬
roka poiskal in se z njegovim ljudstvom združil.

Neverniki, ki so se po novem preroku Ma-
homedanci imenovali, so že svojo skalovito do¬
mačijo Arabijo zapustili in od Mahomeda peljani
so jo — v nebrojnem številu proti sveti deželi
in Siriji pomerili, da bi tam v duhu svojega
novega preroka njegov novi uk z ognjem in
mečem razširjali. Sveto mesto Jeruzalem je divje
prišlece iz Arabije najbolj v oči bodlo; Ahasver
jih ravno na poti proti temu mestu doide, pri¬
druži se jim, in gre v Jeruzalem, na vse pre-
tege klicaje: „Ala je Bog, in druzega preroka
ni kakor Mahomed!“

Ko so divji neverniki krščanske templje

69

ropali in na visoke turne namesti svetega križa
polumesece postavljali, Ahasver z divjim vese¬
ljem svojega srca k božjemu grobu hiti, kjer je
božji odrešenik počival in častito vstal, da bi si
novo zasluženje za novega preroka dobil, če bi
z lastno roko sveto mesto razdjal. V svoji slepi,
krivi veri zgrabi gorečo baklo, teče v tempelj
in ga hoče zažgati. Pa glej! kaj se zdaj nje¬
govim očem prikaže: Častit, kakor je iz groba
vstal, se prikaže Gospod omamljenim očem ne¬
srečnega Ahasverja; strahota zgrabi z ostrimi
parklji ubozega grešnika, od sebe vrže baklo,
da ugasne, groza pretrese vse njegove ude in
Ahasver pade na koleni ter kliče s trepetanjem:
„Moj Gospod in moj Bog!“ Tako so ga našli,
kakor da bi bil še zmirom molil, na tleh zvesti
mnihi, ki so imeli grob varovati. Iz njegove mo¬
litve in iz besedij: „Moj Gospod in moj Bog!“
katere je vedno izgovarjal, so spoznali, da ne¬
znani človek v Kristusa, pravega Boga, veruje,
k njemu stopijo in ga krstijo v imenu Očeta,
Sina in sv. Duha, potem ga seboj vzamejo v
libanonske gore, kamor so morali pred srditimi
neverniki bežati.

Od tistega časa, ko je bil Ahasver zopet
večnega zveličanja vreden in je svojega pravega
edinega Boga v srcu spoznal, se je. tudi v srcu
Pes spreobrnil. S svojo vero je usmiljenje za-
lobii; grehi so mu bili odpuščeni, in če Ahasver

70

od kazni ravno ni bil rešen, je vendar od ti-
stihmal mir in pokoj v svoji duši občutil. Enak
je bil otroku, ki težko bolezen trpi in se počasi
smrt zori, pa voljno in potrpežljivo neozdravljive
bolečine prenaša, ker ve, da mu materino srce
ljubeznivo streže. V pobožni samoti je živel
Ahasver v pečevji libanonskem v družbi dobrih
ljudi, dokler jim ni bilo prepuščeno se vrniti v
deželo k svetemu odrešenikovemu grobu in se

tam (milnica V £if l  1

Da bi se nad zaničevanjem svetega kriza
maščevali, sveto deželo očistili od poganov, ki
so kristjane tako trdo stiskali, se krščanski na¬
rodi združijo in nad nevernike vzdignejo. Kri¬
stusovi sovražniki so bili premagani in kristjani
so na mesto grdega polomeseca sveti križ po¬
stavili; Ahasver pa, ki je odsihmal mir in pokoj
božji v svojem srcu nosil, je bil med krščan¬
skimi vojščaki prvih eden, ki so po vročem boji
sveto mesto osvojili. Kako mu je bilo zdaj vse
drugače pri srcu, kakor takrat, ko je z Maho-
medanci vred kričaje: „Ala! Ala! je naš Bog, in
druzega preroka ni, kakor Mahomed!" v Jeru¬
zalem drl, da bi sveti grob razdejal.

Ahasver se je v vseh vojskah bojeval, ki
so jih kristjani nekaj stoletij z Mahomedanci
imeli. Ker so pa na zadnje pogani srčne kristjane,
akoravno so se junaško vojskovali, premagali,
so se kristjani vendar z njimi tako pogodili, da

71

je sveti grob v oblasti kristjanov ostal, in da
jim je bilo pripuščeno sveto deželo obiskovati
in na grobu božjega Sina tolažbe in pokoja
iskati.

Ahasver, popotnik brez miru, se je zdaj z
vso gorečnostjo v Gospodovo službo udal. Od¬
sihmal ni druzega delal, kakor vse pobožne vedno
spremljaval, ki so iz daljnih krajev k božjemu
grobu romali, svoje molitve tam opravljat, kjer
je Jezus Kristus učil in trpel britko smrt na
svetem križu za zveličanje sveta. — Ahasver
je ostal zvesti spremljevavec romarjev h Kristu¬
sovemu grobu; s pokojnim srcem vidi stoletje
za stoletjem giniti, vidi rodove nastajati, kakor
vse stvari enega dneva, in pričakuje, ker ima
vero, — s pobožno potrpežljivostjo in s stano¬
vitnostjo. Opravlja dela milosrčnosti pričakujoč
tisto jutro velikega dneva, svetlo veliko nedeljo,
v katero vsi pobožni ljudje verujejo in upanja
polni pričakujejo.

Pri Jan. Giontiniju v Ljubljani

se tudi dobivajo:

Kron

Alešovec Jak: Jama nad Dobrušo. Pravljica iz staro¬
davnih časov ..—-40

— Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljud¬
ska pravljica.—-40

Andersenove pravljice za mladino. Izbral in poslovenil

Fran Nedeljko S podobami trdo vezane ....  1-—

Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku. Pomočna

knjiga za potovalce v Ameriko.p—

Berthet-Sušnik: Sita, mala Hindostanka.—48

— Izanami, mala Japonka.—-48

Bitka pri Visu leta 1866.—-60

Bojtek, v drevo vpreženi vitez. Pravljica.—16

Borislav: Spominski listki iz avstrijske zgodovine . —48

trdo vezani 68 vin.

Brezovnik Anton: Zakaj i  — Zato 1 Zbirka pravljic, pri¬
povedk in legend za šolo in doin. Trdo vezane . —'60

Cimperman Jos.: Pesmi. 1888 . 1-80

v platno z zlato obrezo 3 40 kron.

Cooper I. F.: Natanael Bumpo. Povesti, predelane za

mladino. I del .Strelec".—48

II del .Poslednji Mohikanec" .—-48

III. del .Stezosledec"  . . . . . . . . . —-48

IV del .Naseljenci" .—'48

V. del ,Na preriji"  . —48

Costa dr.: Postojnska jama.—-40

Črni bratje. Povest.—40

Doma in na tujem. Povest 1889.—40

Dominikus-Nedeljko: Narodne pripovedke za mladino
I. zvezek 4s v. ; II zvezek 40 v.; III. zvezek 48 v.
Viljem Hanffove pravljice za mladino. — Izbral in
poslovenil Fran Nedeljko. — S podobami, trdo

vezano. .1 20

Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju
1872—1874. — Potovanje s hrvaškimi mornarji na
skrajni sever.—40

.