Maribor. (Smrt vzornega moža.) V nedeljo djie 11. t. m. popoldne smo ob ogromni udeležbi vernih Mariborčanov položili v hladno zemljo pokojnega g. Tomaža Stranjšak, vpokojenega poštnfiga poduradnika. Bil je vzoren kristjan in vzoren narodnjak, kakor jik je malo v našem mestu. Pokojnik je bil sin kmečkih staršev, rojen 19. decembra 18G1 pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Šel je na mariborsko gimnazijo, da bi se pripravil za duhovniški poklic. Pa Bog mu je v svoji previdnosti do- ločil drugačno življenjsko pot. Komaj je napravil prvi gimnazijski razred, mu je oče nevarno zbolel. Moral je iti domov in kot najstarejši sin pomagati pri gospodarstvu. Po vojašliem službovanju je šel k orožništvu in po 12 službenih letih k pošti, kjer je ostal do leta 1922, ko je stopil v zasluženi pokoj. Pokojnika je dičilo mnogo prav lepih lastnosti. Bil je skromen, vendar pa v vsem svojem nastopu možat in odločen. Šel je vsaki dan k službi božji, iri če le mogoče tudi k obhajilni mizi. Pa ne le kot zaseibnik^je bil zmiraj odločein kristjan, temveč je to odločnost v veri pokazal tudi v javnem življenju. Ni se sramoval, nositi tretjeredniško obleko; ni se.-bal, pridobivati ude za Mohorjevo družbo, sodelovati pri Vincencijevi konferenci in razširjati nabožne časopise. Kot zaveden Slovenec ni nikdar, tudi ne v najtežavnejših predvojnih in medvojnih časih, zatajil, da je sin slovenske matere. To je najlepše pokazal, ko je za razširjenje slovenske in jugoslovanske ideje neustrašeno pobiral od hiše do hiše, od človeka do človeka, podpise za znano majniško deJdaracijo, četudi so ga nekateri takratni nemški mariborski lis-ti grdo smešili. Pa kljub vsemu temu ni klonil, temveč je odločno nadaljeval svoje narodno delo, dokler nismo dosegli svobode v jugoslovanski državi. Blag mu bodi apomin! Njegovi ženi in trem hčerkam pa bodi dobri Bog tolažnik! Remšnik. Visok sneg, ostra zimska burja se je vendar morala umakniti vztrajnemu solncu meseca svečana in eedaj sušca. Kos že oznanja zgodaj zjutraj, da je blizu apomlad. Tako mine vse, tudi trda zima, kruta burja in strupena megla. Le kriza se noče umakniti. Same dajatve stiskajo naše kmete posestnike, ki že akoraj niso več samostojni posestniki. Pa itak veste tudi po drugod. — Desedaj smo imeli že pet smrtnih slučajev, rojstev pa komaj tri. Zadnji smrtni slučaj nas je posebno pretresel. Bleda smrt se je oglasiia v solnčni Ilerkovi hiši ter vzela seboj mladega Gustelna. 18 pomladi bi letos užival, 18krat bi se letos solnčil v dolinici blizu ev. Janeza. A kaj tarnamo? Priden je bil Gustl, še napokvarjen, dober in veren fant, ki ni ob nedeljah izostajal od sv. maše in tudi ne postajal zunaj cerkve. Škoda se nam zdi zanj, saj je rad delal, ubogal in ftital. Že je šel pred leti glas, da bo šel študirat, a na prigovarjanje in izpraševanje, kaj je s šolanjem, je odgovarjal, da oče nima denarja. Škoda je takih fantov, ki niso razvajeni, ampak navajeni trdega kruha i__ še bolj trdega ležišča, zato pa prenesejo tudi trdoto razmer in življemja. Prete_di teden smo ga spremili svečano in slovesno na božjo njivo, želeč mu večne luei in častitljivega vstajenja; saj je njegova duša se oklenila Jezusa dvakrat pri sv. obhajilu med bolehanjem. Prehlad v glavi mu je delal bolečine in mu tudi izpodkopal življenje. Vživaj, Gustl, večno pomlad in prosi za nas, da se nekdaj snidemo na nebeški livadi, kjer sije večna pomlad! Sv. Ožbalt ob Dravi. Lani smo si ustanovili Zadrugo splavarjev ter smo z uspehi, katere smo dosegli splavarji po tej ustanovi, lahko zadovoljni. Poskrbeli smo si " nekaj splavarskega orodja, kakor tudi smo razdelili med člaaie en vagon koruze po ceni, katera je vse zadovoljila, ni se pa de-lila koruza med nečlane. Ker pri nas do sedaj ni bilo nobene knjižnice, smo se čutili poklicane, ta nedostate.k eimprej mogoče odpraviti, ter smo okoli Novega leta ustanovili skromno knjižnico Zadruge splavarjev, ki res ne šteje bogve koliko knjig, pa se vendar naljajajo med njimi lepi biseri naše novejše književnosti. Ijimbuš pri Mariboru. »Danes meni, jutri tebi!« Ta velepomemben rek naj bo uvod posmrtnici pokojni gospej Mariji Lipnikovi, posestnici na Bistrici pri Limbušu. Po kratki, komaj šestdnevni bolezni je zatisnila po hudem trpljenju svoje trudne oči skrbna, pridna, krščanska mati Marija Lipnik, po domače Vovrehova mama, posestnica na Bistrici pri Limbušu in to je dne 22. februarja t. 1. Dosegla je starost 53 let. Napadla jo je bolezen v glavi, vnetje možganske mrene, k temu se je pridružila še pljučnica, ki jo je kljub požrtvovalni zdravniški pomoči spravila v prezgodnji grob. Nihče ni mislil, da bo to sicer zdravo ženo v tako kratkem času zajela bleda smrt. Usojeno je bilo tako in sedaj počiva poleg svojaga prerano umrlega saproga Jos. Lipnika, bivšega župana in posestnika na Bistrici pri Limbušu, in svoje vrle hčerke Katice, komaj 23 let stare, v miru na limbuškem pokopališču. Veličasten je bil njen pogreb, ki se je vršil dne 2i. februarja od hiše žalosti na njen zadnji dom, kar prica, kako apoštoi vana in ljubljena je bila pokojna. Poleg 60^ rodstva, cele fare in še od drugod se je udeležilo pogreba tudi Ognjegasno društvo na Bistrici pri Rušah, ki )f rajno tudi poneslo v svojo novo domovino Vsem tem in vsem udeležnikom žalostnega sprevoda bodi v imenu treh preostalih otrok izrečena prisrčna zahvala! Z v srce segajočih besedah se je ob odiprtem grobu poslovil od nje č. g. župnik Andrej Bračič, povdarjajoč njeno. veliko Ijubezen od cerkve, Marije in svojih preostalih" otrok. Zaihtelo je vse in nobeno oko ni bilo brez solza, ko so jo položili v grob poleg nedavno umrlega soproga in njene hčerke, katero je poleg moža tako prisrčno ljubila. Združeni ste sedaj v hladnem grobu. Počivajte v miru in večna luč vam naj sveti! Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj se je poročila vdova in pos. Marija Rop s kmetakim mladeničem Rudolfom Peserl iz anovake fare. Nevesta je bila mirnega amačaja; tudi v vd-ovskem stanu je živela bogaboječe. Ženin je vrl fant in dober človek ter znan kot trgovec 8 perutnino. Vsi znanci in prijatelji iz okolice jima kličemo: Bog vaju živi mnogo let! Geiečja vas pri Ptuju. Z&pet je prišel »Slovenski gospodar«, ki pa ni našel hiše posestnice Marije Drevenšek, ker ji je ravno uničil ogenj imetje in tudi sama s svojo hčerko bo najbrž postala žrtev plamenov. Ogenj je izbruhnil dne 15. marca ob pol 9. zvečer seveda iz neznaneiga vzroka. V strahu za svoje imetje sta se poslužili mati in hči reševanja obleke, seveda ne vedoč, kaj jih čaka v ognju. Ko sta noeili iz hiše reči, se je na obe vsula goreča slamnata streha. Ko sta to vddela domača gasilca v sili obupujočo mater in njeno hčerko, sta hitro hitela na pomoč, da ju re» šita in sta še sama postala žrtev opeklin. Marija Drevenšek je v smrtnih bogib. Njena hči Antonija pa je šla v nebesa po zasluženo plačilo, ker je drugo jutro ob petih, spravljena s sv. zakram&nti, v Gospodu za&pala. Gasilca Golob Friderik in Rozman Štefan pa sta dobila težke poSkodbe na rokah in glavi. Vs« štiri je odpeljal rešilni avto v ptujeko bolniš< nico. Velika zahvala gre domačim gasilcem, da se ni ogenj razširil. Sv. Vid -pri Ptuju. K večnemu počitku smo spremili dne 10. t. m. posestnika Franca Mo- horko iz Tmovec. Ko je lansko letfco meseca julija še zdrav in veselo razpoložen na primiciji pri sosedu, pač nihče ni slutil, da bo v tako kratkem času moral umreti. Bil je močne postave in star šele 51 let. Zapušča žalujočo ženo in otroke. Bog mu daj večni mir in pokoj! Velika Nedelja. Zimski kmetijski tečaj, ki ga je na naši Soli priredilo sresko načel&tvo y Ptuju, je končan. Tečaja se je udeleževalo prav mnogo poslušalcev in poslušalk, saj je bilo njih število vedno od 80 do 120. Preda,vali so gg. sreski načelnik Bralina, kme.tijski referent Zorčič, živinozdravnik Vardin, šolaki upravitelj BelšaJ_ in g. šumar. Ob zaključku pa je nastopil tudi velikonedeLjski mladinski zbor, ki je zaipel navzočim pod vodstyom g. učitelja Kotnika nekaj prav mičnih troglasnih kmetskih pesmic, katero izvajanje je ugajalo prav vsem. Na ta način je bil zaMjuček slovesnejši. Z ozirom na vztrajen obisk predavanj od strani poslušalcev smo prepričani, da so naši gospodarji pridobili dokaj zanimivega materijala, katerega bodo zamogli zdaj tudi praktično izkorstiti. Naj bi ta tečaj obrodil povsod prav obilne sadove! — Naše katoliško društvo je že začelo s preosnovo, odnosno z obnovo ljudske knjižnice. Sedaj ima kupljenih že nekaj novih knjig. Ko se nabere še primerna svota, bodo nakupili še več knjig, nakar jih bodo izposojevali pod posebnimi pogoji. Vse pa, h katerim pridejo fantje prosit malenkostne podpore, prosimo, da te ne odrečejo. Hvaležni smo za ysak dar. Skrbimo, da pridejo v naše slovenske hiše samo dobre knjige! Kdaj začne ta knjižnica delovati, bodo siporočili pravočasno. V katoliško izobraževalno društvo se še vedno sprejemajo novi pošt&ni in delavoljni člaini. Priglase sprejemajo odborniki. Članarina na leto 2 Din. Središče ob Dravi. Radostno so pozvanjali zvonovi pretečeno nededjo dne 11. marca, radost je bila v srcih mladih in starih. Po zslo kratki dobi osirotelosti je naša fasra dobila zopet dušnega pastirja, vlč. g. p. Altonza Rlemenčič. Že pred 9. uro so se zbirali v nestrpnem pričakovanju farani okrog cerkve, ki je bila svečano okražena s slavolo.ki in z yenci. Ob pol 10. uri je pribrnel avtomobil iz Ormoža in izstopil je toliko zaželjeni in pri- čakovani novi g. župnik. Šolarji, društva in ljudstvo mu je naredilo špalir, godba je zaigrala in že so zadonele pozdravne besede domačega kaplana g. A. Staikneta, katerega zasluga je bila, da se je vršila vsa slovesnost tako lepo in ljubko. Neumorni in požrtvovalni g. kapJan je pripravil pot novemu g. župniku ozaljšano z venci in zastavami in u<pa mo, da mu je pripravil s svojimi besedaini tudi pot do src vseh faranov. Sle.d-.lo je še par pozdravov in novi župnik je šel, da daruje prvič v naši cerkvi daritev sv. maše. Orgle so zadonele, pevci so zaipeJi »Pozdravljen bodi novii žuipnik« in vsa srca so klicala: pozdravljen, tisočkrat pozdravljeoi, ostani z nami, ostani naš! Stoperce pri Rogatcu. Dne 7. t. m. je nenadoma, zadeta od srčne kapi, umrla med potjo blizu Majšperga goapa Vtie Elizabeta, previbitkarica in vdova iz Stoperc, katetra je bivala pri svojem zetu in hčerki v Mardboru, a se je usodnega dtoe podala zdrava domov v Stoperce po opravkih. Imenovana je bila vsestransko skrbna, vestna in pobožna. Pogreb se je vršil dne 10. t, m. v Maj&pergu ob udeležbi njenih najožjih sorodnikov in prijateljic. Tvoje truplo naj nepričakovano v sosedni fari mirno počiva, a duša pa rajsko veselje uživa! O-iinje. Mili in toplejši so nastop.il i dnevi, zgodnja rožica vijolica cveti in ptičice pojo. Ali nam je težito, ker smo izgubili najlepšo cvetko zgodnje mladoeti. Umrla je komaj 16letna Fanika Jakopina. Pre.našala je voljno dolgotrajno bolezen. Med boleznijo jebila večkrat z angelskim kruhom pokrepčana. Zanjeno mater je bila ta smrt najhujši udarec zato, ker je pred petimi leti izgubila svojega pridnega moža, čez tri leta sina, in sedaj pa svojo edino ljubljeno hčerko Faniko. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je bila velika žalost za celo župnijo, ker je bila pridna mladenka v župniji. Imela je posebno veselje do cvetlic in so te krasile njen mrtvaški oder. Časten je bil tudi njen pogreb, ker so jo nosile vrle članice Marijine družbe v beli obl&ki. Velika množica ljudi jo je spremljala k zadnjemu počitku. Spavaj v miru, draga Fa.nika, Materi najše sožalje! Oi_mj3. Žalostno so peli olimski zvonovi, s pretresljivim jokom so se poslav!ja!i svojci od prerano umrlega moža, očeta, brata, akrbnega gospodarja Ivana Košaka. V najlapfii moški dobi 39 let je postal dne 8. t. m. trter zavratne bolezni jetike. Iz grozne »vetovn« morije, kjer je spil kelih trpljenja do dna, je prinesel v sebi kal bolezni. Poln idealizma je prevzel obsežno Košakovo posestvo na Rudn'_i ter si ustanovil vzor poštane krščanske družine. Samo 6 let je užival Iepo družinsko življenje, tem težje je bilo slovo od ljubeče žana in dveh dragih mu sin&kov. Naj vam bo preostalim v teh težkih dneh tolažnik On, ki svojih nikdar ne zapusti. Plšece. V nedeJjo dne 11. t m. smo imeli pravi kmetski praznik. Obhajali smo zaključno slovesnost kmetijsko-najdaljevalne šole. Kdor hi si mislil, da more iz našega kota priti kaj dobrega? Pa je vendar pri nas vzklila prva kmetijsko nadaljevalna šola v breži&kem okraju. Marsikdo je zmajeval z glavo, ko se je naš agilni šolski upravitelj g. Rošker lotil ustanavljati to šolo. Toda zaJsljučna slavnost, ki je hila združena z izčrpnim poročilom o šoli, izprašovanjem slu.šateljev in govorom ban. šolskega svetnika KroSl Jožefa ter godbo, je vsaJtogar lahko preipričala, kaj zmore volja, veselje in ljubezen do dela. Navzoči, ki jih je bilo lepo število, so se zlasti divili odgovorom slušateljev. Vsak je botel v kratkem podati vso snov, ki je prav obširna. Koliko truda in žrtev je bilo položenih v teh 112 ur pouka nadaljevalne šole ve le tisti, ki se js tega udeležil, ali vsaj od blizu opazoval. Prav posebno pa je še povzdignil to našo slavnost govor g. Krošlna, ki je povdarjal, da le ljub&zen do grude in do dela rodi uspehe. Vsa zahvala za to šolo pa gre v prvi vrsti g. upravitelju Roškerju ter njegovim pomočniko.m. ki so znali in hoteli navodila banske uprave uresničiti. Tudi naša občinska uprava zasiuži priznanje, ker je šolo gmotno in tudi drugače brez nadaljnjega podprla, Le izobražujmo našega kmeta. TaJco ga bomo najlažje dvignili in zaščitili. Vcepimo mu ljubezen do grude in dela, da se bo zavedel, da le tisto delo rodi sad, ki je pravočasno opravljeno in kljub krizi bo prišlo k nam blagostanje. Po slavnosti se je razvil družabni večer v obliki male zakuske, ki je potekel v prav prijateljskem razpoloženju. Buče. Imeli smo sv. misijon, k! so ga vo- dili čč. gg. lazaristi od Sv. Jožefa nad Celjem. V osmih dneh je bilo 3000 sv. obhajil-. — V Bučki go-ci je umrla dne 8. marca posestnica Marija Bovha, dne 9. marca pa v Peclju mati sedmero otrok Marija Volavšek. Obe sta poslali isti dan svoja sinčka b krstu. Obe sta postali žrtvi materinskega pokl.ca in sta dali življenje za svoja otroka, ki sta oropana svoje matere, oba živa in zdrava. Prvi mož, ki si je deset let želel potomca in se mu je želja izpoln'la, je ostal sa.m z detetom, na drugegš. se pa milo ozirajo mali otročiči. Bog daj obemo možema, da srečno pretrpita težko izgubo in naprej čvrsto gospodarita. — V tem času se je pa zgodila še tretja velika nesreča. Anica Regvat je prišla v soboto dne 10. marca iz Hrvatske obiskat svojo sestro Marico, soprogo tuk. trgovca g. Goliča. Vsi trije so šli pokropit pokojno Marijo Volavšek. V mraku se je poslovila in šla proti Sotli domov. Ker je še drugi dan ni bilo domov, jo je prišel iskat njen brat. Našli so jo slednjič mrtvo v Sotli. Revica gotovo ni mogla v temi najti brvi, spodrsnilo se ji je in padla je v požrešno Sotlo, ki je uničila že toliko življenj. Škoda prijazne in pridne mladenke! Vsem žalujočim globoko sožalje! Iz zagrebške torbe. Misijon stoji po vsej pravici v ospredju vsega zanimanja. Takole so pogodili Zagrebčani: Poglej jih te »Krajnce«, ti pa znajo! Kakšen »halo« znajo napraviti! Najbolj so jim padla v oči lepa vabila s programom za sv. misijon. Razpololenje je tako, da nam bo menda celo ceirkev sv. Katarine premajhna. Saj pravijo tudi Hrvatje, da gredo k nam na misijon, češ: svoje gospode lahko ališimo kadar hočemo. Tudi »Slehernik«, ki ga bo Slomškovo prosvetno društvo igralo ob času misijona, vzbuja zanimanje po vsem Zagrebu. Kar trikrat bo šel čez oder. — Imeli smo več slovenskih zanimivosti. Barietova 651etnica, občni zbor »Našega Doma« in »Narodne Čitalnice«. Res, čim dalje tem širji je krog zagrebških Slovencev. Sprva, pred tremi leti, jih ni bilo niti za pol sv. Roka, v nedeljo pa je bila istočasno nabita Jeronimska dvorana in pri sv. Roku niso mogli vsi v cerkev. Občni zbor »Našega doma« je ugotovil, da je za službe danes težko. Marsikatera dekle mora čakati po cel mesec, da pride na vrsto. Vendar smo zvedeli, da so dekleta iz »Doma« dobila primerom,- dobra mesta. Povprečno po 300 Din zaslužijo na mesec. Znano je namreč, da nekatere služijo za 100 Din in še celj ¦*«<. g ' na mesec, da. nekatere »gos">3< so celo tako »velikodušne«, da jo »mi! >!'.."!.¦:•< spr2.;-_>iej^ pod streho, »da ne bo sirota glauu umrl i-< in ji dajo »zaston,« hrano. Sevedi mora zanjo dekle pošteno delati, le da n'c dobi nic plač? a hrana in stanovanje ji je »m:V Aoina;. Tudi na smrt naj sp^lhnim. Žalostno je, _ar se je nedavno primorilo. Neka gospa, prav do bro jo je poznal ves Zatgreb, bila je velika dobrotnica siromašnim otrokom, se je »peljala v večnost z dvigalom«. V njeni lastn! hiši je padel nanjo iz 4. nadstropja dvigalni voz in jo je popolnoma strl. Ej, da, v visokih in velikih hišah ima smrt še več kotov, koder se more skrivati! — Pravijo, da Slovenc: radi čitamo. Menda bo to že res. Za Hrvate pa kaj lalilto ugotovim, da radi pišejo. Vsak teden se pokaže nov časopis. Ne vem, kdo bi se dobil tako učen, da bi znal vse našteti. V zadnjih tednih so nastopili kar trije novi. Najnovejši je »Zagorski tednik«. Zagorcr, to so sosedje naše Štajerske, znajo v Ljubljani in v Mariboru prav tako slovensko- kot znajo v Zagrebu hrvaško, saj preprost Zagorec bolje razume Slovenca kot Dalmatinca. V Zagrebu je Zagorcev kakih 60.000. Zato pravijo, da morajo imeti tudi nekaj svojega, kar se prav močno po naše čita. No, koliko bado Zagorci v Zagrebu ta list čitali, je drug. vprašanje, ker vemo, da jim še za sol manjka. — Pa še nekaj drugega, uprav nezaslišanega za seda nji čas. Štrajk! Da, pravi štrajk! Mlekarsk! štrajk je bil to. No, lahko so šli v štrajk ubogi seljaki. Po 40 par so prodajali liter mleka, ki so ga prekupci prodajali v mestu po 2.50 Din. Tako je mlekarstvo na Hrvaškem. Ali so s štrajkom kaj opravili, se sedaj še ni dalo ugotoviti. Veliko menda ne, ker niso vsi zdržali. Vendar po so bile nekatere mlekarne par dni brez mleka. Še to lahko ugotovim, da j-e v Zagrebu kar do polovice oseb po mlekarnah Slovenk. Zato v Zagrebu res ni nobene stvari Slovencu laže kupiti kot šalco mleka, ki se za d^nar dobi, pa slovenska roka ga natoči. Na Japonskem se učijo otroci pisati z obema rokama.