Dober Pajdaš kalendarium na presztopno leto 1924 z doszta lejpim, dobrim i hasznovitira cstenyom. . letni tekaj. Reditelj i làsztnik: TALÀNYI FRANC, Murska Sobota. lo fr , . SOBOTI Tiskarna v^lnonija, Gojjnp Radgona Jörn fast* )ft ---------------y D januAr m 31 dm smem Dén Protestanszki Rim. kath. 3 Szunca Mej« izeca zhod zahod «hod zähod 1 rTÖrk Nouvo leto Nouvo leto 7-50 417 — - 2 Szrejda Abel Jezusovo imé HK 50 18 2-38 1-23 3 Csetrtek Benjamin Genoveva C^T" 49 18 3-52 2-03 4 Pétek Leona Titus 49 19 505 2-47 5 Szobota Simeon Teleszfor 49 20 6-14 3-44 Evang. Mate 11. 1 — 12. Epistola: Ezsaiàs C >0. 1- -6. 6 i Nedela Tri kràlov® Tri kràlov O.Ì 7-49 422 7-19 4-43 7 Pondelek Rajrhund Luciàn .a. 48 23 813 5-50 8 Tork Marcel Severin ap. A 48 24 8-56 6-58 9 Szrejda Melenija Julian mantr. A 48 25 935 8-07 10 Csetrtek Ago ta Vilm. püsp. 48 26 !0'08 9-15 11 Pétek Ernö Higin 47 27 10 35 10-19 12 Szobota Bódog Arkandius 47 29 1102 11 -23 Evang. Ltikàcs 11. 42—52. Epistola: R im. 12. 1- -6. 13 Nedela Po 3 kr. 1.3 Po tr. kr. I. 7-47 430 11-26 • 14 Pondelek Bódog Hilàr 46 32 11-52 12-24 15 Tork Lorant Pavel W 45 33 12-19 1-24 16 Srejda Guszti Marcel p. 45 34 12-46 2-24 17 Csetrtek Anton Anton M 44 35 1-22 3-22 18 Pétek Piroska Piroska M 43 36 2-00 4-20 19 Szobota Sara Kanut kràl. M 42 38 2-44 5-15 Evang. Jänos 11. 1- -11. Epistola : Rim. 12 7- 6. 20 Nedela Po tr. kr. II. Po tr. kr. II. HC 7-41 439 3-34 6-07 21 Pondelek Agnes Agnes . -fc 41 40 4-30 6-54 22 Tork Artur -g) Vince mantr. «P 40 42 5-31 ' 7-36 23 Szrejda Zelma Rajmund t* 40 44 6 34 8-15 24 Csetrtek Tàde Timoth p. T 39 45 7-41 8-50 25 Pétek Pavel Pavel "i- 38 47 S-49 9-21 26 Szobota Vanda Polykarp p. 1' 37 48 10.04 9-51 Evang. Màté Vili. 1- -13. Epistola: Rim. 12. 17— 21. 27 Nedela Po tr. kr. III. Po tr. kr. III. A 7-36 j 4-50 11-12 10-20 28 Pondelek Kärol Margit ih 34: 51 — 10-51 29 Tork Adel C Szalezi Fr. ih 33 53 12-26 11-23 30 Szrejda Martinka Martinka ih 32 54 1-38 11-59 31 Csetrtek Virgil i a Noi. P. mantr. 4tr .31 56 2-50 12-41 Vrajmena houd poulag Harschlija: V zacsétki lejpo mr/lo : odn,- -13. doszta sznegä, mocsen mraz; lejpo vremen, na konci mejszeca voterno. Dén je diìgi prvoga 8 v. 2" in.; do konca mejszeca 5K tu. zraszte. Majsseca premenyàvanya : 6-ga A I vöra 48 m. popold. 22-ga 0 1 vöra 57 m. preap. 13-ga 0) H vöra 44 m. popold. j| 29-ga C 6 vöra 53 ni. predp. FEBRUAR mà 29 dni SZÜSEC Dén Pfotestanszki Rim. Vnth. 3 Szunca zhod i zàhod i Mejazeca zhod zahod 1 j Pétek 2 Szobota I Ignac i Karolina Ignàc p. f Szvecsnicä Evang. Màté 8. 23—27. Epistola UJ. 7-29 4-571 3-59 28 59[5-02 : Rim 13. 8—10. 1-3 Ol 2-27 3 Nedela Po 3 kr. IV. Po 3 kr. IV. *X 7-27 5-00 559 3-29 4 Pondelek Ràbei Korz Andràs A 25 02 6-47 4-31 5 Tork Ägota m Ägota dor. A 24 04 7-28 5-45 6 Szrejda Dorothea Dorothea «K 23 05 8-04 6-54 7 Csetrtek Tivadar Romuald 21 07 3-34 8-01 8 Pétek Aranka Matha f 20 08 901 9-05 9 Szobota Abigail Alz Ciril . 19 10 9-27 10-09 Evang . Màté'13. 24- —30. Epistola: Kol. 3. 12—17. 10 Nedela Po 3 kr. v. Po 3 kr. V. 7-17 5-12 9-53 11-10 11 Pondelek Bartold Lurd. Marija 16 13 1019 — Ì2 Tork Lidia 3 Szv. Reda 14 14 10-48 12-11 13 Szrejda Ella Ricci Kata ti 12 16 11-21 MI 14 Csetrtek Bàlint Bàlint H 11 17 11-56 2-08 15 Pétek Fausztin Fausztin f H 09 19 12-35 3-04 16 Szobota Juli Juli •46 07 21 1-22 3-57 Evang. Màté 20. 1 — -16. Epistola: I. Kor 9. 24- - i 10. 1 — 5. 17 Nedela Septuages. Septuages. Hfé 7-06 5-21 2-15 4-46 18 Pondelek Konràd Simon p. rf 04 21 314 5-31 19 Tork Zsiizsa Konràd «f 02 26 418 6-12 20 Szrejda Almes ® Eleutér p. «f 00 27 5-26 6-48 21 Csetrtek Eleonora Eleonora * 6-59 29 6-37 7-21 22 Pétek Garzson szv. Petra szt. * 58 30 7-48 753 23 Szobota Alfred Damiani Pét. sh 56 31 9-01 8-23 -Evang. -iikàcs 8. 4—15. Epistola: Il . Kor. 11 . 9— 12. 9. 24 Nedela Sekzages. Sekzages. sh 6-54 5-33 10-16 8-54 25 Pondelek Màtyàs Màtyàs yr BTv. 52 35 11-29 9-25 26 Tork Géza Géza 50 37 10-02 27 Szrejda Sàndor C Kord. Margit & 48 38 12-41 10-40 28 Csetrtek Àkos Leander & 46 40 1-49 11-26 29 Pétek Elernér Rornàn .a 45 41 2-55 12-19 VrajmeNa ho«d pauieg Harschlia: Zaprva velko vetrovje. 5.—I, zä-pisje, 12—20-ig premenyävno ; do konca lejpo prijétno vrejpen. Prvoga je dén 9 v. 28 m. dùgi ; do konca mejszeca naraszté 1 v. 28 m. Mejuaca pramenyàvanye : 5-ga O 2 v. 38 m. predp. Il 20-ga @ 5 v. 7 m. popold. 12-ga 3 9 v. 9 m. popold. || 27-ga C 2 v. 15 m. popold. MARC ma 31 dni MALI TRAVEN Dén Protestanszki Rim. kath. Szunca Mejszeca zhod j zahod zhod |zahod 1 j Szobota Albin Albin piisp. <3. 9-43 5-42 3-51 1-18 Evang. .ukàcs 18. 31 —43. Epistola : I. Kor. 13. 1 —13. 2 Nedela Quinquage Quinquage & 6-41 5-44 ! 4-41 2-27 3 Pondelek Kornélia Kunigunda A 39 45 5-24 3-29 4 Tork Kàzmér Kàzmér m. & 37 47 6-01 4-36 5 Szrejda Adorjän © Pepelnica f 35 49 6-33 5-44 6 Csetrtek Gottlieb Perpetua f 33 50 7-01 6-49 7 Pétek Tamäs Tam, Aq. f 31 51 7-29 7-54 8 Szobota Zoltän Bozs. Jàn. f 29 53 7-54 8-56 Evang. Màté 4. 1-- 11. Epistola: I 1. Kor. 6. 1—1 0. 9 Nedela Posztna I. • Invocabit ttf 6-27 5-55 "8-21 9-57 10 Pondelek Olimpia 40 mantr. f a* 25 56 8-47 10-58 11 Tork Aladär Konstantin f v* 23 58 9-18 11-57 12 Srejda Gergor Gergel k. f M 21 59 9-52 13 Csetrtek Krisztiän Q) Szabinuzz f M 19 6-00 10-29 12 53 14 Pétek Matild Matild f HK 17 02 1113 1-46 15 Szobota Krištof Longin f •« 15 03 1202 2-37 Evang. Màté 15. 21- -28. Epistola: I. 1 rhess 4. 1 —7. 16 Nedela Posztna II. Reminisc. 6-13 6-05 12-58 3-23 17 Pondelek Gertrud Patrik pk. f 11 06 1-58 4-04 18 Tork Sàndor Jer Cirilea f «f 09 08 3-05 4-44 19 Szrejda József József f ¥ 07 09 4-15 5-18 20 Csetrtek Hubert @ Joakim f * 05 11- 5-27 5-51 21 Pétek Benedek Benedek f rb 03 12 6-42 6-22 22 Szobota Oktàviàn Gen. Katal. f A 01 13 7-58 6-52 Evang. Lukàcs 11. 14—28. Epistola: ifez. 5. 1- -9. 23 Nedela Posztna III. Oculi 5-59 6-15 9-14 7-25 24 Pondelek Gabor Gàbor ar. f ur 57 17 10-28 8-00 25 Tork Frutnon Ozn. B. M. D. 55 18 11-42 8-39 26 Szrejda Mano Mano f 53 19 9-24 27 Csetrtek Hajnalka C Dam. Jan. f -a 51 21 12-50 10-16 28 Pétek Gedeon Kap. Jàn. f .a 49 23 1-49 11-13 29 Szobota Ciril Auguszta f 47 24 2-411 12-14 Evang. Jänos 6. 1- -15. Epistola: Gal. 4. 21—31. 30 Nedela Posztna IV. Laetare 5-451 6-25 3-251 1-20 31 Pondelek j Arpäd Guido tt| j&I 431 26 4-02 2-25 Vrejmena'houd poleg Herschlia: V-prvoj polojni lejpo, prijétno; po 21-tom mokro vetrovno vrejmen; po 27-tom premenyävno. Szprotoletje sze zacsne: 20., 10-20 v. p. 1. je dén 10 59 v. dok. mejsz. prir. 141 v. Mejszeca premenyàvanye : b- oga © 4 v. 58 m. popold. 20-oga © 5 v. 30 m. predp. 13- oga Q) 5 v. 50 m. popold. || 27-oga C 9 v. 24 m. popold. I APRIL ina 30 dni VELKI TRAVEN nf*'"*"»~»"irr't"jr*i!Tirt-»-»-f«-pif ■jpy t IT Dén Protestanszki Rim. kath. 0) Szt mca Mejszeca zhod zahod zhod zahod 1 Tork Hugo Aron Hugo pk. -j- 5-41 6-28 4-35 3-31 2 Szrejda Aron Paulin Fr. { 36 29 503 4-34 3 Csetrtek Keresztély @ Richard pk. { H> 37 30 5-30 5-45 4 Pétek Izidor Izidor f 35 32 5-55 6-45 5 Szobota Vince Fer. Vin. f 33 34 6-22 7-47 Evang. Janos 8. 46- -59. Epistola: Zsid. 9. 11 — 15. 6 Nedela Posztna Judica 5-31 6-35 6-49 847 7 Pondelek Herman Hermann f ipf 29 36 7-18 9-47 8 Tork Lidia Dionis. pk. f H 27 38 7-50 10-44 9 Szrejda Erhardt Konrad f ff 25 39 825 11-39 10 Csetrtek Zsolt Ezekiel pr. f ff 28 40 9-06 11 Pétek Leo 3 Boi. Dev. f 21 42 9-53 12-31 12 Szobota Julus Julius pk. f 19 43 10-46 Ml • Evang. Màté 21. 1 —9. Epistola: Filip 2. 5—11. 13 Nedela Cvetna n. Palmarum «f 5-1J 6-44 11-36 2-00 14 Pondelek Tibor Jusztin m. f 5f 15 46 12-44 2-39 15 Tork Atala Anasztäzia f * 13 47 1-52 3-15 16 Szrejda Lambert Lab. Bed. f * 11 49 3-02 3-47 17 Csetrtek Anicet Vel. cset. f & 09 50 4-15 4-19 18 Pétek Vel. Pétek© Vel. pétek f ih 07 52 5-32 4-48 .19 Szobota Kocsàrd Vel. Szob. f A 05 53 6-50 5-28 Evan. Mark. 16. 1- —8. Epistola : I. Kor. 5. 6—8. 1 Evang. Lukàcs 24. 13- —35. Epistola Djan. 10. 34 -41. 20 Nedela Viizen Viizen 503 6-55 8-08 5-54 21 Pondelek Vüz. pond. Vüz. pond. HK 01 56 9-24 6-32 22 Tork Szoter Szoter Caj. # 00 57 10-37 7-16 23 Szrejda Béla Béla & 4-58 59 11-43 8-06 24 Csetrtek Gyiiri Gyuri mantr. & 56 7-01 9-04 25 Pétek Marko Mark. ev. f & 55 02 12-39 10-05 26 Sobota Ervin C Kletusi M. & 53 03 1-25 11-11 Evang. Janos 20 19— -23. Epistola: L Janos 5. 4— -10. 27 Nedela Po viizmi I. Quasimodo 4-51 7-05 2-06 12-18 28 j Pondelek Valéria Krizs. Pav. m. "■K 50 06 2-40 1-24 29 Tork Albertina Peter mantr. 48 07 309 2-39 30 Szrejda Katalin Szien Kat. 46 09 3-35 3-33 Vrejmena houd pouleg Herschlija: 1—12 premenyävno; 12—19 de'zd- 'zevno; 19—26 premenvavno; na konci doszta dezd'za. Prvoga je dén dügi 12 v. 47 m., dokonča mejszeca priraszté 1 v. 36 m. Mejszeca premenyàvanye: 3-ga © 8 v. 17 m. popold. Il 18-ga @ 3 v. 11 m. predp. 11-ga 0) 12 v. 12 m. popold. || 26-ga C 5 v. 28. m. predp. Dén Zfitwerbanye Htìtcijumérjp tfodasanp kor. fil. kor. fil- ✓ ..............-............ -V........ ..................... .............. > » -- ■ • k * ..................... ............................................. Miài mä 31 —a gZljPiCaOi CZiCCS 1 —T—H St dni RHSXÀ1SCSEK I CtOÖ— Dén Protestanezki Rim. kath. 3 Szunc* zhod |zàhod | Mejszec» zhod j zahod 1 2 3 Csetrtek Pétek Szobota Filip Zsiga Irma $ Filip Jakub Athanàz f Grin. szv. Kr. 4-45 43 41 7-10 11 12 4-00 4-38 439 4-37 5-38 6-39 Evang. Jànos 10. 11- -16. Epistola: I. Peter 2. 21 -25. 4 5 6 7 8 9 10 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po vöz«ii II. Gotthàrd Frida Napoleon Gizella Gregor Armin Misericord. Pius papa Volizk. Jànos József Mihàl arch. Naz. Gergel Antonin pk. ■H1 M H HK «f 4-40 38 37 35 34 33 31 7-14 15 17 18 .19 21 22 518 5-51 6-25 7-03 7-47 8-37 9-31 7-40 8-38 9-33 10-26 1115 11-48 Evang. Jànos 16. 16- -23. Epistola: 1. Peter 2. 11 -20. 11 12 13 14 15 16 17 Nedel« Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po vüzmi III. Pongrac Szerväc Bonifac Zsófi Mozes Paskàl Jubilate Pongrac Szervac pk. B«nifac Jànos Nep. Jànos f P'askàl «f * ih sh 4-29 27 26 25 24 23 22 7-24 25 26 27. 28 29 31 10-30 11-34 12-40 1-51 304 4-20 538 12-38 1-14 1-47 2-17 247 3-16 3-48 Evang Jànos 16. 5- -15. Epistola': Jakob 1 16- 21. 18 19 20 21 2,2 23 24 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po v lì z. IV. Ivo Bernàt Konstantin Julia» Desiderius Eszter Cantate Colastin pk. Bernàt mantr. Bob. Andràs Julia mantr.. Desiderius f Pom. szv. kr. HKG ■a a & A & 4-21 20 19 18 17 16 15 7-32 34 35 36 37 38 39 6-57 8-14 9-25 10-29 11-22 12-05 4-24 5-08 5-52 6-48 7-50 8'57 1006 Evang. Jànos 16. 23- —30. Epistola: Ja cob 1 22- -27. 25 26 27 28 29 30 31 Nedeia Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po vüz. V. Filip C Béda Emil Krszt. vnéb. Ferdinànd Petronella Rogate Ner. Filip Béda Emi! Krszt. vnéb. Ferdinànd Angela Mer. Ur i* 4-14 13 12 11 10 10 09 7-40 42 43 44 45 46 47 12-43 1-14 1-41 2-06 2-30 2-56 3-23 11-15 12-21 1-26 2-29 3-31 4-31 5-33 Vrajmana haud poulag Nerschlla: 1—3 deszdzsevno; 3—12 prijétno, lejpo; 12—18 hladno, doszta dé'zd'za; 18—25 lejpo; na konci premenyävno] Prvciga je dén dugi 14 v. 25 m., do konca mejszeca priraszté 1. v. 14 m] » Majssaca pramanyävanya : 3-ga # ponoucsi II 18-ga © 10 v. 52 m. popolcL i 12-ga Q) 3 v. 14 m. predp. || 26-ga C 3 v. 16 m. popold. j DCDCOCOCDCOe >COCX3CC3D JUNI mä 30 dni IVANSCSEK D 3D Dén Protestanszki Rim. kath. Szunca Mejszeca zhod zahod zhod zahod Evang. Jänos 15. 26- -16. Epistola: I. Peter 4. 7- -11. i Nedela Po VÜZ11I. VI Exaudi tirf 408 7-48 3-53 632 2 Pondelek Anna © Erazmus p. M 07 48 4-26 7-31 3 Tork Klotild Klotild kral. M 06 49 5 02 8-23 4 Szrejda Franz Franz mantr. -fé 05 50 5-44 9-14 5 Csetrtek Bonifäc Bonifac m. 05 50 6-32 9-59 6 Pétek Norbert Norbert pk. 05 51 7.25 10-40 7 Szobota Robert Robert 04 52 8-24 11-16 Evang. Jänos 14. 2c 5—31. Epistola: Djan. 2. 1 — 13. Evatig. Jänos 3. 16- -21. Epistola: Diari. 10 42- 48. 8 Nedela Riszàlsz n. Riszàlsz n. 4-04 7-53 9-23 11-50 9 Pondelek Riszàlsz p. Riszàlsz p. 03 54 10-28 — 10 Tork Margit 3 Margit kral. 03 55 11-34 12-20 11 Szrejda Barnabas Barnab. K. A 03 56 12-47 12-48 12 Csetrtek Klaudius Christ Jänos A 03 57 1-57 1-16 13 Pétek Tobias Paud. Arft. A 03 b7 3-11 1-35 14 Szobota Vazul Vazul « 03 57 4-18 2-18 Evang. Jänos -3. 1 - -15. Epistola: Rim. 11. 33- 36. 15 Nedela Szv. troj. I. Szv. trojsz. 403 7-58 5-47 2-54 16 Pondelek Jusztin Reg. Franz 03 58 7-01 3-38 17 Tork Laura (g) Rajner 02 59 8-08 4-29 18 Szrejda Arnold Efrem ■a 02 59 9-09 5-28 19 Csetrtek Gyärfäs Tejlovo -a 02 59 9-59 6-36 20 Pétek Räfäel Szilvär & 03 00 10-41 7-46 21 Szobota Louiss Qouz. Louisz & 03 00 11-16 8-57 Evang. Lükäcs 16. 19- -31. Epistola: i- ànos 4. lč »—21. 22 Nedela Po szv. tro. I. Po szv. tr. II. 4-03 8-00 11-45 10-06 23 Pondelek Zoltän Ediltrud dev. 03 00 — 1119 24 Tork * Ivan C Ivan kriszt. (t* 03 00 12-12 12-19 25 Szrejda Vilmos Vilmos 04 00 12-36 1-23 26 Csetrtek Jan. Pavel Jan Pavel 04 00 1-02 2-24 27 Pétek Làszló Jézus. szrcé p? 05 00 1-28 3-24 28 Szobota Ireneusz Ireneusz 05 00 1-56 4-25 Evang. Lükäcs 14. 16- -24. Epistola : I. ànos 3. 12 »—18. 29 Nedela Po szv. tr. II. Petere i Pav. M 4-06 8-00 2-28 5-23 30 Pondelek Pavei Pavel M 06 00 3-02 6-18 Vrejmena houd poleg Herschlla : Vu zacsétki premenyävno ; 17—24. doszta dezsdzsa; po tom hladno z-dezsdzsevno. Prvoga je dén dügi 15 v. 40 m. do 20-ga priraszté 17 m. potom 4. m. poménsa. Mejsieca premenyàvanye: 2-ga © 3 V 34 m. popold. II 17-ga (§ ) 5 v. 41 m. predp. 10-ga 3 2 v. 37 m. popold. II 24-ga C 3 v. 16 m. predp. Dén Protestanszki Rim. kath. 3 Szunca Mejszeca zhod zahod zhod zahod 1 Tork Tibold Jézus szv. kr. 407 8-00 342 7-10 2 Szrejda Ottokàr © Szrp. B. Mar. 08 7-59 4 28 7-58 3 Csetrtek Kornel Vszi p. szp. •K 08 59 5-20 8-40 4 Pétek Vouri Vouni mautr. 08 58 617 9-09 5 Szobota Enese Zak. Anton 09 58 7-17 9-45 Evang. Liikàcz 15. 1- -10. Epistola: I. Peter 5. 6- -11. 6 Nedela Po szv. tr. 3 Po szv. tr. 4 * 4-10 7-57 8-20; 10-24 7 Pondelek Ciril i Metod Ciril i Metod * 11 57 9-25 10-53 8 Tork Terez Erzsébet * 12 56 10-33 11-21 9 Szrejda Lukrecia Veronika dev. 12 56 11-43 11-48 10 Csetrtek Amalia Amalia dev. & 13 56 12-54 — 11 Pétek Lili Pius P- Mäf 14 55 2-08 12-18 12 Szobota Izabela Gualb Jan 4?£ 15 54 3-22 12-51 Evang. Liikàcs 6. 36—42. Epistola : Rim. 8. 18- -23. 13 Nedela Po szv. tr. 4 Po szv. tr. 5 4-16 7-54 4-36 1-02 14 Pondelek Lina Bonaventura 17 53 5-47 2-14 15 Tork Henrik Henrik ■.a 18 52 6-52 3-10 16 Szrejda Valter © Karrael B. M. .a 20 52 7-47 4-12 17 Csetrtek Elek Elek £ 21 51 8-33 5-22 18 Petek Frigyes Kamil 22 50 9-13 6-35 19 Szobota Emilia Paula i Vince -«t. 23 49 9-45 7-45 Evang. Liikàcs 5. 1 — -11. Epistola: I. Peter 3. 8- -15. 20 Nedela Po szv. tr. 5 Po szv. tr. 6 •SK* 4-24 7-47 1013 8-56 21 Pondelek Daniel Daniel Uff 25 46 10-40 10-04 22 Tork M. i Magdol. M. i Magdol. 26 45 11-05 11-11 23 Szrejda Lenke C Apollinär pk. 27 44 11-34 12-13 24 Csetrtek Krisztina Krisztina iW* 28 43 12-31 1-15 25 Pétek jakab Jakab ap. 29 42 — 2-16 26 Szobota Anna Anna M 30 41 12-28 3-15 Evang. Maté 5. 20 —26. Epistola Rim. 6. 3—11. 27 Nedela Po szv. tr. 6 Po szv. tr. 7 w 4-31 7-40 1-03 4-10 28 Pondelek Ince Ince pk. M 32 39 1-40 •5-04 29 Tork Marta Marta 34 38 3-24 5*54 30 Szrejda Judit Judil 35 36 2-13 6-38 31 Csetrtek Oszkàr © Ignäc Lojola. «f 37 35 4-10 7-20 Vrejmena houd pouleg Herschlia : Vu zacsetki do 9-toga vetrovje de'zd'z; 9—16 lejpo ; 16—23 dé'zd'z na konci lejpo vroucse vreimen. Prvoga je dén 15 v. 13 m. dugi, do konca mejszeca 55 m. kracsisi Mejszeca premenyàvanye : 2- -ga © 6 V 35 m. predp. 16-ga @ 12 v. 49 m. popold. 9-ga Q) 10 46 m. popold. 23-ga C 5 v. 36 m. popold. 31-ga © 8 v. c 2 m. popoldne d r^ca rzx:^ XZXZJ tzzxzz ca c^tza t^x^t ÌZJZZ trxra ciacj 0 jyy ma 31 dni JÜKÖBE1CS1K 0 --:--- béri m Zamerfc»tiye Mjemäiiye Vödawnp kor. fil. kor. fu. * .................. - • e X ■ 0 / • __ - - \ i . L. AUOUSZTUS mà 31 dni NÉSNYEK Dén Protestantski Rim. kath. Szunce Mejszec* zhod zahod zhod | iàhod 1 Pétek Verige Petra Verige Petra f 438 7-34 5-08 7-55 1 2 Szobota Gusztäv Lig. Alfonz «f 39 32 6-20 827 Evang. Mark. 8. 1 —9. Epistola: Rim. 6. 19—23. 3 Nedela Po «zv. tr. 7 Po szv. tr. 8 * 4-40 7-30 7-18 8-57 4 Pondelek Domonkos Domonkos 41 29 8-25 9-26 5 Tork Oszvald Mejsz D. M. ih, 42 28 9-34 9-53 6 Szrejda Berta Pr. lic. |éz. ih 43 26 1044 10-22 7 Csetrtek Iboly* Kojet. mantr. HK - 44 25 11-57 10-52 8 Pétek Làszló 3 Cirjek f HK 45 23 109 11-28 9 Szobota Emöd Romàn # 47 22 2-26 Evang. Màté 7. 15- -23. Epistola: Rim. 8. 12— 17. 10 Nedela Po szv. tr. 8 Po szv. tr. 9 * 449 7-20 3-31 1208 n Pondelek Ti bor Zsuzsa a 50 (8 4-36 12-58 12, Tork Klara Klàra a 51 16 5-34 1 55 13 Szrejda lpol Ipol mantr. 53 15 6-23 300 14 Csetrtek Ózsebeta tè) Özsebeta A 54 13 7 06 4-10 15 Pétek Maria Vnéboz. D. M. 55 11 7-42 5-22 16 Szobota Abraham Joakim 57 10 812 6-34 Evang. Liikàcs 16. 1 —9. Epistola: I. 1 (or. 10. 6- -13. 137 Nedela Po szv. tr. 9 Po szv. tr. 10 4-59 7-08 8-40 7-451 38' Pondelek Dona Ilona H> 5-00 06 906 8 52 19 Tork H uba Tuluzi L'ajos m* 01 05 9-32 9-58 20 Szrejda Stevan krao Szv. Stevan w* 02 03 1000 1102 21 Csetrtek Samu Chantal Fr. ** 03 01 10-29 1203 22 Petek Menyhért C Timót mantr. 05 659 1101 1 '03 23 Szobota Farkas Beniti Filip M 06 57 11-37 201 Evang. Liikàcs 19. 41- —48. Epistola 1. Kor. 12. 1 —11. 24 Nedela Po szv. tr. 10 Po szv. tr. 11 H 507 6-55 2-56 25 Pondelek Lajos Lajos HK 09 54 1218 3 47 26 Tork Izsó Zefirin HK 11 52 106 4-34 27 Szrejda Gebhàrd józsef mantr. 12 50 1-59 5-16 28 Csetrtek Auguszt Auguszt «f 13 48 2-57 5-54 29 Pétek Ernesztin Obglav. lv. «f 15 46 400 6-28 30 Szobota Róza O Roza * 16 44 5-57 6-59 Evang. Lükäcs 19. 9- -14. Epistola: I. 33 07 1 44 107 6 Szobota Miklós Miklós p. 34 , 07 208 2 14 Evang Lükäcs 21. 25—36. Epistola : Rim. 15. 4- -13. 7 Nedela Advent 2 Advent 2 735 4-07 2-34 3-18 8 Pondelek Màrija Neotp.D. M. M? 36 07 3-01 420 9 Tork Natalia Fourier Pet. tt* 37 07 3-32 5-21 10 Szrejda Judith Meichiades M 38 07 405 6-22 :ii Csetrtek Àrpàd @ Damaz M 39 07 4-42 7-20 112 Pétek Gabriella Ottilia • -K 40 07 5-26 8-12 13 Szobota Luca Luca dev. 41 07 6-15 9-03 Evang Màté 11. 2- -10. Epistola: I. h 46 09 12-21 12-50 Evang. Jànos 1. 19—28. Epistola : Filip. 4. 4— 7. 21 Nedela Advent 4 Advent 4 ■h 7r47 4-09 1-32 1-18 22 Pondelek Zeno Zeno m. 47 10 2-45 1-48 23 Tork Viktoria Viktoria d. 48 10 400 223 24 Szrejda Adam Eva Adäm Eva & 48 11 5-17 305 25 Psetrtek Koledn. szv. Koledn. szv. 49 12 6-32 356 26 Cétek Stevan m @ Stevan m. 49 12 7-43 4-55 27 Szobota' Jànos Jänos ap. 49 13 8-44 604 Evang. Lükäcs 2. 33—40. Epistola: jal. L 1 — 7. 28 Nedela Po ko!. szv. Po kol. szv. 7-49 4-14 935 7-17 29 Pondelek David Tomas ap. 50 15 10-18 8-32 30 Tork Zvard David 50 16 10-53 9-45 31 Szrejda Szilveszter Szilveszter p. <3*< 50 17 11-22 10-56 Vrejmena houd pouteg Herschiia: Vu zacsétk mraz niocsno vetrovje; 11—19. de'zd'z ali sznéjg; 19- -26 trdi mraz ; na konci szneig i vetrovje. Prvoga je dén 8 v. 41 m. dùgi, do 20-ga z 19 m. krätsisi, do konca 5 m. zraszte. Mejszeca premenyävanye 3-ga 3 10 v. 10 m. predp. 19-ga C D H v. 11 m. predp. 11 -ga © 8 v. 3 m. predp. II 26-ga | 5 4 v. 46 m. predp. Potrejbna znänya na 1924-to leto. To 1924. leto je edno presztopno leto i mä 366 dnévov ali 52 tjednov i 2 dnéva. Ono sze zacsne z torkom i sze z szredov dokoncsa. 1. Zacsétek leta 1924. Obcsno i drzsävno leto sze zacsne 1-ga januàra; cérkveno leto pa z 1. adventszkov nedelov. 2. Letni ciasz. Szprotoiejtje sze zacsne marca 20-toga ob 10. vöri 20 minut podoldnévi. Noucs i dén szta toga csasza ednàko dügiva. — Leto sze zacsne junija 21-toga ob 6. vöri popoldnevi. Prinàsz je toga csasza nàjdugsi dén. — Jeszén sze zacsne szeptembra 23-toga ob 9. vöri pred-poldnévom. Nocs i den szta zdaj ednäko dügiva. — Zima sze zacsne decembra 22-toga ob 3. vöri 46 min. predpoldnévom. Prinàsz je toga csasza nàjkracsisi dén. 3. S*résztog>ni szvétki. Szeptuagesima 17. februära; Vüzen 20. aprila; Riszàlszka nedela 8. junija; !. adventska nedela 30. novembra. 4. Pas@nszki teNij. Fasenszko vrejmen sze zacsne po trej kräli na driigi dén, tou je 7. jan. i trpelo bode do 4. marca, vszevkup 58 dni. 5. Pramenyävanye mefszeca sze znameniije: © mläd, 3 prvi fertao, ® pun, C szlejdnyi fertao. 6. Szunce z szvojimi planetarni. Na szrejdi szvoji planet je nase szunce. Prejdnye planete szo : Merkur; szkoron 8 milijonov mil od szunca; 1 leto na nyem trpi 88 dni. — Venusz 15 milijonov mil od szunca; leto na nyej trpi 225 dni. — Zemla: 20 milijonov mil od szunca; leto na nyej trpi 365 dni. — Mars: 32 milijonov mil od szunca; leto na nyem trpi 687 dni. 933 màli planet do 1922.Jeta; ali zvejzd zbrodjàvci ji escse vszako leto najdejo več na tisztom tàli podnébov. — Jupitter: 107 milijonov mil od szunca; okolik szunca obhodi szvojo pout v 12 letaj ednouk, zäto na nyem 12 nasi lejt trpi edno leto. — Szaturnusz: 194 milijon mil od szunca; szvojo pout okolik szunca obhodi v 29 lejti i 116 dnévi, zàto edno let tak dügo trpi. — Neptun: 621 miijon mil od szanca; okolik pride ednouk v 164 letaj i 216 dnévi; leto na nyem zato tak dügo trpi. — Planet planete, stere sze näimre okolik veksi planet vrtijo i z véksimi vréd pa okolik szunca, sze za meszece zovéjo. Zemla 1., Mars 2., Jupiter 9., Szaturnusz 10., Urauusz 4 i Neptun 1. 7. Närotini szvétki. 24. maja: Ciril i Metod; 28. junija: Vidov dan; 1. decembra: Ouszvetek närodnoga zjedinyenya Srbov, Hrvatov i Szlovencov; 7. decembra : Rojsztni dén Nyegovoga Velicsansztva kräia Alexandra. 8, Planejt znamejnya: Szprotolejtje: Kos, srf Bik, M Dvojki. Leto: <-§é Rak, $$*Oroszlan, & Devojka. Jeszén: ^ Vaga, HE Rogläcs, £r Sztrejla. Zima: Éak, Dézd'zévnyek, ^ Ribe. 9. Szunca i mejszeca potemnejnye v 1924-tom leti. V etom leti je 3 krat potemnej szunce i 2 krat mejszec. 1. Z-cejla potemnej meszec 20. februara. Zacsetek ob 3 vöri 18 minut popoldnévi, z-cejla potemnejnya zacsetek ob 4 v. 20 m., szredina ob 5 vöri, konec ob 5 v. 57 m., cejlo dokoncsanye ob 6 v. 58 m. Prinasz de szamo z-tàla mogoucse viditi. 2. Z-tala szunca potemnejnye 5. märciusa. Zacsetek popoldné ob 2 v. 55 m., konec ob 6 v. 33 m. Prinasz sze nebode vidilo. Tou potemnejnye sze vidlo bode v Afriki poudnésnyern spici (Fok föld) i na poldnèsnyega petmka krajine. 3. Z-tàla szunca potemnejnye 31. juliusa. Prinasz sze nede vidilo. Zacsetek popoldnévi ob 7 v. 52 m., konec ob 10 v. 4 m. 4. Z-cejla mejszec potemnej 14. augusztusa. Prinàsz de vidoucsi. Zacsne sze popoldnévi ob 6 v. 32 m., szredina ob 9 v. 20 m., konec ob 10 v. 9 m., szploj sze dokoncsa ob 11 v. 9 m. 5. Z-tala szunca potemnejnye 30. augusztusa. Prinàsz nede viditi. Zacsétek predpoidné ob 7 v. 50 m., konec ob 9 v. 55 m. Tou de sze vidilo na polnocsnom petniki zemlé, v polocs zadnoj Rusiji i v pol-nocsnoi Aziji. Merkura prejk idejnye 8. mäjusa. Szamo de sze vöidejnye dalo viditi. — Merkura notrisztoup v szuncakrouzs prinàsz nede viditi. Na vösztoupa gledoucs szlejdnye znotrejsnye dotikanye v Budapesti 17 v. 35 m. 11 sz., szlejdnye zvönejsnye dotikanye 17 v. 39 m. 39 sz. IO. Viädarszke hizse kràgevcsine SNS. Nyegovò Veiicsansztvo Kràl Aleksander, rojen v Cetinju dné 4. decembra 1888, vladati je zàcsao 16. auguszta 1921. Porocsen 8. junija 1922 z rumunszkov princesiov Màriov. Szesztra: Princesza Jeléna, rojena na Reki (Fiuma) 23. oktobra 1884, zdäna 21. auguszta 1911 z Konstantinom Konstantinovicsom, kotrigov bivše ruszoszke caszarszke rodbine. Brat: Princ Juri, rojen v Cetinju 27. auguszta 1887. 11. Rodovniea dinasztije Karadjordjevicsov. Peter, szpadno v boji sz Törkami 1873-1784, njegova zsena Marica, vrmla 1811. Szin : Karadjordje Juri Petrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen v noesi 12. na 13. junija 1817 v Radovanji pri Szmederevi, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do szeptembra 1813; — zsena Jeléna, csi kneza Nikole Jova-naviesa z Maszlovseva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Belgradi. Toga szin: Alekszander Karadjordjevics, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vučitel je bio Doszitej Obradovics. Leta 1814 je sou z oesom v Ausztrijo, odkéc je v jeszén tisztoga letaodisao vRuszijo, gde sze je vöosznouvo. Leta 1839 sze je vrno v Szrcijo, leta 1840 je posztao kotriga beogrädszke okrozsne szodnije, leta 1841 adjujant knéza Mihala, ieta 1842 pa je bio izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne szkupscsine odsztopo, sou je v Ausztrijo in zsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesväri. Pokopan je v Bécsi. Nyegova zsena Berszida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 29. marca 1873 na Dunaju. Nyegov szin: Peter, rojen dné 29. junija 1844 v Belgradi, od 2. junija 1903 kräl Szrbije, od 1. decembra 1918 kräl Szrbov, Hrvatov i Szlovencev, vmrou je 16. auguszta 1921. Nyegova zsena Zorka, csi csrnogorszkoga knéza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 rävnotam. Deca: Jeléna, rolena 23. oktobra 1884 na Reki, poroesena z ruszkim velikim knézom Jovanom Konstantinovicsem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolse-vikov; szin Vsevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogrädi. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, sze odpovedao sztolonaszlednistva 27. marca 1909- Alekszander, rojen 4. decembra 1888 v Cetinji, predsztolonaszlednik od 27. marca 1909. Regent od 11. julija 1918 i kräl od 16. auguszta 1921. Jeléna, zsena bivšega szrbszkoga poszlanika v Dunaju Gjeorgje Simicsa. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesväri, poroesen z Auroro, knézinjov Demidovov di S. Donato, razporoesena 1896, vmrla 1905. Szin: princ Pavel, rojena 15. aprila 1893 v Petrogrädi. Liidjé, steri miszlijo, znäjo, da notri namäzana kozsa je szigdär zdra-vejsa i trpecsa pred prehlajgnyem i nej je tak obesutliva. Za pravo telo màzanye szo vösprobana prek 25 let zse prilublena prava mazila lepote: APOTEKARA FELLER: Elza-obrazna i kozso obvarujocsa pomada (2 pikszisa szpakovanjen i sz postov vréd 25 Din), Elza-pomada za vlaszé rasztenye (2 pikszisa sz pako-vär.yem i postov vréd 25 Din), Elza-lilijou-mlecsna zsäjfa (4 komadov sz pako-vänyem i postninov 40 Din), najmocsnejsa Elza-kolonszka voda 15 Din in driigi Elza-preparäti szpunijo vszi szvojo duzsnost! Adreszérajte: Eugen V. Feller, apotekàr, Stubica Donja št. 838, Hrvatsko. , Dobro vöro meti je zselenye v szäkega csloveka, är vszäki znä, kak je neugodno, csi sze nevej nigdär pravi csasz. Posznäna tvrdka vor H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 989, Slovenija, zaväli ssvoj dober glasz isztino, da vszäka nyéna vöra mä natanesni i drzsécsi sztroj (verk). Sto küpi pri Suttneri vöro, je za-gviisni, da mä najbougsi verk, i szi prihräni sztem csemére i poprävlanye. Lejpi-cenik (àrjegyzék) tvrdke Suttner mä vszebi esese doszta lejpo odeberävanye vsze-féle drüge zlatnine i szrebrnine i drüge glyne reesi. Te sztolejtni prorok od toga 1924-toga presztopnoga leta. Priklänyanye. Pozdrävlam Väsz moji lfibléni szlovenci Àr szom pä med Vasz priso drägi PrekmurcL Da Väsz znovics poglédnem v tom novom leti I Vam povem tega leta pridocsnosti. Tiho bojte i me dobro poszliisajte. Vszi poprek, tak zrascseni kak malo dete Ar Vam jasz bodem szamo vsze tiszto pravo Ka szem na nébi sz bivajòcsi zvezd zbrodo Dober je Bog i pomaga tiszto lüdsztvo Stero je delavno, szkrblivo i vörno. Vi pa drägi moji Prekmurszki szlovenci, Kak sze znä szte »szkrblivi i jäko pridni, Tak sze znikse szträni nemate bojati Da bi Vam Bog nebi scseo^ na pomocs biti. Zdaj pa odimo dale i poglednimo To jeszén, zimo, szprotolejtje i leto. Zima. Steri szo celo leto zsmetno delali, Tisztim dobro szpädne v zimi pocsivati I da bi pocsivanye ne zopsztom bilo. Poprävlajte skér i pri hizsi vsze drügo. Mrasz i szneg näsz tiidi poglédne v Àdventi 1 de kraliivo deszet tjednov med nami. Natura szi v tom cajti tiidi pocsiva Tak kak csloveka trüdno telo i diisa. Ali zätok sze ne zoszägajte zime, Csi gli ka nyé nisterni dén trdi bode. Poprek racsunamo zima nede mocsna, Ar jo jug i toplo szunca vréd zemeta. Szprotolejtje. Z Jozsef-in dnèvon sze zacsne szprotolejtje, Na travnika], v logäj cvetèjo korine, Szunce szija szäk dén od dnéva mocsnejse Szten mraz odhaja i je vrejmen toplejše Ali zätok sze neszmimo zaviipati, Da bi v tom dobrom vrejmeni nej delali, Àr pride mrzeo vöter i zrak razmrzi Po tom; dezsdzs steri nasz v deli gor drzsi. Zato sze pascsimo, szprotolejsnye delo Da, kak najprvle zredoma odpravimo, Ne, da bi potem nebi vcsiniti mogli 1 zavolo manyärsztva bi škodo meli. Leto. Letosz de leto takse, kak szprotolejtje, Dezsdzs, grmlavca, mokrocsa, szuhsa, vetrovje. Po nisterni mesztaj tocsa tiidi bode, Bär zato sze bojati nika nemate. Àr vam ona doszta škode ne naprävi, Tam gde sze popascsite hitro pozseti. Poprek zsetva de doszta boksa kak lani, Àr zdaj vecs zrnya dobite kak plejv lani. Hajdina de vam tiidi rodna tä räna, Repa pa bo najbole kuszta ta szrejdnya. I-z tega zdaj dobro vidite i zsé znate Kak sze z letosnyem delom ravnati mate. Jeszén. Jeszén tüdi nede boksa kak pa leto, Ne szobsztom je to 24-to presztopno. Szadjevno drevje i gorice do pune Szadii, vina doszta vecs kak lani bode. Jeszenszkem delom te sze pascsiti mogli, Csi taka zrédoma scséte opraviti. Jeszensko vrejmen je preminyävajocse, Szäk dén sze ono preobrné na hujše. Za zimo sze kak najbole poszkrbimo, Da v nyej naj sziikcsino ne poznamo. Csi taka enkrat dezsdzsovje i szneg pride, Tak je te na sziihom i v hiši najbogse. Szloboud. Z Bogom, szrecsno moji dragi prijatelje, Od Vasz szlobod zemen i odidem dale. Povedo szem Vam sze tiszto znamenito, Stero mi je z nebezski zvezd znano bilo. Zdaj Vam pa èscse na krači tanacsiijem, Vtipam sze, da kleti dobro od Väsz csiijem. V szäksem tali bojte vörni i skrblivi, Da v Vasem deli te blagoszlov meli. Ar Vas zemelszki zsitek brez blagoszlova; Na tom szveti nema szrecse niti zdravja! Zdaj pa Bog z vami v etom novom leti, Bog daj, da bi sze vidli vszi zdravi kleti! mm Novo leto. Z ednim letom, pd szmo sztarejsi Z vecs trostanyen pa doszta mlajši, Ne glédajmo na preminocse Mogocse! To leto de bokse? Mogocse! da v tom novom leti V trostanyem sze nemo norili? Da bi mi szamo drilgin zseli / velko däcso placsiivali. Mogocse! da sze v sze obrne Td velka drdgocsa pa mine. I po etom, nase zsivlenye; Gdé kolik de doszta lezséjse. Mogocse! da nam Bog dopiiszti Da sze v sze po zselenyi zgodi! I mi mo vszi v tom novom leti Dobro i bldjzseno zsiveli. Talànyi Franc. Predgovor. Szäko leto gor poiscsemo nase cstenyäre i med nase prekmurszko lüdsztvo piisztimo „Dober Pajdaš, kalendär", z doszta lejpim, dobrim i hasznovitim cstenjom. Szàko leto szrcä zselemo prekmurszkim Szlovencom Bläjzseno novo leto! To zselenye je nigdär ne bilo tak potrebno našemi * . mälomi zemlo delajocsmi liidsztvi, kak zdaj vetoj drägocsi. Zselemo, da nam Bog naj da bougse, szrecsnejse leto, kak je pa bilo preminocse 1923. Ne pozabimo väsz sztém potrostati: „Pomagaj szi szam, tak ti Bog tüdi pomore!" V Prekmurji je preblizsno sztojezero zemlo delajocsega lüdsztva, mali vértovje, inestri, delavci steri szi ednäko tezsko zsivijo. Vasa duzsnoszt bi bila, sze organizovati t. j. zdriizsiti i vkiip drzsati. Ne pozabimo to, da zemlo delajocse päverszko lüdsztvo bi moglo na szveti to prvo biti — i ne te zädnye — ono bi moglo orszacske ciigle v rokaj drzsati i tak orszäg ravnati, kak v orszägi najvecs bivajocsega lüdsztva jeszte i to potrebbe. — To je pa zemlo delajocse prebivälsztvo. Celo potrebscsino ka en zsivejcsi csiovek potrebüje, delavno lüdsztvo priprävla. Z delavnega lüdsztva rok i trüdov pride na szto tiszta maszna pecsenka i lepi beli krüh, steroga zopsztom zsivécsi tam zaprävlajo ... V krätkem vrejmeni pä bodejo volitve (követ posztav-lanye) té pazite, da vase votume szamo na takso sztranko date, stera de za väsz! „Dober Pajdaš, kalendär" ne sztoji v szlüzsbi ni edne * politicsne sztranke i tüdi ne politizéra. Vecs oszebno pri volitvaj! Blajzseno novo leto! Krüh, vino i pšenico, Mér, blagoszlov, naj ti mas Ti zselej „Dober Pajdaš" ! Talänyi Franc. lososa Bozsics, (Koledni szvétki.) Àjta, Sitràj me. Csüjes, tak velki vöter pise i sznegom rogàcse po oknaj? — Szpi, moje drago dete. Viitro de lepše vremen . .. — Nemrem szpati. Doszta trpim ... Mala Ana je zsé doszta noesi nej szpàla. Od materé erbajocsi beteg jo je v posztel vrgo. V szlednyi par dnévaj so r.yej lice blede grätale i olomszko fàrbo dobile, tiszto färbo, sztera zse na szkrivajocso szinrt szpomina. Szermak ocsa, steri zviin Ane nema nikoga na tom szveti, je jàko neszrecsen, pred par letami ga je liiblena tiivarisica tii povrgla i zdaj na toj poti sztoji nyegova edina csi Ana. * * * Duksa tihota je posztànola med nyima. Sztenszka vöra edenay-szet vdàri. Zdaj zaesnejo v tornii vszi zvonovje mocsno brneti... Razgla-süjejo szvéto nocs. Szpomin rodjenjä mäloga Jezusa ... Vönej v toj velkoj krnici vednoj i v dugoj hisi okna szvekle gracsiijejo i po czesti kre oken sze krtiicsne tenje vidijo. Liidjé pol-noesnoj szvéti mesi idejo. Ana szi globoko zdejne, iz nemilim pogledom oeso poglédne. csüjes, ajta? — susnja. Csiijem, drago moje dete; nemres szpati od zvonov? — O ne! Deklicska na prszi sztiszne vkiip szkliicsene roké i z globokim zdiihavanjem zaesne gucsati: Pred par letami, da szem esese nej bila betezsna, me je mama v Jezuskovo cérkev pelala. O.Bog moj, kak je lepo bilo! telko szvecs, i doszta korin je okolik jeszlov bilo, gdé je mali Jezus lezso ! Pa kak sze je mali Jezus na méne szmejao; tak szem ga poliibüa .. . szamo esese ednok bi ga rada vidla v mojem vzsitki. — Drago moje dete, tvoje zselenje je zdaj nemogoesno, csüjes kaksi vihét bisznej sznegom ! — Lani je tiidi sznek sou. — Da szi pa té esese ti ne bila betezsna. — To je isztina — pravi z milim odgovorom Ana. Ali zato bi li rada znäla csi je Jezuska v etom leti tüdi tam v cerkvi ? -- Persze, ka je tam. — Odkéc znäs? — Sztälno je tam szàko leto. — Szi ga zse vido? — Vido szem, szamo ka zsé dugo. — Ajta, nika bi te rada proszilß. — Gucsi, gucsi moje dete, ka scsès? — Trnok bi rada bila, csi bi tij zdaj v cérkev sou i bi pogiedno, csi je mali Jezuska za isztino tam? — Zdaj te nemrem szamo tii nyàti; sto de pazo na tébe? — Vej v hiso zazovén Trezo — pravi z milim glàszom Ana. — Dobro je! — pravi ocsa — viitro poglednem. Ano szkuzé pobijejo. — Cariavo dejte — pravi ocsa i Ano szkisüje. — To scsés naj zgaj idem ? Ocsa zazové Trezo, stera na tiho v hiso sztopi. — Osztani pri Ani — pravi ocsa Trezi. — Za malo nazaj pridem. Ocsa szi velki kaput zeme i odide. * * * Trnok doszta liidi je zsé v cérkvi. Ane ocsa sze proti oltàri sztiszkäva tä gde je mali Jezus. Pop je na predganci i od màloga Jezusa rojenja gucsi. Ocsa szi premisläva, ka nyemi treba to poszliisati, stero je zse sztära ceremonija! Ali csi sztein veszeljé szpravi szvojemi betezsnemi deteti, zakoj bi pa té ne poszliino. Mali Jezus, steri tam na szlami lezsi, sze na szàksega szmejé. Ane ocsa dugo gleda i szi premislàva v bibiiji napiszano Jezusovo rojenje. Z cérkvi scse iti, nemre od doszta liidi. — Trptecsi prite k meni i sze vam po!e:sa vasa bolezen — sze csiije sz predgance — na to neszrecsen ocsa malo naprej sztoupi, da bi bole csiio govorecsega recsi. Ane ocsa poszliisa predgajocsega popa i szi zacsne globoko premislavati. — Oh szveti ocsa, daj nazaj zdravje mojemi deteti i jaz ki szem sze zse tak dugo let szpozäbo sz tebe nazaj k tebi prihajam ... Za malo sz cérkvi ide i pri dveraj bivajocsoj koudiskinyi obilen dar da. — Kak je z Anusko? — pita Tc-rezo, stera nyemi je dveri odprla- — Od tisztoga mao kak szte vi odisli do sz^daj je mérno spala — govori Tereza. Ocsa v hiso sztopi z govorécsimi recsmi: — Je-li dugo szem liodo? — Ne, ne aita — odgovori Ana, od radoszti zbliszkajoesimi \ ocsrni. — Trnok je lepo bilo! — Lepo je bilo i Jezuska je tiidi tam biu. — Znam — recse Ana z radostjov — doszta bole sze mi je dopadno kak lani. Ocsa sze na te recsi presztrasi i jo pita : — Kak ti to znäs? — Sztebov sem v cérkev hodila — recse Ana. -- V krizs gucsi, szerocse — szi iniszli ocsa, trnok je betezsna. — Poszliisaj me ajta, — recse Ana, csi mi nevörjes, är je vidls, da ocsa sze v nyeni recsmi szkiisnyàva. — V mèri boj, moje dete i szi pocsini — pravi ocsa. — Jaz sem v mèri — odgovori Ana. — Isztina? — te pa gucsi. — Tak je bilo — zacsne Ana — da szva v cérkev prišla, je zsè trnok doszta liidi v cérkvi bilo i so popevali. .. pop je na pred- ganci predgo... i midva szva sze sztiszkävala naprej proti oltäri tä, gde je mali Jezus lezso. Okolik Jezusa szo szvecse gorele i doszta korin je bilo. Edna pàlmina vejka je szploj na mäloga Jezusa bila naszlonyena. Za malo szva st cérkvi vö scsela iti. Ali od doszta lüdi szva ne mogla. Ravnok té je reko predgajocsi pop : — Trplecsi, prite k meni i sze vam polejsa vasa bolezen — na to szi ti eden sztopaj naprej sztopo, da bi bole csiu predgajocsega. Tam szva osztanola do szlednyega i prvle kak bi sz cérkvi sla, ti si pri malom Jezusi dol poklekno i szi ga proszo : naj meni nazaj da zdravje, tak ti nazaj k nyemi prideš. Na to sze ocsa preszträsi i bledi grafa kak sztena. — To szi proszo maloga Jezusa — ali jaz dobro znam, da ti szi nyegov odgovor nej csiu. — Odgovor? — Tak je ajta, Jezuska je tebi odgovor dao. — Bog moj, ka mi je pa odgovoru? — To je pravo: Idi domo k tvojemi betezsnemi deteti i sze viipaj v Bozsji voli — ki sze zsnyega ne szpozabi tak tisztomi je on tiidi na pomocs. — I da szva sz cérkvi prišla pri dveraj bivajocsoj kodiskinyi Leni, szi 10 dinarov dao i szi nye na tiho pravo, da naj Boga moli za moje zdravje i za tébe. Na to sze je ocsa zse vecs nej mogo nazaj zadrzsati, nego je Ano obirro i jo je sze vküper szkisiivo. Na driigi dén je szpovedi sou, gde je zse vecs deset let nej biu. V kratkem vremeni sze je Anino zdravje pobogsalo ; zdravniki, ki so zse doj povedali, szo sze zacsnoli znovics viipati, i ne je mincf en meszec, Ana sžvcjim ocsom je v cérke^ sla sze zavalit Bogi za szvoje zdravje i za pogiiblenoga ocso, steri sze je nazaj k Bogi vrno. Bazilika Matere Bozse v Mariboru. Sze znani doktor. Eden szermàk z goricskoga po imeni Räk Stefan je voz drv pripelo v Mursko Soboto na odajo. Jeszen je bila, mrasz szak dén mocsnejsi gracsiije, zavolo tega szo drva hitro novoga vèrta dobile. Räk Stefan je drva doli szklao i v hiso po peneze ide, na dveraj edna tabla z lejpimi literarni napiszano, znaniije tisztega goszpodära imé, steri za temi dverami sztaniije. Kak je Räk Stefan v hiso sztopo, rävnok pri obedi szi-dijo i pecsenko, saläto, pogacse i vesz féle finom jesztvino na sztoli mäjo. Räk Stefani je sze to trnok disalo i ne je mogo pri-sztati, da bi nebi povälo te fini obed. Goszpon doktor, Vam je jako dobro !... recsè Räk. Miszlite? Jasz bi tildi rad doktor bin! pravi te szermäk. Ne je zsmeten, tega zsitek jasz Vasz nafcsin! pravi te bogati doktor. Poszliisajte eszi. Poszliisam, poszlüsam. Kiipte szi edne Àbc-és knyige, eden visziki krscsäk, lacse i kaput, dente szi na nosz ocsàle, dajte szi napraviti edno täkso tablo kak jo jaz mam szledecsim napiszom i jo-obeszite na vaso hiso. RÀKSTEFAN sze znäni doktor Potom te vidli, kak dobro de Vam slo. V kratkem vrej-meni te rävnok tak bogati kak szem zdaj jaz. Lepó zaväli za tanäcs i tak je vcsino kak nyemi je doktor pravo. Domä prävi szvojoj zseni: Od denesnyega dnéva szem jaz „Räk Stefan, sze znäni doktor." Za eden tjeden zse cefa krajina od sze znänoga doktora gucsi. Té gläsz je zvedo eden trnok, trnok bogäti goszpod, steromi szo rävnok tisztega hipa trnok doszta penez vkradnoli. Sandärje, policajge i detektivi szo nikak nei mogli odnesene peneze naprej szpraviti. Te bogäti goszpod v hitiov naprezsej 4 lejpe bele konye i sze szam pela po sze znänoga doktora. Sze znäni doktor ote z menov, pa povejte sto je moje peneze vkrädno! — prävi goszpod. Šorno . . . somo, szamo da moja zsena de ttidi z menov sla, är jaz brez nyé niti z hise nedem. Zsenov vred szi v hitov szède, v sterom szo lepi 4 beli konyi naprezseni i sze pelata z bogatim goszpodom v grad. Tü nye je zsé presztrejti szto csako. * Okolik sztola szi szposzédejo; cela goszpocka familija i sze znani doktor zsenov. Prineszé eden inas zsupo. Sze znani doktor dregne szvojo zseno i nye susnya: * Te prvi! Sze razmi, da te prva jesztvina. Kak je pa to zacsiijo inas, je rdécsi grato, är je miszlo, da to na nyega ide. Kak je inas vö sz hise priso, na tihoma pravi szvojimi kolegami: Sze znàni doktor ine je szpoznao, da szem jaz -iüdi med tovaji, är je pravo: „te prvi"... Notri ide te drügi inas, z drügov jesztvinov. Sze znani doktor dregne szvojo zseno i nyé pravi! Te drügi ! Inas je tak bledi posztano kak sztena i nyemi trpecse roka. Da je te tretji inas to tretje jesztvino notri prineszo, pa dregne szvojo zseno i nye susnya: Te tretji! Na to sze te tak presztraso, ka je escse szkleco z rok spüszto i z hise odbezso, vünej pravi: Pogiibleni szmo, pogübleni szmo ! . .. Mené je tildi szpozno sze znäni doktor. Strti inas je zse nancs nej scseo v hiso iti od bojaznoszti, ali csi pa musz, je musz. Te je v enoj dojpokritoj szklejci nika neszo. Sze znäni doktcr pä dregne szvojo zseno i nye susnya: Te strti! i bode se esce vecs, ne boj sze! Tega inasa kolene szo tak drgetale kak siba v vodi. • Hišni goszpodar bi tüdi trnok rad znao, csi isztina sze „ znäni doktor je sze znäni i ga pita: Gospon doktor, k-a jeszte v toj szklejci? Malo sze je zoszago sze znäni doktor, ka bode zdaj?... No szermäk Räk zdaj szi v nyom! To je szam na szébe razmo, ali ovi szi szo sze csiidovali, är je v dojpokritoj szklejci isztina räk bio. Strti inas je z ocsmi szkivo sze znanomi doktori, naj malo vö ide, ar nyemi nika scsé povedati. Vö ide sze znani doktor. Vünej ga inaske okolik zemejo i nyemi sze povejo, ka szo oni vkradnyene peneze odneszli w. i csi gospodi ne povéj, tak nyemi doszta penez dajo i escse vkradnyene nyem: tüdi pokazsejo, gde szo szkriti. Te péti inas sze je pa tak zoszago, da je sze znani doktor vö priso ka sze je za pecsko szkriu. Sze znani doktor je szvoie znanye vö scseo pokazati, i W+ je Abc-és knige z zsepke naprej vzeo i zacsne edno pri-povejszt steti: Zobsztom szi sze szkriu, naprej mores ti tüdi priti! To csüje te péti inas i zacsne sz pecské vö pleziti, po-sterom sze moli sze znanomi doktori za miloscso. Tak je zgrabo sze znani doktor szej pét tovajov. Bogatomi goszpodi je po toj priliki peneze nazaj szpravo, ■ ali tovaje je zato ne ovado. Po tom "je doszta penez dobo od goszpoda i od inasov tüdi. Tak je sze znani doktor v kratkem vrejmeni bogat posztano i szvojov zsenóv escse zdaj pošteno zsivé. Od rejcsi do rejcse sze je tak zgodilo, csi mi vörjete ali nej. Marijin trg v Ljubljani. Premislävanje od zsitka. Vrejmen hitro mine, kak hitro preminé edna vöra, tecsé vrejmen za vrejmenoin, vöra za vörov. leto za letom miné; esese komaj vze-memo na pamet, zse tam sztojimo pri konci zsitka našega. Ravno tàksi szmo mi z našim zemelszkim zsitkom, kak te zapravlàcs z filéranii, eden za driigim trosi ta filére i nemiszli na tó, ka z tem pohištvo szvoje trosi i tä zapravi i naszlejdnye nika nede meo. Vrejmen tecsé za vrejinenom i szamo na rejci pride nam na pamet, ka najvéksa vrednoszt nasa jo vrejmen, csi zapravimo pohištvo nase, z pascslivosztjov lehko szprävimo szebi novo pohištvo, ali csi vrejmena nenücamo esedno i módro, hitro preminé; znóvics vecs nigdär ne pride nazaj. Kak radi bi bili mi dosztakrät, csi bi hitro tekoese vrejmen nase sztaviti mogli. Kak radi bi bili mi dosztakrät, csi bi esese ednok nazaj mogli mi zadobiti i szpraviti ono vöro, ali pa ono leto, gda szmo szebé za najbole blajzsenoga obcsiitili. Kak radi bi bili, csi bi esese ednok mladi i mocsni mogli biti. Ali da je ravno to nej mogoese. Zaman bi pravili mi, kak je Józsua pravo : szunce v lybeoni sztoj, vrejmen tecsé ; zsitek nas hitro preminé. Ezékvel krao je ednok prevecs betézsen bio, bliizi je bio zse k szmrti, gori ga je poiszko te eden profèta i pito ga je: ka zselejzs? hitro mrejti, ali pa esese duzse zsiveti i zsivo je esese pet-neiszet let. Csi bi edna visesnya obläszt nas zsitek tüdi podugsala. kak prevecs bi sze znali mi tüdi tomi radüvati. Nega ni ednoga csloveka, ki csi bi sze nyemi nyego* zsitek podugso, nebi bio gotov vörno szpuniti vsze one düzsnoszti szvoje, stere je do eti mao szpu-niti zamüdo. Iii je nej miszlo esese nigdär na to, ka kak dobro bi bilo z etov szvojov znanosztjov, ka szi je do etoga mao szpravo szebi, znovics zaesnoti szvoj zsitek? Med vszejmi därmi, z sterimi je nàsz oblório nas oesa nebeszki, najprvi i najvecse vrejden je zsitek nas. Kelko radoszti ponüja i dä nam Bog nas v naturi, med blizsnyi i liibléni nasi i v szrci našem. On réd, steroga vidimo v naturi, one radoszti, stere nam blizsnyi nasi i liibléni nasi, szprävijo, i ono bläjzseno obcsütejnye, ka szmo düzsnosti nase vszigdär vörno i popolno szpunili i vszigdär szmo jäki i praviesni bili: za lejpoga i za drägoga csinijo zsitek nas. Esese gda sze trüdimo, gda sze manträmo i gda trpimo, esese te tüdi na telko lübimo zsitek nas, ka zsitek nas odvrcsti od szébe, .ne pride nam na pamet. K našemi zemelszkomi cili vszigdär blizse ino blizse priti, to dobro razsürjävati, to hüdo oblädati, potrostati te zsalosztne pomàgati te nevolne, tó vsze radoszt szprävi nam, tó vsze za drägoga csini nas zemelszki zsitek tak lejpi i tak drägi i ravno zato, Jir je nas zemelski zsitek tak kratki i tak prevecs hitro premine, ravno zato na to sze moremo pasesiti, naj neokrätimo, nego naj tem bole po-dusamo tak pa tak kratkoga zsitka našega. To pa zadobimo, csi 1. mertüeslivo zsivemo. Dobro znamo vszi, ka szamo v zdravom tejli zsive zdrava düsa, paziti moremo zato na tejlo nase, csi nesesemo škoditi düsi nasoj. Zäto mertüeslivi moremo biti v jejsztvini i v pit-vini i mertüeslivi moremo biti v deli i v poesivanyi tüdi. Vzemo példo od oni neszrecsni, ki szo nemertüeslivo zsiveli i sze v mladosti nyihovoj szo sztaii gratnli i gda bi v najlepsoj i naj- bogsoj mocsi mogli biti, te szo zse mrejti mogli. Ar nezsivejo oni csedno, ki na ednok scsejo vzsivati i poniicati vsze one radoszti, stere csakajo na njih v cejlom zsitki nyihovom. Ka de te z vami v sztarosztì va°.oj, csi vsze vasé mocsi i radoszti täzapravite sze v mladoszti vasoj ? 2. neszmimo nasoj cslovecsoj naturnoszii vszigdar po vóli hoditi. Kaksté velki beteg neskódi tak prevecs tejli našemi, kak pa csi nasoj cslovecsoj naturnoszti vszigdar po vóli hodimo i csi vse nase telovne i szvetszke zselejnye vszigdar vözadovoliti scsémo. Nika ne pokvari tak prevecs nas miroven zsitek i nase blajzsensztvo, kak tó, csi za-szebnoszt, odiirnoszt i neuoscsénoszt, kraliile obri nasz, csi z nevos-csenimi ocsmi glédamo blizsnyega našega dobro naprejidejnye i szrecso nyegovo i z radosztjov glédamo nyegovo nevolo i neszrecso. I kém bole lädaio z nami eti grehi nasi, tem bole pokvarijo mocs naso i pred vrejmenoin v grob szpravijo nasz. 3. neszmimo manyärni biti. Delavnoszt je velki bozsi blagoszlov, mocs naso szmo od Boga dobili, mocs naso nücati moremo, nej szo oni ti najmpcsnejsi, ki nika ne delajo, nego szamo dobro jejo i pijejo oni szo szamo mehki, nego oni szo najmocsnejsi, ki delajo, csedno delajo i csi szo triidni, pocsivajo szi. Isztina, ka delo vkraj vzeme od nasz mocs naso, csi pa nika ne delamo, te mocsi tüdi ne bodemo meli. I csi nika ne delamo, te nej szamo ka zgiibimo mócs naso, nego te doszta bole spodobni bodemo na greh iiidi. Pamet nasa vszigdar potrebiije tó, naj kakse mìslejnye maino, csi pa nika ne delamo i etak nikse miszli nemarno, te lagove niislejnye bodemo meli i csloveki ednok - dvakrat szamo misziiti tibej na greh i po tisztom toga- zse doprneszé tiidi to hiido i lagovo. Zsiv cslovek nigdar nemre tak biti, ka nikdar nika nebi delo i nebi szi premislävo, csi dobro nede csinio, te csinio bode to hiido i lagovo. Ki nescse delati, on na kvàr zsivé .szebi i tejli szvojemi, ali escse bole na kvàr zsivé blizsnyim szvojim, ki nyega hraniti morejo, ki pa dela i etak niica mócs szvojo, on na haszek zsivé tiej szamo szebi, nego na haszek zsivé blizsnyim szvojim tiidi; 4. v dobri delaj nemiidni moremo biti, csi podugsati scsemo nas zemeiszki zsitek. Csi dobro delo nigdar ne vcsinimo i nedoprne-szàmo, te szmo mi tiidi taksi, kak divji sztvaréj szamo tejlo nase hranimo i brezi ciia i brezi haszka trosimo ta dnéve nase, taksi zsitek je nej zsitek. Taksi zsitek je glini k onoj vöri, stera je pokvarjena i ne kazse nam vöro. Csi szmo doszta dobra dela vcsinili i doprneszli v zsitki našem, te csi glih hitro merjémo, denok szmo dugo zsiveli, är sze neszporäbijo znäsz hitro, nego ti za nami zsi-vócsi escse dugo do szpominali z nasz. Kelko liidi poznamo, ki szo zse dàvno, pred jezermi lejtmi mrli i dönok escse izda sze szpomi-namo zsnyih, är nyim prevecs doszta dobra mamo hvaliti ; 5. na to sze moremo pascsiti naj od dneva do dneva vszigdar modrejsi i csednejsi bodemo. Te neszpameten cslovek zobszton hodi okolik po szvejti, nika ne vidi, te szpameten pa escse v pràhi tiidi našega nebeszkoga ocsé modroszt i zmozsnoszt vidi. Te szpameten cslovek radiije sze, csi viinej hodi v naturi, är zna ka Bog vsze vsze modro i szpametno ravna, tomi neszpainetnomi csloveki pa nika sze ne vidi kasté vidi, är on etak szi premisläva v szebi: nika ie nej dobro tak, kak jeszte, vsze bi nacsi mogio biti. Vém csi bi na méne biló zavüpano ravnati ete szvejt, jasz bi zse nacsi i bole znao ravnati i — nepride nyemi na pamet, ka je on tak prevecs nevolen i sziab, ka escse tó tiidi nemre naprejznati, ka de sze godilo v toj pridocsoj vöri i ne pride nyemi na pamet, ka je on tak prevecs sziab i nevolen, Ica csi kaj na nikoj szpràvi, tò z novics na zsitek obüditi nikak nemre, proti tomi pa nas Bog szinrt püszti bär na nàsz, ali vökivöcsen zsitek nam tiidi dà. Premisiävai szi szamo v szebi. Odkod bi niogo ti sziab cslovek znati tó, ka kak bi trbelo bole modro i szpametno ravnati ete szvejt? Odkod znàs, ti sziab cslovek to, ka kä szliizsi tebi na haszek i na radoszt? Vém dosztakrät, csi nevola pride na tébe, tak miszlis. ka je tó tebi na kvàr i mogócse, ka ravno tó szliizsi tebi najbole na haszek i dosztakràt, csi jokati mores, tak miszlis, ka radoszti vecs nigdàr ne bodes meo i mogócse, ka ràvno po etorn toga sze bodes näjbole radiivo ino sze veszelio v zsitki tvojem. I ti sziab cslovek, ki szamo zaszebnoszt poznaš, ki bi blizsnye szvoje vsze na nikoj szpravo, csi bi z toga ti velki haszek meo-i ki csi bi na tébe biló zaviipano ravnati eté szvejt, blizsnyim tvojim nigdàr nika nebi dariivo, nego tém bole bi iszko i naprej po-màgo szvoj haszek, ti nevolen i sziab cslovek, ti scsés Bogà na modroszt i na szpametnoszt vcsiti i ti scsés Bógi dobre tanäcse dati ? Etaksi neszpameten cslovek szamo szebé màrja i età k okräti zsitek szvoj, proti tomi pa te móder i szpameten cslovek, gda je zadovolen z Bozsem ravnanyem, z tén tiidi szvoj zsitek podugsa, är escse v naturi tiidi vidi i gori najde Boga szvojega, ki je nyemi zsitek dao i ki je vsze na nyegov haszek i na nyegov radoszt szlvóro na ete szvejt; 6. nàibole pa podugsamo nas zemelski zsitek, csi vörno i po-bozsno zsivémo. Isztina, ka v etosnyem vrejmeni ti edni modri zse Boga nescsejo poznati, tó pravijo ka szvejt szam ravna szebé, Bogà nepotrebüjemo, àr brez nyega tiidi lehko zsivémo, vom mi delamo i z dela našega zsivémo, z toga sze pa szpozäbijo, ka blagoszlov na delo nyihcvo Bog dà. Zamah delaš, csi Bog dezsdzsa ne dà i v sziihocsi vsze veczne, csi szi tak moder, te ne zseli od Boga escse dezsdzsa tiidi, nego tak ravnaj szvoj zsitek, ka brezi Bogà tiidi lehko bodes zsivo. Vörnoszt i pobozsnoszt navcsi nàsz na tó, naj zadovolni boderno kasté sze zgodi z nami, csi szmo pa zadovolni, te nevóle nase lehko zatrpimo na tó miszlivsi, ka je tó Bóg püszto na nasz i mi proti tomi csiniti nika nemremo. Brezi Boga mi zsiveti nemremo, escse ti nevörni lüdi vörjejo v ednoj visesnyoj oblàszti, isztina ka doktcs nyim pobro ide, tecsasz tajijo Bogà, ali da szo v nevóli, te nedoveono pravijo: Bog moj, Bog moj. Ednomi piispeki je pravo ednok eden nevören : Jasz vam v ocsi szmem praviti, ka Bogà nega, ka odgovorite vi meni na tó? Te piispek brezi toga, kaj bi szi doszta premislàvo v szebi, je odgovoro nyemi: Nevem, je-li bi sze triidio jasz z tem, kaj bi vam odgovor dao na vaso blodno i neszpametno pitanye, ali bi pa na szvéto piszmo nihao té odgovor, gde tak pa jeszte gucs od vasz. Od mené v szvétom piszmi, je pito te cslovek. Ja, od vasz jeszte gucs v pétdeszétretjem zsoltàri v driigom versusi. Naprej je vzeo na tó te cslovek szvéto piszmo, gde je tó csteo : „Blazsen pràvi v szrci szvojem : Nega Boga. Ali Bog doli gleda na szini cslovecse, da bi vido, je-li jeszte razumen, ki bi iszkao Boga." I gda je predsteo ete recsi, z szramotov je odiso od püspeka. Ja, vöra nasa v Bogi dà nam mócs z mirovnim szrcom zatrpeti trplejnye nase i escse od szmrti sze tiidi nej bojsti, är szmrt je szamo zacsétek ednoga lepšega i bogsega zsitka. Mi, ki vidimo kak hitro tecsé vrejmen nas i ki tak prevecs radi liibimo zsitek nas, ki bi tak prevees radi podugsali nas zemelski zsitek, naszlediijmo i zdrzsmo ete dobre tanäcse i vidli bodemo, ka sze zsitek nas podugsa i vecse radoszti bodemo meli v zsitki našem i doszta vecs diisevni kincsov szi szprävimo v tom pridocsem vrejmeni, kak pa v tom preminócsem vrejmeni szmo szpravili szebi: Nas ocsa nebeszki pa, ki je brezi zacsétka i dokoncsétka, ki obri szvejta sztojécs ravna ete nas szvejt i ravna nas zsitek tiidi, naj blagoszlovi našega zemelszkoga zsitka zacsétek, nyè täpretekävanye i konec. Kukujca. Nika malo i pär rejcsi Vam scsem od Kukojce povedati. Malo liidi znä kaksa znamenita sztvar je Kukujca. Pri nasz jo mi szkorom celi dén csüjemo popevati i vecskrat z Upkason tak nastimata vküper tak, da bi sze betala, steri de duzse popevo i kak nyima tiszto lepo ide, da eden: kukuk i diiigi upupup dene vecs vor dugo. Jesztejo krajine gdé Kukujca v noesi i vu dnévi dopeva, na priliko po szeverni Skandinaviji i Laplandiji. Kukujco szo liidjé v indasnyem vrejmeni drzsali za szrecnega i neszreesnega vtiesa. Pogänyi szo jo za sreeso drzsali, pogànyszki cslovek csi je vgojdno rano csiu Kukujco, tak tiszti dén je szrecso meo. Prvoga vremena krscsansztva pa je bila Kukujca vtics — hü-, dobnih dühov i nezgod. V 19 sztotini je malo verno lüdsztvo drzsalo Kukujco za comprinico i za vragà. V Nemškem orszàgi escse dnesz den esemerni lüdje pravijo „Kukujce te naj zeme" — „Kukujca te vdari." — sztem pa miszlijo na vraga i meszto vraga jo szpominajo. Ali dnesz den je zsé naesi, denésnye lüdsztvo znà, da je Kukujca hasznoviti vtics, är doszta skodlivi sztväri goszanec i müj zapravi, zvün tega je prijetna popevka, i csloveka vedno znova razveszeli, kak jo na szprotolejtje oprvim csüje kukukati. Jeszto krajine, v steri lüdje escse izdak vörjejo v Kukujci na szprotolejtje, kak oprvim csüjejo jo kukukati te sztari lüdje — stejo koliko krät en za drügim dene Kukujca, tak telko let do escse zsiveli — te mlade dekle pa stejo v tom vörvanyi, da telko let do escse brez mozsov, te edni sze pa po peneznoj mosnyi vdärijo pä v tom mislenyi, da kolikokrät Kukujca dene tak, toliko bankovcev da celo leto v mosnyej meli. Szirota Kukujca sztärim lüden naj kukucse kak največkrat, mladim deklam pa kak najmenye, är nyim szamo tak povoli nagodi. Kukujce moralno i zakonszko zsivlenye sze locsi od vszeh drügih vtiesov.. Gosžpod i goszpa Kukujca zsiveta abszolutno szlo-bodno lübezen, te szpol ne pozna nikakso zakonszko zsivlenye. Prav za prav sze leko povej, da je gospa Kukujca med vtiesami najveksa vlacsüga. Vlacsi se sz vszemi kukujviesnimi Domjami. Domovine i szvojega doma nema, gnezdo szi naredi, ampak vszaki drügi ali tretji den zneszé v tühinszko gnezdo, steroga pa domäese bilice vözniecse, da za nyéno naj v gnezdi meszto bode. Mlada Kukujca pa tüdi szvoje ne prave brate ali szesztre zgnezde vözmecse i sze da szäma krmiti po macsehi i ocsimi. Za tri tjedne pa povrzse gnezdo i völeti, po sterom niti macsijo i ocso vecs ne pozna. Trijé nàjvéksi manyàcke. Tri sziné je meo -eden krao, i vsze tri je trnok rad meo. I tak ne je znao, steromi bi kraleszko korono po szvojoj szmrti dao, zavolo tega je vsze tri szine pred szebé pozvo i nyim recse: • Dragi moji szinovje, sztari i szlab szem grato, naprej vidim, da v kratkem vremeni merjém, prvle kak bi sze pa to zgodilo, scsem testamàlis napraviti. Kraleszko korono tisztomi dam, steri med vami je nàjvéksi manyäk. Te najsztarejsi szin je vcsaszi naprej sztopo: Ocsa meni daj, jaz szem taksi manyäk, csi szpim i mi vodo v ocsi vlejejo, nezbrisem vö, är sze niti sztem necsem mantrati. Naprej sztopi te driigi szin : Ocsa meni daj, jaz szem taksi manyäk, csi pri ognyi szidim i csij mi od ognya poplati gorijo, tüdi ne potegnem vkraj nogé, da bi mi sze sztem ne trbelo mantrati. Prävi naszlednye te najmlajši szin: Ocsa meni daj, jaz szem od mojih bratov escse véksi manyäk, csi bi mené veszili, i bi vajat zse na sinyeki meo, sto bi mi bicsek davo, da naj vajat prek vrezsem i to bi tüdi nej vcsino, är bi sze sztem nebi mantrao. Kak je krao tou csiu, recse : — Moi szin, tebi dam korono, ti bozs za menov krao. Szrcä ga proszim ... Csi vidim neszrecsnega szermäka, Csi vidim gizdävoga bogäca; Od trplenya v präj szpädajocsega, Kak delavnega lüdsztva manträcsa. Szercä ga proszim - szemogocsega Szrcä ga proszim - szemogocsega Da ga pomore visziko sz präha! Da ga naj szramotjov pokastiga. Csi vidim premislävajocsega; Düsevno veszt pogüblejocsega. Szrcä ga proszim - szemogocsega Da ga naj z dobrov volov zvelicsa. Talänyi Franc. To Je ono pravo! Iscsejo escse izdak liidjé, steri Fellerjevega Elza-fluida szo escse nej probali csi gli sze zse 25 let vszej orszägaj nüca. Sto je szamo enkrät szprobo nyegovo valänye kak mazilo hrpta, ali indrik ali kak koszmetikum za vüszta, kozso i mazalo glavé, de zagvüsno pravo: „To je ono pravo!" Steri je doszta mocsnejsi i bouksi kak francoszko zsgänye (Ferenc pälinka i sósbor szesz). Prezsené naednok bolecsine zobé. 3 dvojnate ali 1 speci-jalni glas sz pakovänjem i sz postov vréd kosta 24 Din; 36 dvojnatih ali 12speci-jalnih glazsov 208 Din i 10 % coj plàcsanya. Adresz: Lekarnar Eugen V. Feller, Stublca Donja št. 838, Hrvatsko. r — Szäki za szébe. Mis je najsla pseno i je pojela. Kradnes! Pseno je bilo moje! je za kokodäko kokot i tak kliikne mis poglävi, da jo buje. 0 Tovaj! Mis szi mi bujo! je za mijavkala mäcska i pre-grzé kokoti sinyek. Razbojnik! Kokota szi mi umoru zalajala je liszica i zadavi mäcsko. m Ropar! zatulo je pesz, zadävo szi mi mäcsko i raztrga liszico. Nehvalezsen! Od liszicsne kozse szi me szpravo! Sze krega cslovek i doli sztrli psza. Ne buj! pràvi deszétera zapoved! i Bog posle sz koszov szvojo szmrt k csloveki. Majcsi je v pékli. Età mala pripoveszt sze je zgodila v zimi na Miklosovo szenye. Nas Majcsi je na szenye gono edno teJico, stero je tiidi hitro za dobre peneze oudo. Na szenyi sze je szvojimi dobrimi prijäteli najso i tak szo szi vkiiper domo sli, na poti v Predanovci szo sze Vlajovoj osteriji malo sztavili, är je nisterni pvavo, da tü sze vszigdar naj-boukse vino dobi, i to szo steli poszkusati. Nej szo sze miidili dugo, ali zätok je tak eden tak drügi malo globse pogledno v kupico i od tega szo szi zadoszta v glavi i escse vecs v nogàj meli. Z velkim juvkanyem i popevanyem domi drzsijo. Nas Majcsi kak domo pride, sze je vcsaszi doli légo. Mali sztraj je meo od szvoje vörne zsené Zsuske, da ona de sze zsnyim kregala, zakaj je tak dugo hodo. Majcsi je kak v leti tak v zimi szigdar na pécsi szpao, pécs je -bila nyegova posztela i prijätelca kak jo je on zvao. Po dolléganyi za malo sze zacsne po pécsi kobacati i szkäkati. Szenyalo sze nyemi je, da je v krcsmi i sze z nikàkim bije. Na to kobäcanye i szkäkanye kak je Majcsi na pécsi delo sze je pecs podrla i on spadne v pécs • med vrocso kukorco — är je nyegova zsena ravno kukorco szusila — tii ga je vrocsina zacsnola märjati, premetävao sze je szem pa tà i nindrik je nej najso izhoda. .Tak sze nyemi je vidlo v nyegovi pijanoszti, da je szpadno v pekeo. V krätkem hipi je biu zgiibleni i tak moker kak riba v vodi. * Okolik nyega je szamo velka krnica, izhoda sz tega pekla nindri. Vrocsina taksa, kak v isztinszkem pékli... V taksoj velkoj vrocsini je nas Majcsi escse nigdär nej biu. Na pamet nyemi pride nyegov greh ... Isztina ednok je szvedok biu... i pred szodnijov je pri-szegao ... Ne vej sztälno, csi taka je té vràk na répi nej odneszo nyegovo düso ... Na szrecso zacsiije gläsz szvoje vörne Zsuske, ki sze je v künyi zgucsavala szoszedov Nanicov. Na to dobi bätrivnoszt i zacsne kri-csati: O Zsuska, Zsuska, pomagaj mi, csi mores! Nikolik te ne pozabim, vszigdar mo te rad meo, szamo vö z pekla me zdaj pomorit Tak je nas Majcsi zvao szvojo zseno na pomocs. Doszta triida je mela zsnyim, dokecs ga je z pékla — z domàcse pécsi rejsila. Od tega csasza Majcsi szvojo zseno trnok rad mä. Csi glij sze i gda pripeti, da vecs vlijé na grod i tak sze szpozàbi doma sz kàksov osztrejsov recsjov, ga zsena hitro zabrüszi: Csàkaj ded, csi bos tak lagoji, tak isztina v pekeo prideš! Té te pa vecs nemo resila — ker te nemo mogla. Na to sze zaszmejéta obadvä i szta szi dobriva. Podrejto pécs * je pa"Majcsi popraviti dao i zdaj pä na nyo szpäd hodi. Szloboscsina. Escse ne dugo tii gde mi zdaj zsivimo Szo knézi i grofevje ravnali lüsztvo. Te prvi szo meli velike palacse, Te drügi pa podrete mälicske kucse. Knézi, grofevje i drügi bogatäsje Szo zšiveli z delavnega liidsztva dàvke. Te prvi v dobroti i lepoj obleki: Drügi pa lacsni i ronyavi szo hodili. Pravica; je bila szamo bogatäsov, Krivca; pa szigdàr szamo näsz szermäkov Oni szo delali, ka sze nyim je vidlo, Mi pa, ka szmo meli od nyi dopiiscseno. Zemla; i na nyej sze lezsecse sztojécse, Bila je razdeljena med té lasztnike. Oni szo bili med vsze tem goszpodärje Delavno lüdsztvo pa nàjveksi szermàcke. Escse ne dugo tii gdé mi zdaj zsivérno, 4 Szlobodno je grätalo szermasko lüdsztvo. Knézi, grofevje i drügi bogataši, Szo pred szlobodov po szveti razbezsali. Escse ne dugo tü gdé mi zdaj zsivémo, « Vsze to premenyà'/anye sze je zgodilo, Nika pri nasz, vecs pa pri nasi bratovji, V toj velkoj szlobodnoj Rusiji, Rusiji. Talänyi Franc. Csedna zsena. Küzmov Mätjas je mrou, nyegova szledna vola je to bila : „Ne pozabi Kata, csi merjém, odaj bika, peneze pa daj » goszpodi plebänosi za szvéto meso." Ka praviš, moj liibléni mozs, szamo bika! Prodam escse drügo tüdi, tvoja düsa more mirno pocsivati v nebészaj. Küzmov Mätyas je mrou i szo ga pokopali. Nyegova lùbléna tovarisica Kata, je jokala i ga je zsalo-sztila eden cajt, na prvo szenye je bika gnala kak je v Murski Soboti biu i tüdi je szebov vzela mäcsko. Na. poti sze je szrécsala z meszärom. Kelko scséte za toga bika? — pita meszär. „Nej doszta: szamo pet koron." Meszär jo je pogledno. Ne späszajte sze z menov, povejte kelko scséte za nyega. Isztino prävim: pét kcron, szamo da jaz bika ne odam brez mäcske. Kelko pa té za macsko scsete? — pita meszar in sze zaszmejé, pa szi miszli, pri toj zsenszki je tüdi nej vsze vrédi. „Tri jezero pét szto koron," odgovori zsenszka. Meszär szi premisläva i zacsne racsunati, bik bi vägo telko... za mäcska prosena cena bi bila za bika, za bika pa za mäcsko... macska mi nej trbej, ga püsztim, näj ide kama scse... bik escse izdak po ceni pride. „Dobro!" — prävi meszär. I da toj zseni tri jezero pet szto za macska i pét koron za bika. Kata je z odajov zadovolna bila i ide nazaj domo, po poti szi premisläva: Kak szem vidla ta meszär je mäcska püszto, gvüsno, da de prvle domä kak jaz, peneze za nyega — 3500 koron — mi osztäne! gospom plebänosi za düsevno meso morem dati szamo ceno bika, tak škoda nede velka. Kata je sla v cérkev i je däla plebänosi 5 koron. Po tom sze je zahvalila Bogi: Düsa mojega pokojnega najde mir, jaz szem s?.punila njegovo szlednyo volo! I. HEIMER - MURSKA SOBOTA TRGOVINA Z MEŠANIM BLÀGOM, APNOM, CEMENTOM, BLANYAMI IN Z TESZANI LESZOM Dobro vino. Dvä obcsinszkiva prednyäka szta v eno gosztilno prišla. Obadvä szta zsé malo pri dobi voli bilä. Proszita, da nyima krcsmär naj eden glazs dobrega vina prineszé. Ar tiszto, stert) pred szebov mäta, sze nyima ne vidi. Dobila szta driigo, tretje. Ali ne vidi sze nyima nobeno, pa isztina szta dobro vino dobila. Na to szi krcsmar nika premisläva, zeme dvä butelszkiva glazsa, na sterirna je lepa vigneta — ide z gla- * zsami v peovnico i nyiva napuni sz tisztim vinom, sterega pred szebov mäta, szamo malo csarne käve coj vlijé, da driigo färbo sz tem napràvi vini. Tak agyusztérane glazse nyima na szto posztävi. Zacsneta kostävati : Äh; ja to je zsé vino, to sze vidi, da to vino je ne zopsztom z hiresnyega Ljutomerszkega kraja. No vidite goszpon krcsmar, da vi mate dobro vino, szamo szrcé morete meti. Ali to miszlite, da nam obcsin-szkim prednyäkon je kajstécs dobro! Peszem. Odimo i odimo. Odimo i odimo i odimo. Danesz je nedela, To je dén pocsitka To-je dén veszélja. Radi mi veszéli szmo, Kaj nam pa kaj morejo? Odimo i odimo, Odimo i odimo i odimo. Kama bi pa radi sli? Mi tak lejpo vkiiper vszi? Kama inam kak v krcsmo! Na en puno kupico, Na en szladko kaplico. Odimo i odimo, Odimo i odimo i odimo. Szé szmo prišli, tii szmo zdaj, Dobre vole bojmo kaj. Pod nogé nam igrajo, Z dobre vole plésimo I lejpo popejvlajmo! Odimo i odimo, Odimo i odimo i odimo! Talänyi Franc. AHČIN IVAN, moški szaboul v Lutharovoj hisi MUPSlCS SObOtS Cvetna ulica 85 Csi scséte elegantno hoditi, fah szi dajte Vas ancug pri meni zasiti. Šivam najlaléj! Znänye. Szto let zsé vöszprobano od csäkajocsega vrejmena i povanya. Januar. Csi (januar 2.) je lepo i szunce szija, doszta szàdja bode. Csi sze na tri krälovo z sztrehe.szneg topi, ali v kolo-tecsnici sznegà voda tecsé -— rodno leto bode. Csi je szunce na dén Vince Pune bodo peovnice. Csi je zmrzsnyeni Vince, Prazne bodo peovnice. Csi januarja raszté szétva, Bozsna bode zsetva. Topeo januar, Bozsa kastiga, Moker januar, prazna peovnica. Januàrszko grmlenye, velki mraz. Februar. Csi na szvecsnico (2.-ga) szunce szija i lepi topel dén, je lé za nyim mrzli dnevi pridejo. Csi pa je trda zima, hitro sze dokoncsa. Csi na pepelnicsno szredo szneg ide, doszta goszanc bode v želji. Dorotéja (6.-ga) sztiszkàva, Juliana (16.-ga) odpuscsàva. Na fasenik csi szunce szija, dobro leto kàzse. Ne szvecsnico medved vö-pride sz szvoje lüknye; csi je mrzlo vrejmen, vönej osztäne, àr naszkori toplo bode. Csi je pa lejpo vrejmen, nazàj sze povrné i sészt tjednov notri osztàne, àr tecsàsz mrzlo bode. Märe. Moker màrcius, je vértov nevoja. Kelk!/ meglé bode märciusa, telko plohé pride v čelom leti. Màrciusi pràj je zlàta vreden. Kelko roszé pred vüzmom, telko szläne po viizmi i meglé v augusztusi. Csi pred 20.-ton grmi, nede készna szlàna i mraz. Kaksi je màrcius, taksi je junius. Csi na dèi? Jozsefa (19.-ga) szunce szija, obilna zsetva i rodno leto bode. Csi màrciusa divje goszi nisziko letijo; toplo szprotolejtje bode. April. Aprilisa: szedem zim, sze-dem let. Moker april, obilna zsetva. Aprilisko vrejmen je ne sztälno. Aprilisko grmlenye, mokro leto. Csi pred Gyürgyovom grmi, obilno leto bode. Csi na Viizen dezsdzs ide, szuho bode leto. Lepa Cvetna nedela, obilno leto. Na velki pétek dezsdzs,' blagoszlov. Csi na Cvetno nedelo ide dezsdzs, do Riszälov vszäko nedelo je dezsdzs. Maj. Mrzeo, moker, topeo mäjus, dober pouv. Szühi mäj szüho leto. Csi na Urbànono dezsdzs ide, malo vina bou. Po Urbànovom, szlàna vecs nema moesi. Na Urbanov (25.) csi je csiszto vrejmen -- bode szladko vino, csi je pa dezsdzsevno — de kiszilo. Juni. Csi junius je bole szühi kak moker, obilen pov bode. Szever v juniusi dober pov prineszé. Doszta dezsdzsa, kodisko palico vérti v roké dà. Csi na Medärovo dezsdzs ide, (8.-ga) tak de 40 dni dezs-dzsévno. Csi Kukujca po Ivanovom zacsne kukukati, bozsen pov bode, — csi pa pred Ivanovom, tak pa dober. Na Peter-Pavla lepo vremen, obilen pov. Juli. Csi na Szrpno Marijo dezs-tizsi (2.) de 40dnévov dezsdzsilo, csi pa ne, de szuhsa. Csi mravle velke mravlinye-ke vkiip nanoszijo, trda zima de. Sziihomi juliusi sze radüje vért. Augusztus. Csi od Petrovo (1.) Lorinca je velka vrocsina, tak dugo bode zima bela. Kakse vrejmen je na Brta-lanovo (24.) taksa de cela jeszen. Auguszlusa dva szlednyiva dneva i szeptember dva prviva pokäzseta jeszenszko vrejmen. Szeptember. Csi divje goszi lejcsejo, pri-blizsava sze zima. Kaksi je szeptembra mläd, taksa de jeszen. Kaksi je 1., 8., 11. i 21. taksi bodo pridocsi stiri tjedni. Màla mesa (8.) odzsené lasztvice. Csi nà Mihalov dén (29.-ga) grmi, lepo jeszen i trdo zimo znameniije. Lejpa jeszen, vötrna zima. Oktober. Topeo oktober, mrzeo februar. Csi z drevja lisztje hitro szpä-dne doli, räni mraz, szlaba zima; csi dugo i po mali käple velka zima, csi rano szpädne, nam pri-szesno leto obilnoszt znameniije. Kaksi je oktober, taksi je mare. V oktobri doszta dezsdzsa v decembri doszta vötra. Doszta dezsdzsa, obilno leto, doszta zsaloda, trda zima, drzse-csi szneg, drzsecsa zima. ^ Csi prvoga zvezde kaplejo, lepo vremen. November. Csi je na vszej szvétcov dén mokro, mlàcsna zima, csi je pa vedrno, mocsna sznejzsna zima bode. Na Màrtov dén dezsdzs, fcmrzsnyeno, szühi mraz. Csi na Màrtovo gousz na lèdi sztoji, kBozsicsu vblati hodi. Kakse vrejmen je na Erzsé-betovo i Katarijnovo, takse bode celi december. December. Csaren Bozsics (Koledni szvétki) beli Vüzen. Mrzeo december, szproto-letje rano. Szilvesztrov vöter, bozsna brätva. Na Bozsics jaszno vremen, dobro leto käzse. Decembrov dezsdzs^szlabo zimo kàzse. Od Luce dnéva (ì3.-ga) recsunamo szledecsi 12 dni t. j. do szvetoga poszta, — käzsejo vrejmen 12 meszecev. Po Stefanovom (26.) szledecsi 12 dnévov pokäzsejo 12 meszecov vremen. Bozsicsni dén pokézse vrej-men januarja. Modre i sztälne recsi od vremena. Kelko v jeszén v dezsdzsi neszpàdne doli, doli szpàdne v sznegi. Csi csuk dene v dezsdzsi, v kratkem lejpo vrejmen bode. Doszta szprotolejsnye meglé, doszta dezsdzsa v leti, doszta je-szenszke meglé, velki szneg. Doli szpàdnyena megla, lejpo vrejmen, gor odidena dezsdzs käzse. Csi je vgojdno megla, nede dezsdzs tiszti dén. Csi v dolinaj bivajocsa megla sze ne szkadi gor, lepo vremen bode. Csi je trdo zvonovno vozse, dezsdzs bode. Kakse vrejmen je v pétek, taksä bode nedela. Csi v pétek dezsdzs ide, do drügoga pétka de sou. Csi sze bregovje kadijo, dezsd s bode. Zimszko grmlenye, obilen pov. Kiirecse ocsi, pozébleno telo, ali zaceljena rana, csi je boiécsa tiaszkori dezsdzs bode. Csi sze dalecs csiije zvon i zseleznica rogätanye, glazsi mokri gracsiijejo i tiidi szou, pod vodo sze pogràzsdzsajo goszi i prepelijo sze v pràhi, malo zvezd sr.e vidi, plavajo beli oblaki — dezsdzs bode naszkori. Csi szunce trnok pecsé, dezsdzs bode. Szrbij me viija, dezsdzs bode, žeja sze mi. dezsdzs bode, sznem szem dezsdzs bode. '.K -r ■■ flflag iòti- ! tr ' «t. - -iti. •Ov V, A Podoficirszka inzsenérszka sola v Mariboru. fc -i. . i Velki szneg, velka goszta szetva. j* nevola vèrta. kr jo szledi mraz gor potegne zlejka. Csi je december prve i sziédnye dni blato, tak je mo-gocsna zima do szlednye dni marca. Homi hisni prijateìi, sferi szo Vósz nigddr nej zopüsztili! Elza-Fluid steri lejkoti bolecsine, z bolsa i mocs dava. 3 dvojnate ali 1 specialni glazs 24 Din franko na Vaso | p osto. I Elza-zagorszki szaft flproti kasli i za prszne I boltcsine. 1 glasz 9 Din. 3 Elza-svedszke kaplice balzam za prebavo. 1 giazs 10 Din. Elza-ribni olaj mocs dava szakomi, najbole pa szlabin zsenszkam i deci. Bledi posztaneio t posztanejo friski in rdeci Tüdi szlaba deca . obcsütlive zsenszke ga rade pijeio. 1 glasz j20 Din. Pakivanye i posta poszebi. Elza-hroglice zselodec krepi i sztàl-no vaia proti boleznoszti. 1 omot, steri drzsi vszebi 6 škatlic za 9 Din. Pak -vanye i posta poszebi. Elza-kina zselezno vino krvne i blécfega obräza. 1 glazs 15 Din. Elza-mentolni csrtniki proti bodanyi i glàva bolecsini. 1 falat 7 Din. Elza-poszipàlni pràh proti svicanyi tela i nog. 1 škatla z resetkov 7 Din. Elza-glisztovni cuker proti glisztam pri deci i odrasla. 1 vrecsica sz 10 tablami 10 Din. Elza-zobne kaplice proti bolecsini. 5 D. Elza-voda za ocsi krepi pogléd. szlabo Elza-poszipalni / Elsa pràh proti svicanyi tela i nog. 1 škatlica z rešetko 7 Din Elza-torisztov-szhi oblizs. 1 mäia škatla 4Din. 1 velka < škatla 6 Din. Elza-turisztovszka tinktura. 1 glazs 7 Din. Odsztraniije brez bolecsine kürecse koo, zslilé itd. Elza-redilni pràj za zsivino veszélje vlrtami, är je trnok hasznoviti. 1 skatla4 D. Elza-mrcseszni praj proti miiham i driigim. 1 velka doza 10 Din. Hega-cuker za kasel i prszi. 1 vrecsica 7 Din. Szagrada Barbér idealno szredsztvo. 1 škatlica 10 Din. Tablete proti glàvabolenyi. 1 zavitek 20 tablic 15 Din. Ka bi sze mogli meti vszigdär pri pisi? Odvajajocso szol za zselodec 5Din. — Albuminat(zselezne kaplice) 18 Din. — Balzam 4-50 Din. — Kolera kaplice 8 in 10 Din. — Cvet proti golšo 10 Din. — Zselocsna szol 5 Din. — Drgnyenye za konje 18 Din. — Pectoral (caj za kasel) 5 Din. — Purifikator (csaj za csiscsenye krvij) 5 Din. — Rumeszenc 4 50 in 16 Din. — Maszt za rane 10 Din. — Maszt za pozebiine 10 Din —Kopalni kapsli 10 Din. — Konyak 19 Din. — Kreol n 9 Din. — Lyszol ' 25 Din. — Ricinov olaj 4 50 i 16 Din — Maszt proti vüsi i szrebesici 5 i 8 Din — Zsenov papér 150 Din. — Kineski csaj 2 Din. — Vszeféle käplice, kak: - Kamilicsne, cimetove, Hofmanove kaplice, maliszov cvet po 4 80 in 18 Din. — Glipztovo szeme 6 Din. — Tinktura proti sztenicam 16 Din. 1 glazs 4 Din. Pretiprotiaialci dobijo popuszt v naturi! p szo té vaiale da je nas kalendär stampani biu v leti 1923. LcHc Mogocse, da zdaj kak sienio kakndär vödali, se je zse vsze podragsalo, zato sze pa racsuna 10o/o vecs-n^UJ^A^wr, ; «nntn gdé je poleg cen nika navedeno, sze Pakivanye l posta °zszeb, racsuna ». najfalej. Doszta falej pride; csi na enkrat vecs pristelate, ar kostajo sztroski do 5 kil glij. Na pitanye proszimo 1 Din stemplin poszlati. Pristelanye etak adreszirajte : Eugen V. Feiler, mim Donja Stüoico št. S33, Hpvatsno. 10 zapovedi za hiipce vor. Deszef vazsnih noszuetou za nase cenjene cstevce. Vekarice, sztenszke vöre, künyszke vöre, sztenszke vöre z nihalom. Vöre in lancseki po vszej cenaj, kak tüdi doszta zahvalni piszem je razvidno iz bogato ilustrovanoga kataloga, steroga dobijo nasi cenj. cstevci csi sze szklicujejo na nase priporocsilo, ksenki csi poslejo 2 Din za poštnino i natancsni adreszira na: Lancseld za vöre za goszp. i zsenszke, zläte, szrebrne, tuia, duble, nikel i ocelne. 1. Ne küpi nigdar szlabo vöro. 2. Pazi da sze vöra dobro zapre. 3. Ne küpi vöre, stera je szamo od zvünaj tejpa, pa szlabo je napravlena znotraj. 4. Pazi csi je vöra od reditelja dobro regulirana i namazana z olijom. 5. Küpi vöro od reditelja izdelo-vatela in ne od taksi, steri od vor nika ne razmijo. 6. Ne püszti sze z domnevnov niszkov cenov zapelati. 7. Premiszli, da.je domnevno nisziko küpleno v oporabi najdragse. 8. Ne püszti sze z zepelivimi garancijami premotiti nego pazi na ime in glasz tvrdke. 9. Placsaj raj nekaj vecs za dobro vöro iz prvovrsztne fabrike, prvlé kak kaj bozsnoga küpis. 10. Csi sze nemres odloucsiti, . precsti prvlé velki katalog fabrike vor H. SUTTNER, kak vöro küpis. Vsze te gornye pogoje za nabave szamo dobri vor vszebüje sztaro znana szvetovna tvrdka SUTTNER, stere natancsni naszlov za nabavo iz Jugoszlavije od szpodaj navedeno in stera ma lasztno fabriko v Svajci. Suttnerove vöre odijo na szekundo natancsno! Anker Remont Rosskopf vöre iz nikelna i ocla. — Cilinder Remont vöre, ocelne, nikelne, szrebrne, tuia i zläte. — Anker Remont vöre za goszpode, ocelne, nikelne, szrebrne i zlate. — Anker Remont vöre za zsenszke, ocelne, szrebrne i zläte. — Moške Anker vöre iz ocla, nikel, szrebrne i zläte. — Anker Remont vöre läsztne tvorniske znamke „1KO". — Anker Remont vöre „Zenith". — Zapestne vöre za zsenske i gospode. — Zapestne vöre specijelno za szoldäke. — Vöre z szvetilnim kazäcsom. SUTTNER Razposilnico vor H. SUTTNER. Ljubljana st. 989 Prava szredsztva za lepoto steri sze nigdar ne odpovejo! Elza-obräzno po-inäda odszranüje ne-csisztosti kozse, sztal-no lejpo kozso napravi, i je popolnoma ne-skodliva. 1 pikszis7 Din. Elza - pomäda za vlaszé (Tanokina-po-mäda za rasztscsenye vlaszé) po sterom drugi zrasztéjo i szó lejpo szvekli. 1 pikszis 7 Din. EIza-Hlijno - mlecs-no zsejfo, najfinejša in näjbougsa za lepoto. 1 komad 7-20 Din. Elza-lilijno mleko blagega i ofriskaj o csega delovänya. 1 glazs 10 Din. Elza-toaletna umivälne pasztile. 1 škatlica 7 Din. Elza-voda za viiszta ma prevecs ofris-kajocsi zsmaj, viiszta temeljito csiszti, ohrani zobé csiszte i bele. Elza-voda za viiszta je trnok dobra proti zobé bolecsini. 1 glazsek 12 Din. Elza po jalicsovom gozdu disécsi parfiim za szobe, csiszti zràk, poszebno prijetem za bolniške szobe i v hizsi gde -doszta tüdi sztanuje. 1 glazs 15 Din. Elza-glicerin najfinejši za roké po 4-80 i 18 Din. Elza-szachet da perili obleki disécso szago. 1 vrecsica 4 Din. Elza-voda za vlaszé prekrepüje kozso na glavi i vlaszé, odpravi vliiszke. 1 glazsek 25 Din. Elza-sampon za vlaszé csiszti vlaszé i kozso na glavi sze dobro peni. 1 vrecsica 2-50 Din. Elza-mazilo za bajuszi drzsi bajuszi v zselni formi. 1 tubica 4 Din. Elza-kolonszka voda fine mocsne féle trpécsa, nej szitne szage. 1 glazs 15 Din. Elza-pràj za zobé i dr. Heider-jov zobni präj vu škatlici po 4 Din, vu vre-csici po 3 Din. Fine kefe za zobé po 7-50 i 15 Din. Elza-rumenilo za Hca popolnoma ne-skodlivo, lici dà naturno erdécso färbo. 10 piszmov 20 Din. Puder za dàme in Kielhauserov puder. 1 vrecsica 4 Din. Nàjmocsnejsé francuszko zganjé original Radicum znamka, prédvojno blägo 1 vélki glazsek 15 Din. Ka sze radi vidimo pri hisi? fini frrancuszki parfiim, mali glazs 12 Din, Kielhauserov parfiim véksi glazs 20 Din. Cachou proti bozsni szagi z vüszt 3 Din. Prävo Bergerovo käträno szäjfo 6 Din., za briti zsäjfo 5 Din. Depilatorium za odszträniti nej potrejbni läsz 30 Din. Lysol i Lysoform 25 Din. Popolni irrigatori 50 Din. Parfüm na vago 1 dkg. z glazsom vréd 12 Din. Angleški oblizs 1 Din. Vata 4, 7 i 12 Din. Sprice za mrcseszni praj, cucii deci, toplomeri vrocs csloveka teli, kefe za zobé, pomada za usztnice po 1 !/2 i 3 Din itd. Predprodajalci dobijo popuszt v naturi! r>pnp szo tè vaiale, da je nas kalendar starnpani biu v leti 1923. V^-CllC Mogocse, da zdaj kak szemo kalendar vödali sze je zse vsze podragsalo, zato sze pa raesuna 10% vecs. Pskiv^nvp i nnets 8dè ìe PoleS cen nika navedeno, sze rdK.lVdIiyc 1 pUbld poszebi raesuna i najfalej. Doszta falej pride, csi na enkrat vecs pristelate, ar kostajo sztroski do 5 kil glij. Na pitanye proszimo 1 Din stemplin poszlati. Pristelanye etak aclreszirajte : EUGEN V. FELLER, lekarnar DONJA STUBICA ». 838, Hrvatsko. 3 vazsne rejcsi! ▲ B m X m mi "szo po čelom szveti szpoznale imé tvrdke R. Miklauc Bobre, trpezsno blago Lepa, fine izpelava Szolidne, niszhe cene Poszebna poniijanja je to za p ostiivanje cstenjacse, ki dobijo vö odebrano, lejpe, tr-pécse szledecse blago: Blàgo za mozske obleke, kak seviot. szüknzo, barsun, rob za lacse vszej csvrsztosztih i farbaj. Volneno blago za zsenszke i otroke v vszfelé farbaj letno i zimszko. Pralen parhet za obleke i perilo, flanelaszt bar-het, barhet za szpodnyi gvant, szpodnye janke, obleke, bluze, barhet za podoge, vsze v modnih farbaj i mintaj. Szetkàno blàgo za perilo i sörce, belo platno nebeljeno i beljeno za obleke, sörce, prtovje, za blazine i vankise, briszacse, szivo platno za moške sörce i delav-szke obleke, oxford za szrakice gradi za zsimnice, blago szlamnyacse (sztrozsak). Robci kak: naglavno ruto v lepi farbaj i velki na zsinyek, pleteni robci iz berlinszke volne, szvilene rute. Pokrovci i paplani, flanelaszte paplani, presivane paplani, konyszki pokrovci, pre-d posztele prosztiracse, preproge, zavesze, posztelne oprave. Zašito perilo za goszpe, goszpode i otroke, „Jäger"-periIo, nadale szrakice, lacse, szpodnye janke iz oxforda, tenkega zefira szvetlih i temnih tkanin, delav-szko perilo, iz mocsne tiidi modre tkanine, zašite moške lacse iz neraztrglivega platna, goszpodinszki sorci, sorci iz klota, sorci za otroke. Nastrikano blàgo, moške, zsenszke i otroške strunfle rjave, csrne, i vszeféle v driigi farbaj nastrikane rokavice * i jopicse. Piste nam tocsno ka vam trbej i za kakso ceno scséte meti, posztrejzseni bodete dobro i bodete za duzse csasza preszkrb- ▼ leni za isztino z dobrim i trpécsim blagom. — Za odgovor prilozsite 1 Din stemplin. Niscse Vas nemre postrecsi kak poznana i szlovecsa hisa R. Miklauc, Ljubljana št. 365 Mäs ti pepelnicsni, szolncsne pege na obrazi? Nücaj Elza-obrazno mazala! Aìi scses meti lejpi sinyek, obräz i roké? Nücaj Elza-obrazno mazalo! Ali szo ti roké i obräz ocsetlivi v zimi i vötri? Nücaj Elza-lilijno-mlejcsno zsajfo! Ali scses meti kozso belo, méko, csiszto i zdravo? Nücaj Elza-Iilijno-mlejcsno zsajfo! Ali ti vlaszké vö idejo, prhutai oszi-veloszt? Nücaj Elza-mazalo za raszt vlaszi! Ali bi rad meo lejpe, dtige, méke vlaszé? Nücaj Elza-mazalo za raszt vlaszi! Ali scsés biti i osztati léjpi? Ali scsés biii po-vszédi rad viden? Ali scsés da de te tvoj kejp od lepote veszeliu? Szprobaj pravo FellerievoElza preparate i za malo bodes pravo ti tüdi kak vszi driigi, steri szo zse niicali To is ono pravo! Iscsi vsze povszédi — csi gdér kaj kiipüjos — szamo pravo Elza preparate od apotekära Feller. Ali pa pristelaj naravnocs, to kosta z pakovanyem i z postov vred csi peneze naprej posles ali pa na posti placsas (po povzetju): 2 velika porcelanszka piksisa Elza- obräzno mazalo.....25 Din 2 velika porcelanszka piksisa Elza-mazalo za räsztenye vlaszi . 25 Din 4 vclke falate Elza-liiijne mlejcsne zsajfe......, . . 40 Din Na té cene sze esese raesuna 10% Pristelanye, piszma etak adreszérajte : fijiotßltöF Eugen V. Feiler Stubica Donja št. 838, Hrvatsko. Dobro obiiteo je Suttnerjcva obiiteo! Trnok mocsni i lejpo formo mäjo csrevlje za goszpode z mocsnoga finoga ledra! Elegantni i moderni csrevli za goszpé in dekle! Dobri i komot nizki csrevli, stafetlini, punčoli i szandäle! Bogata prebéranye szrajc, poramenic (Hosenträger)" sport óbe sze vam ponüja. Proszite ilusztrovani Suttnerjev cenik (àrjegyzéket), v sterom najdete vszeféle skér tak, kak: skärje, zsepne nozse, doze za cigarete tabak, aparati za brijanye i nazsigaese, laneske, prsztanke, krsztne obeszke i vsze ka zselejte za szébe ali komi kaj senkati.' Tüdi prävi Elza-preparati apotekara Eugen V. Feiler v Stubici, kak: Elza-fluid, Elza-lilijno-mlejcsno zsajfo sze lejko prilozsi radi udrobnoszti odjemalcev. Proszite lejpi velki katalog (àriegyzék) v sterorn vszeféle najdete ka vam pri hisi trbej i za nyega vam szamo 2 Din stemplin za poštnino trbej poszlati Szvetovnl odposiljalni tvrdki H. SUTTNER LJUBLJANA št. 989 Szlovenlja. Boli te obräsz? Ali celo telo? Niicaj Elza-Fluid! Potrebiijes ti dobrodejno i okrep-csujocse mazalo? Niicaj Elza-Fluid! Ali te boli glava? zob? trganye? Niicaj Elza-Fluid! Ali zselejs nàjbokse za nyego-vànye zob, kozse, glàve? Niicaj Elza-Fluid! Ali szi prevecs obcsutlivi Od mraza? Niicaj Elza-Fluid! Ali in zselejs dobro domàcse koszmetszko szredsztvo ? Niicaj Elza-Fluid! era Fellerjev pravi PJ, Elza-Fluid je doszta mocs-nejsi i boksi, är doszta bole vblä i hitrej kak pa Francoszko zsgänye (ferenc pälinka ali sós-bor szesz). Par kaplic je za-doszta, da ti tiidi pràvis: To je nàjbokse Ka szem da sxprobau! Iscsi vsze povszédi — csi gdér kaj küpüjes — i zahtejvaj szamo pravi Eizafluid apotekara Feller. Ali pa pri-stelaj direktno kosta sz pakivänyem i sz postov vréd csi peneze naprej posles, ali pa na posti doli pläcsas (po povzetju): 3 dvojnate ali 1 specijalen glazs 24 Din 12 „ » 4 „ „ 84 „ 24 „ „ 8 „ „ 146 „ 36 „ „ 12 „ „ 208 „ Na té cene sze escse racsuna 10%. Pristelanye etak adreszérajte : Apotßkär EUGEN 9. FELLER, Stubica Donja št. 838, Hrvatsko. V piszmi pa piste, da szte to v „Dober Pajdàs, kalendàrji" steli, àr tak falej dobite. GDE VI KÜPÜJETE? Vore, làncshe, pr-sztanke, rincsice, za-pesznice (kàrperec), zlatnino i szrebrnino, nikelszko i vszeféle drü^e potrebscsine? Zsé 20 let poznana odposiljalna tvrtka vor H. SUTTNER je näpravn szvoje po-szlovänye trnok dobro za szvoje küpce, tak, da lejko szäksi nazaj posle tiszto blago, stero nescse zadrzsati, i za tiszte peneze sze nyemi posle täkse i tiszto blägo, ka sze nyemi vidi. Etak nemate ni-kàkse zgiibé. Vöre lejko vöszprobate i tak pridete brez cse-mérov i popravka sztäino k dobroj vöri, ravno tak sze vam posle zlata, szrebrna ali z drüge kovine v najlepsoj i najboksoj izredbi. Tii najdete vsze ka iscsete za szebé ali za senk. Proszite veliki ilu-strovani lejpi cenik, za steroga vam je trbej poszlati szamo 2 Din v stemplini za posto i imate edno velko lejpo kepin- szko knigo Odposilialni trdki za ure h. suttner L]UBL]flNfl št. 989 Slovenija. f / m 1 K. & R. JEŽEK 1 I Maribor, Melje št. 103 | U Delamo vszeféie polodelszke masine |j Tak kak: pliige, brane, valéke, jSJ kultivätore, masine za szejanye Ja male tüdi sze z kravami nalejci JSJ vozijo, za okäpanye, za kosziti, ja mlatilnice, peske, z motorom i jSJ (magän järo) motore na bencin Ja i szeszälni plin, pärne lokomo- jSJ bile, za szecsko rezanye, repo Ja rezanye, za kukorco lüscsenye, 1SJ drobilne mline, zrnye csisztil- ja ^ M * nike (cilindri i binti) vinszke S prese, mline za grozje, kotle lij g, ^_ - - za notri zidanye v sparhete i gj zsganico zsgänye, parilnike itd. Kompletne zsage, mlini, ciglenice, armature za krozsne pecsi i szploj vsze dele transzmiszij za tovarne. Lasztna moderna livarna zseléza i kovin. Cene zmérne! Zahtevajte prospekte (arjegyzéke) i ponudbe. Umetna (kiinstno) i naturszko bosan-szko i francosko mlinszko kaménye. Hasznovito znänye. Perotne sztvàri, kelko jajc zneszéjo i vö zlézsejo. Sztvär Kokos Gos . Reca Pura Golob_ Poprek nesze 120-200 20-40 60-100 30-60 6-8 podnyo sze de"e 13-21 10-15 15-18 15-20 2-4 vö zlezsé 19-13 27-32 28-32 26-32 17-23 jajc v nevaj Za povanye najboksa leta szo pri : zsredci 4—6 let, kobila 3—14, bik 2—6, krava 2—6, konzsar 1—4, praszica 1—4, koza 1—6. Csi dobre mläde kotijo. tak tüdi direse. Plodijo sze hišne sztvaré. Kobila Krava Birka, koza Szvinya 24-36 24-36 24-36 30-40 vor vor vor vor Csi sze ne püstij, ali ne osztàne breja sze znovics goni za za za za 8 ali 14 20 ali 28 14 ali 20 20 ali 28 dnéva dnéva dnéva dnéva Potom kak szkotijo sze gonijo na na na na 6ali 14 28a!i42 42ali 186 4ali60 dnévon dnévon dnévon dnévon Za povanye mladina cèca. Konyszko i oszlijovo zserbé .... 3-6 meszec Tele.......2-51/2 » Pràszci......2-21/a „ Baràny ...... 3-4 „ Koza.......2-2]/2 „ Potrepcsine sztele na dén. Kilogram Konyam....... 2-3 Rogàtnoj mari (pri sztihon polàganyi .... 2V2-5»/2 Rogàtnoj mari (pri ze- Ienom polàganyi . 6-8 Uvee, koze......Vio-3/io Szvinye....... 1-2 Potrepcsine szoli na dén. Gram Konyam........20-30 Rogàtnoj màri.....20-30 Ovce, koze.......5-10 Szvinyam........5-10 Potrepcsine vodé na dén. Liter Konyam........24-30 Rogàtnoj màri ..... 30-40 Ovce, koze.......5-10 Szvinye........5-10 Pri zrnyi sze zsmécsa zgiibi 9-12 v meszeci sze posisi] i de lezsejse v procenti: Pšenica i zsito . . . . 1-2 % Jecsmen i ovesz .... 2-3 „ V moscsicaj zrascseno graj i drügo ... 2-5 „ Krompér.......8-10,, Répa.........6-10,, Szenou........8-10,, Repce ........6-8 ,, Kuszta kukorca .... 8-15,, Szrednya kukorca . . .7-11,, Drobna kukorca .... 5-7 „ 100 kg vlàtna kukorca po paszmi (fajta szerint) dà 75-90 kg doj zliiscseno zrnye. Gorice od trszta i grozja na 1 oral zemliscsi 100X100 cm en od ovega poszajeno 5600—6000. trszta trbej. Na 1 oral goricaj zraszté 10—150 meterm. grozja i da 10-55 hektoliter vina. 100 kg grozlekov (po fàjti) dà 90—100 kg grozja. 100 kg grozja (po fajti) da 60—80 iit. csisztoga musta. 100 kg grozja dà 20—40 kg drozsgyä. 100 kg grozja (po fajti) 2—4 kg pecstyä. 100 liter z musta bo 85—95 liter vin?.. 100 liter beìo vino da 4—9 lit. drozsgyä. 100 lit. rdecse vino dà 3—6 lit. drozsgyä. 100 liter drozsgyä sze dobi 10—15 liter (50% fokos) pälinka. Zsétva v razlicsni orszägaj. Zsenya sze celo leto i vszäkem meszeci tak i te kak to od vküder posztävlenega vidimo: V Januari: V Ausztraliji, v Noven-Seelandi, v Chiti i v Argen-tinszkoj Republiki. V Februari i màrciusi: V Zgornyem-Egyidtonu i Indiji. V Aprilisi: V Zgornyem-Egyiptoni, Indiji, Sziriji Cyprus otoki, Perzsiji, Mäloj Azsiji, Meksiko i Kuba otoki. V Màjusi: Teyes, Algir, v Szrednyoj Aziji, China, Japàn, Marókkó. V Juniusi: Kaliforniji Oregan, Misziszippi, Alabama, Georgia, zahodni i juzsni Karolini, Tennes see, Virgina, Kentucky, Kanzasz, Arkanzasz, Utah, Kolorado i Missouri, Jedinyeni drzsävaj, Turszko, Grcsko, Italia, Spanyol, Portugalia i v južni Franciji. V Juliusi: V Novi Angliji, New York, Penusylväniji, Ohio, Michigan, Hlinois, Jova, Viseonzin, v juzsni Minnesota, Nebraszka, v zgornji Kanada, v Jedinyeni drzsavaj, na Vogrszkem, v juzsni Rusiji, Nemškem orszägi, Svajci, v juzsni Angliji, vszej szrednye Europe drzsävaj. V Augusztusi: V szrednyi i zahodnyi Minnesota, Dakota, Manitoba, v Jedinyeni drzsavaj, szpodnyoj Kanadi, Kollumbia, Belgium, Holandia, Velika Britania, Dania, Pols*ko, v szrednyoj Rusiji. VSzeptembri J oktobri: Skót, Svéd, Norvégiji i v polnocsnoj Rusiji. V Novembri: V Peru i v juzsni Afriki. V Decembri: V Birmi. Kak sze vràcsi zmrsnyeno telo? Vecskrät pride täkse szilno de!o, da cslovik v toni najvéksem mrazi je tüdi more odpraviti. V täksem vremeni pa trnok lejko po-zebé. Kak sze v pamet zeme, da je pozébo, tak pozébleno telo sze näj v mrzloj vodi vö zmocsa i potom v olomszkoj vodi na mäcse (olomszka voda sze dobi v apoteki). Näjlezsej zmrzne mokra roka ali noga, na steron potom kozsa gorszpoka. Gorszpokane roké sze naj szàki vecsér pred doli léganyem zsäjfov dobro na csiszto zaperéjo i potom z glicerin notri oamäzsejo. Csi szo nam korine zmrznole, to vedno kmicsno rambo denimo, stera je ne topla pa ne mrzla, v krätkem vrejmeni — csi je escse v nyej zsivis — znovics vö pozsené. Zmrzsnyene bilice denimo "zkosz eno nocs v mrzlo oszoleno vodo, potom sze zmrzocsa otopi i jajce nazaj dobi szvojo dobroto i rédni zsmaj. Bujé odpràvlanye. V leti v podanoj hisi bujé nàjràj szvoje bilice med blonye zdevajo. To sze pa tak dà odpraviti, csi zmenyeno szo posziplemo po podi tak, da ona med blonye pride, stera sze v mokrom vremeni rasztopi v toplom pa posisij i tak sze med blonyami sz bivajocsi bilie krv vö posisij, po sterom -sztej bilie sze vecs zsivi nezlezsé. Dobro je vieti po podano hiso szàk keden ednok zmenyenov szoljov szobe vö zmeszti. Csi nàsz veséla vjej. Csi nàsz veséla vjej i, da bi nàj nam nebi oteklo, je näjboksa zsuta zemla z jeszijem vküp zmesziti i to gor djäti, za pär minut henya bolezen i otekoeso vö potégne. Csi bi k Bozsicsu radi ibolja korine meli. Poszädimo iboljo v csrepnyo i jo drzsimo v peuvnici, polejvaj-mo jo szamo telko, da sze nàj ne posisij. Prve dni decembra pri-neszimo jo vladno hiso i jo rédno polejvajmo. Za en tjeden jo denimo v toplo hiso, na stero mo sze v krätkem vremeni veszelili cvetécsoj ibolji. Kak sze csiszti pisznivi lagev? Eden 10 hektolitrov drzsécsi lagev sziplimo 100 gramov mustar melo i na to vlejmo 10 litrov vroese vode, lagev dobro zadelajmo i ga szentà szkobàcajmo. Za malo mo vidli, da lagev moker grata. Da sze je raszlàdo, vodo zsnyega vö vlijemo, oprivin sz toplov potom vecskràt z mrzlov vodov ga vö szplàvimo. Po tom pesznivo szago zgübi i je za niic. Za mühe lovjenye kelgé. Szmolo z olajom szköjajmo vköp, tak, da szmole vecs de kak olaja, to dobro zmejsajmo i teesàsz köjajmo, dokecs je ne takse kak kelgé. Csi taka bi sze nebi seselo loviti vküp, tak vecs szmole moremo coj djàti i teesäsz köjati, dokecs je ne zadoszta goszto. Potom pa, da sze zsé vküper lovi, natenci namazsimo na-en papér i denimo na okno, àr tusze nàj bole mühe drzsijo. Plot färbanye. Vrocsen lenovon olaji na pràj zmenyeno vogelje dobro vküper zmejsano i sztén late i szoje notri pofàrbajmo, tak pofàrbani plot doszta duzse drzsi kak pa nepofärbani. Kak sze lejko peré szvöuni pàntlik. V mlàcsnoj vodi zsàjfancov luk napràvimo i v toj vodi sze pantlik nàj peré, potom v mlàcsnoj vodi vö szplàvi, kak je zsé malo poszü-seni, sze pa postérka ; v mlàcsnoj vodi malo stérke i cuker sze naj rasztopi i v tom znovics namoesi i v edno brszacso dene pa tak vö szpegla, na stero je tak da bi novi biu. Szmehsnice. Stara pripoveszt. Dvà vandripuka szta sze najsla na ednoj krizsnoj poti. Eden je od Murske Szobote i drügi od Radgonje priso. Pita en ovega: No pajdàs gdé szi hodo i ka lepoga szi vido? Te prvi pravi jaz szem doszta lepeka i znamenitega vido. Polek Murszke Szobote na ednoj nyivi raszté edna glava zelje stera je tak velka, da pod nyénoj szenci sze je eden régement vojakov pocsivalo. Pravi te driigi: jaz szem tüdi nikaj tàksega znamenitnega vido. Na ete kràj Radgonje 2000 zidarov zida eno velko kotlenico i 3000 kovacsov kové v to kotlenico kuferni kotel. Jezusom! — sze csuduje te prvi, — pa zakoj do to nücali? Dragi pajdàs, v tom kotli de sze kühalo tiszto zelje stero szi ti vido. V Püconce na posto je edna i mala deklicska prišla i pijta: — Màjo piszmo moja mama? Postojca: nemajo. Dado pa meli? Z sai üj e. Ka szi primislàvas zsenszka? To! da vam bi bokse bilo csi bi sze za konya. narodili! Za konya! Pa zakaj? Zàto àr kony ne koszij vam pšenico, vij pa nyemi vetoj vel-koj vrocsini morete detelco ko-sziti ! Ne je razmela. Sztàra Zsuska, ki ma malo dela zpenezemi i esese izdak ra-csuna po sztàroj vrednoszti ; pride v apoteko i proszi, goszpod nàj mi dajo za pét krajcarov ärniko. Patikàros: Za bozso volo, ka szte szpadnoli z nebész? Zsuska: O ne z lesztvice. •••••••• Zdàvanye. V nedelo je trnok intere-szantno zdàvanye bilo v Pücon-szkoj cerkvi: sznéjo je zsandàr od oltàra odegno. — Oh jaj ! Pa zaka ? — Zàto àr nyej je zsandàr mladozsenec biu! •••••••• Pijanec. — V Murski Soboti pred Turkovoj gosztilni eden pijani cslovik na ceszti lezsi. Tà pride eden policaj i ga pita: — Ka delaš tü? — Domo idem ! •••••••• Zobjé. — Ka ti jeszte, pajdàs? — Zobjé me bolijo. — Vej nemas zobé. — Ravnok me to boli. To je dönok grozno delo v szoszedovoj hisi zsé 7 dni en cslovik lezsi i ga ne pokopajo. — Zakaj ga pa ne pokopajo? — Zato, är je esese ne umrl. tisa stràjka. Vertinja: Lisa nesese pü-sztiti mleko. Vért: Ej, ej lisa je zsé lüdi szociàlista gràtala? Zdaj pa strajkol ! Gdé je pekeo? Tozsnik: Goszpom fiskàlis B. P. me je zsé dugo duzsem 1000 K pa mi nesese plàcsati. Fiskàlis : Szte nyemi zsé po-szlali racsun? Tozsnik: Kabi pa nej, szam szem nyemi prek dao. Fiskàlis: No, kaj vam je pa pravo ? Tozsnik: Nàj idem v pekeo. Fiskàlis: Pa vij? Tozsnik : Szem szé k vam priso. •••••••• Pred birovom. Birov cigànyi: Vi szte to-zseni, da szte edne lacse vkrad-noli. Ali brez szvedokov Vàsz nemrem obszoditi. Lejko idete! Cigany: (Szedécsi osztàne). Biirov: Ne szte csiili? Od-proscseni szte! Cigany (na tiho birovi pravi): Odpiisztite mi goszpom birov, tam odzajaj szi-dij tiszti goszpod, od steroga szem lacse odneszo, csi gor sztänem, tak vpamet zeme szvoje vkradjene lacse, stere na szebi mafti. Cseden ritar. Gorij, gorij obcsinszka hisa. Kricsijo liidjé. Ritar dajte klücs od sprickance. Ritar: Ka bi pa nej ! ne je zadoszta veliki kvàr, da nam veska hisa zgorij! Escse spric-kanco tiidi scséte pokvariti? Betezs ni k. — Isztina da vij szte tak trnok betezsni, zaka pa nedete k doktori? Bogmoj, ve pa escse nes-csem mreti. Zsena i mozs szta sze szkre-gala i potom sze szrdita, za par dnévov je zsena zacsnola zglo-bokim zdiihàvanyeni szäma šzebi sze zgucsàvati : Vàia Bogi, zdaj szem dčnok v nebészaj. Na to mozs szkonträ: Jaz bi pa raj v krcsmej biu! Zsena : B-.iZsnyàk ! szigdär szamo szebi to nàjbokse zselej! Jancsi szi popeva i fiicska, trnok dobre vole je. Béla: Enye Jancsi, da szi pa dobre vole. Jancsi: Kaj pa nej biu, da telko penez mam kak plev. Béla: Kelko pa té plev mas? Jancsi: Nika nej! •••••••• Pravi racsun. Goszt: Deszet kriglinovpiva szem jaz ne mogo szpiti. Àr v mojem zseloci szamo seszt mä meszto. Kelnar: „Zse mogocse" zato szo vam pa štirje v glàvo odisli. Dokasz. Policijszki komiszàr pita ci-ganya: Kak scsés ti pokazati, da je näjdena mosnya 100 di-nàrami tvoja? i Cigany: Proszim vasz goszp. komiszàr, poglednite, kelko Iii— keny mà moja zsépka. V T e m 1 i c i. Pop je poiszko v temlici za-prejte. Ednega mladega fanta, ki je escse szamo 15 let sztar, ga pita: Kak je mogocse tak mlà-domi zsé eti biti? Ka szi pa tvoj ocsa miszli od tebé? Zapreti fant: To lehko zvete pri mojem ocsi szamem — tü v szoszednoj celi na pràvo. Pri goszpodaj. Goszpà: Csé escse eden tanyer szteres, ti z Iona doj po-tégnem ! Szluskinya: Sterega Iona? Od zàdnyega kak szte mi duzsni ali predzadnyega? Barbarics Stefan kalendar küpüjejo. V Aserovoj baoti v Murski Soboti szo Barbarcsov Stefan kalendàr proszili. Dugo szo pre-glajiivali razlicsne kalendàre. I szo szi nikak nej mogli zabrati, en sze nyim je mali, drügi velki i tretji pa dragi vido. Na to dugo odeberànye ji pita g. po-mocsnik: — Nemrete najti poszob-nega? — Najso szam, szamo da ne vem steroga bi kiipo. Àr eden vecs szvétkov i drügi lepše vremen kàzse. Dobra könya. Küharica: Prinàsz trnok dobra könya je. Vojàk: Znam zsé, szem tri küharice meo v toj könyi. •••••••• Goszt (ki je pijen): Tak sze mi vidi, da szem palico tüdi szeboy meo. Krcsmär: Palico je vasa zsena odneszla, ki vasz zsnyov vöni csàka pred dverami. •••••••• Pajdaš, szi zsé vido v M. Soboti to novo Heklicscvo pa-lacso, stero szo sz tisztimi penezi däli zozidati, kak sztno nyemi mi v sörcaj vküper nanoszili! Kak ie to ? Tak je: da g. Heklics nàj-bougse i falejse blàgo màjo, za stero szmo k nyemi nàjvecs pe-nez znoszili. Sogor ebata, da sgécso pä-linko mate. To vörjem, àr szem v nàj-bogsem kotli zsgao, steroga szem v Murski Soboti od Dittricha küpo. •••••••• Sztric, szte zsé vidli Ben-kovo fabriko za kolbäsze? Ne! No té vam pa jasz povem, käksa fabrika je to. Tak velka kak pouJ nase vészi i vszefelé csüdnimi masinami je notri zrik-tana:^en masin szigdàr szébe lét mecse, drügi vrocso vodou, tretji je pa tàksi, da na ednom konci sze zsiva szvinya notri püszti i na drügom konci zsé gotovi kolbäszi zsnyega idejo. En mozs sze krega zs?nov, zaka mä szäko fertau leta drügi krscsäk. Mozs: Csüjes Lujza, to tak nede, da ti v jeszén, na zimo, na szprotolejtje i za leto szi szigdàr nove krscsàke küpüjes, telko jaz nemrem zaszlüzsiti, tak vörtivati ednega uradnika zsena neszmi. Lujza: No ne kregaj sze szigdàr za volo krscsäkov, ràj ti ovadim mojo szkrivnoszt, kak mam jaz szàko fertau leta novi krscsàk, àr szi sztäroga predelali dam v novo modo pri Kiraly Lujzi v Murski Soboti stera znà tak moderno sztàroga krscsàka novoga napraviti, da szäki miszli, ka je szigdàr drügi. Szoszet, povejte kak je to, da na vasoj zemlej szigdàr vsze lepše raszté kak na rnojoj? Ja to je tak, da jaz gnojim mojo zemlo Superfoszfàton, steroga küpüjem v Murski Soboti od g. Cipoth Viktora. Vecs sze vidi z ogläsza v tom kalendàrji. V hoteli. Kelnar: Goszt v Nr. 10 szobi sze tozsi, da je szkoz sztreje dezscs priso v noesi i je do kozse moker grato. Hotelir: Pripiste k raesuni 10 Din za kopanye. A : Bi ti znao mi povedati ka razlocska je med mojimi csrevlami i moje zsené piszkron? B: Nevén! A: Szamo telko, da v moje csrevle voda notri tecsé, zs nyéna piszkra pa vö. Ka sze je vsze vazsnejsega zgodilo v preminocsem leti po čelom szvejti. V Jugoslaviji szo bile 18. marca volitve za szkupcsino; vecsino szo dobili Radikàlci (kormäny pàrt) za tén je pa Radicsova stranka — pripadnoli szo szamosztojni kmecska — szociàlna, tak nàrodna kak demokrat i polgäri demokrati; v Sloveniji szo klerikalci szijano zmagali. — Radics Stefan je mogo z drzsave pobegnoti, àr je na ednom zborovànyi proti dinasztiji gucso, na stero szo ga scseli aretérati. — Prekmurje mà 3 követe, 2 klerikalca i en Radics parti. — Narodo sze je presztol naszlednik, imé je dobo Peter. Bolgàrija: Po vojni szo pävri drzsävo ravnali tak kak nyim je to na haszek bilo — goszpocki parti sze je to ne vidlo i szo po zsétvi revoulocio napraviti, na stero sze nyim je poszrecsilo pàvre zbiti, är szo ne bili organizérani, pàverszkega parta voditele szo szpozäprili i szpoklali. Italije: Revolucija, stero szo tüdi goszpoda proti pävrom i delavcem napravili, je zmägala drzsävo ravnajo Fasiszti po szvojem. Jugoslavija. Jugoslavia je v trnok vazsnem meszti Europe. Nyéna szeverna polovica széga v szrednyo Europo, jugotao pa lezsi na Balkänszketn polotoki. Prek nyé vodijo imenitne mednarodne poti szrednye Europe k Adriji, na vzhodu pa szrednye Europe prek Bolgarszke drzsave v Malo Azsijo i tiidi prek Soluna v Malo Azsijo i Afriko. Jugoslavija meri okroglo 270.000 kvadratni kilometrov, tak je po velikoszti 12-ta med europszkimi drzsävami. Lüdsztva mä 12 milion i trifertäla. Vékse drzsave od nyé szo: Rusija z 5,030.000 km2, Francija z 855.000 km2, Španija z 500.000 km2, Nemcsija z 474.000 km2, Svédszka z 450.000 km2, Finszka z 390.000 km2, Polszka z 370.000 km2, Norvéska z 323.000 km2, Anglija z 315.000 km*, Italija z 311.000 km2 i Romunija z 279.000 km2. Po prebivälsztvi pa vékse drzsave szo: Ruszija okrog 110 milion, Nemcsija 60 mir., Anglija 45 5 mil., Francija 89*8 mil., Italija 39 mil., Polszka 28 mil., Španija 22 mil., Romunija 15-5 mil. i Csehoslovaska 13'5mil. Nase szoszedne drzsave szo razen Romunije i Italije vsze mense od Jugoslavije. Madzsärszka meri 87.000 km2 i mä lüdsztva 7V2 mil., Austria 82.000 km2 i lüdsztva 6,300.000, Grcska 150.000 km2 i lüdsztva 5,700.000, Bolgarija 106.000 km2 i lüdsztva 4,800.000, Aibanija 23.000 km2 i lüdsztva 700.000. Fiume 28.500 kvadratni km i lüdsztva 53.000. — Jugoslaviji na vszäki kvadrat kilometer pride 48 prebi- välcev näjbol goszto szo naszeljeni indusztrijszki kräjaj Slovenije i na szeveru Medzsimurje i v Prekmurji näjredkeje pa v Dalmaciji, Hercegovini, Csrni gori i Makedoniji. Csi zeme-mo je nej trnok goszto, na priliko: v Itäliji je na kmz 128 lüdi, naszprotno pa v Rusiji szamo 17 pride. Jugoslavija je agrärna drzsäva i od prebivalsztva 85 % zemlo delajo. Zsivino povajo näjbole v Sloveniji i Vojvodini. Najvéksi manyäcke szo pa v Makedoniji, ki szo bili do 1. 1912 pod Turki, tam szo kraji, gdé escse zdaj liidje ne poznajo za zsivino stale i za zemlo gnoja, za volo toga pa tedi v tiszti plaminaj szkorotn nika ne pripovajo. V Jugoslaviji sze näjvecs pripova kukorce i za nyo pride pšenica, steriva sze trnok v driige drzsäve vö vozita. Po plaminaj pa ne prepovajo telko, kelko szami niicajo. Pri vinszkem povanyi je pa Jugoslavija strta drzsäva v Europi, tiidi szädje mamo za izvoz. Za fabriesno potrebo pri nasz raszté: Čukoma repa, konople i tabäk itd. V Makedoniji sze tiidi rizs pova. V Bajcaj je Jugoslaviji bogata, mä doszta steinkola, velike cementne bänye, v Srbiji zlät, szrebro, kufer i zselezo, tiidi zdravilni vretinj je trnok doszta, sze tomi bi pa szamo doszta penez trbelo, da bi sze to vö znücalo za koriszt liidsztva. Sto ne szmé v Ameriko? Kak je biu George Washington leta 1789 odebräni za prvoga predszednika Zdrüzseni drzsäv, je té orszäg meo okoük stiri milijone prebivälcov. Orszäg je potrebüvo vecs lüdi, ki bi sze naszelili v nyega, da bi tam bivajoeso bo-gäsztvo vö zniicali i v promet prineszli za narodno koriszt. Dnesz dén mäjo Zdrtizsene drzsäve vise 105 milijonov prebivälcov. Zavoìo tega doszta liidsztva je Amerika zdaj taksi zäkon naprävila, da szamo popolnoma zdrave liicke lüdij pisztij v szvoj orszäg sze naszeliti. Vszi, ki scséjo v Zdriizseno drzsävo Amerike sze naszeliti, morejo popolnoma zdravi biti, šteti i piszati znati. Zäkon prävi, szledecsi sze neszmijo v orszäg püsztiti: kak nori, norcsaszti, kroniesni alkoholiszti, bozsnjaszte oszebe i oni ki imajo tuberkulozo (jetiko) ali kuzsno bolezen (ragäjos). Med te bolezni szpäda trahoma, szräb, grinta i szpodne bolezni. Kak „morälno neszposzobne" zäkon izklucsi one pri-szeljence, ki szo bili szodno szpoznäni, oziroma sze szami szpoznajo krivim kaksega zlocsina ali pa presztopka pioti nravnoszti. poliganiszti, prisztäsi vecs zsen, prosztitutke i vszi tiszti ki pridejo v nemoralne szvrhe, i anarhiszti. Nadale kodiske (bernesi) i tepesi. Z Azije je vö zapreto sziedecsi orszägov lüdsztvo: Indije, Siam, Indokino, Afganistan, z ru-szkega Turgestana, Brabije, Nova Guinea, Borneo, Sumatra i Java. Najnovejši zakon naso lüdsztvo tüdi szamo nikaksi % dovoli i od tej najprvle tiszti Iejko idejo, steri tam mäjo szvojo näjblizsänyo rodbino, kak; zäkonszki en ovomi, deca sztarisom ali sztariske deci i potom szamo ovi drügi. ••k«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Našim postüvänim cstenyärom! Proszimo vsze nase postüvane csenyäre, da szvoje po-trebesine naj küpüjejo szamo pri tiszti trgovcaj i pri tiszti mestraj naj dajo delati, steri oglasüjejo v „Dobrem Pajdaš kalendäri", är szo nam oni ! sztém omogoesili, „Dober Pajdaš kalendàr" po tak niszki ceni vase roké ga dobiti. Stampanye kalendära trno doszta kosta i brez ogläszov bi kalendàr escse ednok vecs kosto kak zdaj kosta. i csi te v tej baotaj kaj küpüvali tak povejte, da szamo zätok szte tä prišli, är szte nyegovo imé steli v „Dober Pajdäs kalendäri". Nadale naznänye dàino vszem nasim postüvänim cstenyärom i tisztém obesänom ki bi käkse zselenye meli z „Dober Pajdäs kalendàr" reditelom i läsztnikom, da sze naj obrnéjo na sziedecsi naszlov, — är se on zdaj tain drzsij: Talànyi Franc, S v. Jurij ob Ščavnici. Peterka Ivan trgovina z zseleznino k „koszi" v Murshi Soboti - SolszHa ulico »VieTo! präöe „TBrszkß i Vulkan" fcosze fiifeiZ skér za vszäko vrszto mostre i vszefelé zseleznj klihinszko poszodo po trnok niszki ceni. Posamezna številka 1 Din. Uredništvo v mf Upravništvo v Murski Soboti ^^ _ «Bk ^ ^ Murski Soboti Rokopise ne vrača flk| jPt ^ A ^M KvadJ^tanelD Izhaja vsako soboto HV^i J HIB W BWB Oglasi za celo stran, stane s poštnino ■ yM jBB^B M^V ■ H za pol za četrt stra- vred za celo leto 40D, ^ ^ ^^^ ^^^ ^^^ w ni stanejo 75 p za 1 četrt'fefa io d. za Narodno-socijalistižen tednik objavTVim*epopusnt! 1. štev. Murska Sobota, dne 5. januarja 1924. II. leto. Szejmi v Prekmurju, Beltinci (zsivinszki in kramerszki) 20. januara, 24. na presztopno leto je 25. februara, 25. aprila, 27. junija, 15. julija in 5. nov. Bogojina: (zsivinszki in kramarszki) 19. maja in 4. szeptembra. Cankova: 19. marca, pondelek po szvetnoj nedeloj in szv. Trojsztva nedeli, na Rupertovo v szeptembri in 11. novembra. Crenšovci: (zsiv. in kram.) pondelek 3. maja in pondelek 14. szept. Dobrovnik: (zsiv. in kram.) pondelek po Telovom in 25. julija. Dolenci: 16. julija in 6. decembra. Dokležovje: (konjszki, goveji in kram.) 18. junija in 21. auguszta. Dolnja Lendava: (konjszki, goveji in kramarszki) 25. jan., cseirtek po tretji posztni nedeli, Veliki csetrtek, pondelek po Binkostih, 28. julija, 28. auguszta, 28. oktobra in na csetrtek pred Bozsicsem ter vszak torek szvinjszko szenye in za drobnico. Ako pade na torek veliki szejm, potem sze vrsi szvinsko szenie na driigi dén. Grad: (G. Lendava) 28. marca, 20.jun., 16. aug., 29. sžept. in 30. nov. Hodoš: 10. marca, 5. julija, 19. auguszta in 5. oktobra. Križevci: (zsivinszki in kramarszki) 16. aprila in 4. junija. Krog: 4. maja. ►vuzdoblan: na Krizsni csetrtek. Murska Sobota: (zsivinszki in kramarszki) v pondelek pred posztno nedelo, driigi pondelek pred Velko nocsjo, csetrti pondelek po Velki noesi, 24. junija, 24. auguszta, 15. oktobra in 6. decembra. Martjanci: 6. maja, 6. anguszta in 11. novembra. Petrovci: 4. junija, 4. julija, 8. szeptembra in 28. oktobra. Prosenjakovci : (zsivinszki in kramarszki) 15. marca, 16. junija, 2. szeptembra in 28. novembra. Puconci: (zsiv. in kram.) 28. maja, 10. julija, 10. szept. in 10. nov. Pužavci: 13. julija. ' Rakičan: (zsivinszki) 26. marca, v tork pred Binkosti, 2. julija, 17. auguszta in 8. oktobra. Selo: prvo nedelo po Szrpnoj Mariji in Miklosovoin. Sv. Benedek : pred Pepelnicov, po posztni kvatiaj, po Cvetnoj nedeli, na Velki pétek, po jeszenszkih kvatraj in pred Bozsicsom, vszigdär v pondelek. Sv. Jelena: 18. auguszta. Sv.Jiiri: 24. aprila. Tišina: 25. februara, 5. junija. 8.-9. szeptembra. , Turnišče: (zsivinszkin kramarszki) v csetrtek pred Cvetno nedelo, driigi pondelek po Velki noesi, csetrtek pred Binkosti, 12. jnnija, csetrtek pred Velko meso, drügi dén po Mali mesi, 4. oktobra, ter vszak csetrtek szvinjszko szenje in za drobnico. Cse pade velko szenje na csetrtek, potem sze vrsi szvinszko szenje driigi dén. « ^jfmMMM fSintift trg°vina z manufakturo ; Julluu UVulll Murska So b □talcEPhuenau lica 176 j ......____ • Vszigdàr terpécsi „Plodjenyà-Kalendàrium" nàjhasznovitnejse hisne sztvàri. Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Kouyi Glavne märhe Szvinye Konyi Glävne märhe Szvinye Konyi Glävne märhe Szvinye Januar 1 Dee. 2 Okt. 8 April. 23 Mäj us 5 April. 5 Febr. 9 Aug. 25 Szept. 7 Aug. 7 Juni 13 Dee. 27 5 6 12 27 9 9 13 29 10 11 17 31 9 10 16 Mäj. 1 13 13 17 Szept. 2 18 15 21 Jan. 4 13 14 20 5 17 17 21 6 12 19 25 8 17 18 24 9 21 21 25 10 26 23 29 12 21 22 28 13 25 25 Märe. 1 14 28 27 Juli 3 16 25 26 Nov. 1 17 29 29 5 18 30 31 7 20 Febr. 29 30 5 21 Junius 2 Mäj. 2 9 22 Okt. 4 Szept. 4 11 24 2 Jan. 2 9 25 • 6 6 13 26 8 8 15 28 6 6 12 29 10 11 17 30 12 12 19 Febr. 1 10 11 17 Juni 2 14 15 21 Okt. 4 14 16 23 5 14 15 21 6 18 19 25 8 20 20 27 9 18 19 25 10 22 22 29 12 24 24 31 13 22 23 28 14 26 27 April. 2 14 28 28 Aug. 4 17 26 27 Dee. 3 18 30 31 6 20 Nov. 1 Nov. 1 8 21 Marc. 2 31 7 22 Julius 4 Juni 4 10 24 5 5 12 25 6 Febr. 4 11 26 8 8 14 28 9 9 16 Märe. 1 10 8 15 30 12 12 18 Nov. 1 13 13 20 5 14 12 18 Juli 4 16 16 21 5 17 17 24 9 18 16 23 8 20 20 26 9 21 21 28 13 22 20 21 12 24 24 30 13 25 25 Szept. 1 17 26 24 31 16 28 28 Mäj. 4 17 29 29 5 21 Aprilis 30 28 Jap. 4 20 Aug. 1 Juli. 2 8 21 Dee. 3 Dee. 3 9 25 3 Marc. 4 8 24 5 6 12 25 7 7 13 29 7 8 12 28 9 10 16 29 11 11 17 April. 2 11 12 16 Aug. 1 13 14 20 Dee. 3 15 15 21 6 15 16 20 5 17 18 24 7 19 19 25 10 19 20 24 9 21 22 29 11 23 23 29 14 23 24 28 13 25 26 Juni 1 15 27 27 Okt. 3 18 27 • 28 Febr. 1 14 29 30 5 19 31 21 7 22 Màjus 1 Apri. 1 5 21 Szept. 2 Aug. 3 9 23 Telko jajc mi zneszéjo moje kokoši, da me veszeli kokoši povati, jajca pa nàjraj odam R A T N I K-u v Gornji Radgoni, Spodnji Bris 14 stepi pMcsa po najvéhsoj dnévni ceni! Vàzsno za betezsnike i z& cieco ! • • : #B||n Posliivanim obcsànom naznänye dam, da j : I 20 IrlftAK sze v m0Ì' pekarni dela vecs féle cvibak : j ^ w ■ m+rmV'X tak kak: vaniti ja, Cimt 1 Karijander. : j Poszebno màloj deci je pri- Unii ion bplic?" steri sze P°s>'a P° : : porocsliv lasztni izdelek nill Ulju I/ nunuu celoj Jugoszlàviji • Prva lukszoszna pekàrna v Prekmurji jvekoslav'kralj v Beltincih! Szakomi Je nyegov haszek, poglednoti 11* W 8 krscsäk i gotov szpogen gvant baoto j Hin 11 Ml MIL Blovni trg! • v Berger-jovoj hisi : Pàrizsi i Bécsi krscsàkov model velko zbéranye szigdàr v zalogi, j i Vszeféle predelàvanye krscsàkov. ZsenszHo perilo, strumpfe, j bluze, férange, baba nastriliane garniture itd. najcenejšo uretina. j Norcsics Franc csevlar Murska Sobota, Slorensha ul. ZSZ Naznänye dam mojim kundom, 'da szem sze odszelo z Radgonske ceste v Sluvensko ulico 252. Delam hitro i fai vszeféle lejpo i elegantno obiitel ! Glazsojne, glazse, kupice i vszefelé j porcelanszka poszoda, kak tiidi spe-carijszko, galanteriszko blago, mela, j otrobe, pseno, rizs, màszt, käva, zsäjfa j * j i vszefelé drobnarija itd. sze dobi pri j Albin Sagadin, Beltinci j a ]os. Močnih Murska Sobota prek od Katolicsanszke cérkvi Dela vszeféle kamene krizse na grobe i tiidi sztäre po-prävla po trnok niszki ceni Zdraviiiscsß Szlotino Radinci <$>®®®<$*S><$><$> Rodinszho szlafina: Zdravilni Kraljev Gizela vrelec . junija do IS. szept. Naznänye dam vszetn postüvanim obcsanom, da szem tf szvojoj hisi, Szofeszka ulica St. 374, za Boros kavärnov odpro trgovino zmesanim blagom. Odävam vszefelé drobnijo, melo, otrobe, mäszt i vsze do-macse potrebcsine po najnizsni ceni. — Szpostovanyem Debelak Mafia si^^isS Mursko Soboto .............................. NAJMODERNEJŠA I FABRIKA MESZNATI -/r NOV FABRIKO IN / ^^ IZDELKOV Z LEDE- / Ä / j | GOVENSZKO ZSIVINO I N , SZVIN YSZKO m i sVIl Z HLADILNICOV / -----.............. IfflPOHT - EXPORT / . I I : >> / : 5 ^j | ^^ / Import - Export ; m f /govenszko' /zsivino IN / / S Z V I N Y S Z K O / / •••••••••••••••••• / DELAJO SZE j I // V S Z Ä K E v R- j 5 / ^^ /SZTE KOLBÄSZI, i g ' ^ f SZALÀMI (zimszki i j | / tiidi letni), VSZEFÉLE j ■ J / PREKAJENO MESZO: | m i Leder! Podplate! Csi scséte dobro i fai blägo küpiti, te idte v lederno baoto Albin Sagadin*a v Beltinci Tü dobite vszefelé leder, podplate, sujszterszke potrebščine gotove cipele, tüdi sze küpüjejo szirove kozse i gubacske po näjvisisi dnévni cejni. — Szirove kozse sze zemejo v delo, stere sze vödelajo v fabriki I. Sinigoj v Ljutomeru ZOBOTEHNICSNI ATELJE V Dr. Geigerovoj hisi v Murski Soboti dajte szi popraviti votle zobé. — Zalijem zlatom, szrebrom i porcelanom. — Delam nouve zobé pa cejle rede z kaucsuka, zlata i zlate korone, moszte pa zobé z strajfami. HEIMER OSKAR» zobär Naznànye dam, da sem.otvoro trgovino z mešanim i manufahtiirnim blagom u Brezouci V baoti mam vszeféle drobnijo i trnok doszta lejpoga i mocsnoga blaga za moške, zsenszke i deco. — Mocsno platno za sörce, nastrikani szpogen gvant i strumpfe za zsenszke, moške i deco. — Trnok niszke cene! BENKO KÄLMAN • BREZOVCI HORVATH JANES SZTROJNI KLUCSAVNICSAR MURSKA SOBOTA v Slovenska ulica 254 Vzeme v delo vszefelé masin-sloszarszko i mehanicsno delo, poprävla vszäko vrszto dampfmasine, specialno pa pre-delàva mlatilnice na kugel-lagere, nove dupliske korpe i vszefelé driige popravila po näjmensoj ceni. Veletrgovina z vinom Nad ai József Murska Sobota. Poniiia prima sztäro in novo vino po nàjménsoj dnévrtoj ceini. — Tocsna posztrezsba. Schöch Samu inalar in farbar Munslis Sabota, SlQUBiiska ul. 253 Prevzeme vszefelé v tou mestruo szpädajocsa mènsa i véksa dela, kak màlanye cerkvi, szob, färbanye pohištva v färbi vszäke féle dreva. e OolJFO bldgoi t Mm%ka Sobota i Aleksandrova c. 1S5 prek gostilne Turka j Trp™ gotonljnsdnih màib obleli ••'............................% : Dobra posztrezsba! : NalfaSeJsa baota z mešanim blàgom ie s« i Mursia g sze vszefelé specerijszko lì 11 il lì I fl » t!id* zselezno poszodo dosta al e j kak gdér stécs indri. — J jc^^atrr^t"!ryrpcLJ rryzrricacxrt Jugoslovanshi Kreditni zavod v Ljubljani r. z. z o. z. podružnica v Murski Soboti t obresztuje hranilne vloge po 0 za vehsB vszote v tehocsem racsuni po dogovori Poszolila a vknyizsbeno, na vrejdnosztne papirje in na j lago lezsècse v javnih szkladiscsih. — Inkaszo j aktor in trgovszke informacije. — Ktipiije in | däva vszako tiihinszko valuto. Izdaja cseke in ; kreditive, izvršuje nakazila na vsze tu- in ino- j zemszka meszta. Promet v leti 1922 K 240,454.920'— t : i '_' VcärT^V ' ' i '-'»' '.' t r - V - V "ir : 'izxiü 'f^V-'i'fViHTi^'l-'i'-'r -an Najppvi turbinszki mlin v Murski Soboti je LUDVIKA ŠIFTAR ? steri zerne vszeféle szilje v mlenye i se jäko lepa A bela mela napravi. Vszäki vérd szi szvoje zrnye f • lejko szam poszebi szemele tak kak sze nyemi vidi. • I Mihael Dermota ! lüzsnyarija in trgovina z ledrom I Sv. Jurij ob Ščavnici I zeme v delo vszake féle szirove kozse, stere po najnizsni ceni vözdeläva. Tüdi vödela kozse na boxleder. V zalogi mä najbokse podplate i vszake-féle leder, stere odäva po najnizsjoj ceni. IPtIPbmiinri I Prepricsajte sze, ednok kiipte pri meni nemimi in j te vidli; da nindrik ne dobite tak {äK .-----------/ IVAN K O VA CIC STAVBENI IN UMETNI KLJUČAVNIČAR Prevzeme popravila strojev vseh vrst, lastna mehanična delavnica za popravila koles in zaloga koles LJUTOMER - SLOVENIJA j Kofjacs Francz S Murska Sobota I Lendavska cesta. Prek od Holbartove ostarije. | § Delam vszefelé sloszarszko delo, kak: novi hisz obi- § Ijanye (ceszto in ogradne gatre), gatre na grobe, krizse, g zselezna vrata, gatrene sztube i vszefelé künstna dela. Popravlam bicikline itd. po nàjménsoj cejni. Delam noše spariiete i tudi je propranlam po nàjménsoj cejni. I r r I Mocsno blago! Fai blago I i I i 1/ üsnjariji i ledernoj trgovini Gabriel ZSÜQVBCS v Gornji Radgoni sze dobi leder vszefelé färbi, vsze sujszterszka potrebscsina, kak tüdi szirouve kouzse sze po najménsi cejni vödelajo I Dobro blago f Kmmmmmt v I Lejpo blago! Gotov moški gvant sze dobi pri MAYER STEFAN szabouli MURSKA SOBOTA, Radgonska cesta 257. Na prebéranye .mä vszàkeféle moške i pojbinszke gotove oblejke, hoube itd. Zgotàvla tüdi na prosnyo vszeféle szaboulszko delo. O d ä v a vszàkeféle stofe, tkäln/no, cäjge, podmetälje pouleg zselejnya sze vszäki vöobszlüzsi po primérnoj dnévnoj cejni. Marici Anton vörar i Instromonteur (niiiszerèsz) BELTINCI, Cerkvena ul. 52 Priporocsa szvoj najfinejši i najbouksi verkstat, popravla vszeféle vöre, ma-sine za sivanye, brüszi i popravla ma-sine za vlaszé rezanye, te masinje za viaszä rezanye v čelom Prekmurji sze szamo pri meni briiszijo i popravlajo. GaranSéren za vszako delo! Veliko, dugolejt gorisztojécse trstvo v Murski Sobot ina glàvnom piaci je Henger Béla trstvo Dobi sze vszakeféle leder naprebiranye, v velkoj i maloj meri. jn szirove zsivinske kouzse i Ju vszakeféle szilje po naj-vlsisoj dnévnoj cejni. a axxa a «) oc» □ rsoaoa □ Doaoaa □ I ö i 1 i a s c8=o aoa a cxooa a «om a irsaocii NEMECZ JANOS MURSKA SOBOTA Odàva aajbougse m a sin e za sivanye, szlamorezanye, sejavtye. Tam sze dobijo najbougsi bicikli, vseféle zseSezno blàgo pa tiidi uni najbougsi masinszki oIì.hhi 8 a □ 8 a s a [ 3ozip DibeS'sfiiino Sinei j I prevzema vsza sztavbena dela kako : sztresne zslebé, kritja sztreh I | sztrelovode i vsze galanterijszko posoudvo, štedilnike (sparherde), g B vszakovrsztne kotle, kopalne vane, peronospora sprickance, hisne I I telefone ter vsza popravila p j najnizsjih cenah. — Priporocsa sze J I Josip Dibeičar, stavbena in galanterijska hleparna, Slatina RadiilCi. | ''i-'V. ' Najbougse V cisto i klicavo v- i semenje vsake & ì felé! Cenili zastonj na zahte-vanje vcsaszih se posle! Zakaj kupujete!: indri manufakturno blägo I — drago — csi dobite pri ® A Stef. Smodisi ü Murski Soboti polek Dobraja 10 odstot-falej pa dobro blago. Tam dobite dobre Angleške stofe, cäjge, vunate, kak vszefelé parhente, oksforte itd. itd. Osze 10 odstotkov falej kak indri •••••••• •••••••••••••••••••••••• Denko lak. tisiar Murska Sobota, Slovenska C.Z65 Dela vszefelé tislarszko delo, kak najmodernejše pohištvo z trdoga ali z mékoga leszä, tüdi pri zidanyi vszàkoféle delo vzeme gor. Delam tüdi skrinye najfinejše i näjfalejse. Najbogsi Portland-Cement, Paper za sztrého, Izolér-papér za zid, Beton za mokre peovnice, Steinkohl, Superfoszfat (miitragy), Vogelje za kovacse, Drva vszake vrszte sze dobi po dnevnoj ceni pri Czipoth Viktor SBStìK Murska Sobota Benjamin Dibelčar in drug kleparsztvo, umetno i masinszko sloszärsztvo v Gornji Radgoni Gor zeme vsze tomestrijoszä-dajocsa dela i poprävlanye. Autogenicsno rasztoplävanje vszeh zseleznih i kovinszkih predmetov. Zaloga novi i sztäri biciklov i nyi potrebscsin. TUdI szb dobijo novi rari, spariteti, zselezne pécsi i strelovodi. fìisjvélìsa trgovina z ledrom v Murski Soboti je) (vdova ANA COR j ^ Dobijo se po nàjfalejsoj cejni vszfelé suj- szterszka potrebscsina, kak box, sevro, telecsji i kravji leder v zsùtoj ali csar-noj färbn podplati, skér za sujsztre, drete, klfnci, csiriz, vouszk itd. itd. ^Blago vdove AHE CüB-a sze szamo hvali!^ GUSZTAV DITTRICH speoglap, iiotiär in instalater s MURSKI SOBOTI. V delo zeme: vszako vrsz-to gradbene spenglarsz-ke dela, kak: zslibé na hiso, pokri-vanye torme i pokrivanye' z palami. Dobi sze vszigdar gotovo küny-szko blago i vszako féle plejnatna potrebscsina iz szvojega gornajdenya. Dela kompletne sztrelovode (viläm-hàritó). I)ela acety-len gaz szvojim naj-bougsimi sisztema aparati. Na dale: vodovode (vizveze-ték) kopalne naprave) itd. Vzeme vsze tou delo szpädajocse popràvlanye. V szkladàrnici mà vszigdàr kuf-rene kotle za zsgànyé in za kotlenico po sza-ksoj velikoszti. Dela vszàko féle kufrena dela kak: kotle za sparhete (za vodo szegrej-vanye) po meri. Na popràvlanye sze zeme vszàke féle kotlarszko delo. Velika zaloga kuferni predmetov. v ZS1Ì.EZNO TÜ30VIH0 STEFAN HEKLICS-i v MURSKO SOBOTO Lendavska cesta Prave „Törszke i Japànszke kosze" Csi scséte dobre koszé meti tiszte präve Törszke i Japànszke pa prave Tirolszke kamle kcoj, té morete iti t por- Nadale näjbole na pre-biranye sze escse dobij: vszefelé Engleska i Präj-zoszka skér za vszeféie mestre gare, tiidi vszefelé driigo zse-lezo, kak: sinyè, obrocse, naredi, lance, cveke, raszoje, lopate, motike, szekére i Iejpi sparhetke za notri zidati, lepi kaszlin sparhetke, vszefelé pecsij i fäjno lepo küny-szko poszodo. Najvéksa zaloga (raktär) za Traverze i slésze stere sze vszigdar lehko dobijo po m jfalejsoj cejni. Escse za tiszte masinszke vèrte i mlinare, steri scséje dober Masinszki i Cilinderszki oli meti, morejo tiidi iti v baoto Stefan Heklics-a v Murski Soboti za Prekmurje. Mursko polje, Slovenske gorice r. z. z s. z. Gospodarska zadruga s seti@Iem v Gornii Radgoni odäva: manufakturno, specerijszko, kolonijalno i galanterijszko blago, deli-katesze, glazsojne i glazsonyszko poszodo, szuho i olajovo färbo, karbo-linej, masinzki olaj, benzin, itd, Zadruzsniki mäjo pri kiipövanji popust. Podruzsnisa: Veršej pri Ljutomeru. Brzojavni naslov: Gospodarska Gornja Radgona. Racsun csek. urada v Ljubljani št. 11.795. Telefon štev. 5. S3>0§ Telefon intcrurlian 7 Martinušic in drug tovarna usnia w UUTOHERU Vö dela vsze vrszte Icdra i podplatov: Kravje, teletine, szvinjSzke in konyszke na tsarno in zsuto. — Telecsi box csaren, zsuti i sven farbi. Goveji box csaren, konyszki sevro. Podplate goveje 3 krat vssajene, szvimysske podplate, znotranye podplate. Gonilne jermene t blank leder. - Prevzeme v delo vsze vrszte surove kozce, csreszlo Gubacse. Podruzsnica ¥ Cankovi odava i kupuje vzse vrszte kozse i prevzeme .*. vsze narocsila. Zahtevajte nase cenike. .*. Bpzojapl : Martinušic UE 8 8 D 8 8 Stavbeno in pohištveno mizarstvo Karel Hoj s Gor. Radgona Zaloga mrtvaških krst. 9 V.1HM2S.N. 8 ] Karl Halbärth 8 trgovina z železom jj Gornja Radgona fi ] - Ustanovljeno leta 1810 - | acca------------------- □cacaeicacacacacacacacaacacacacjacaacao IMESZARICS STEFAN | D MURSKA SOBOTA • Q Q Prek o «i katoliške cérkwe. Q I Velko sskladiscse. Onévne ce j« e. | S CEMENT V#4PNO, BLANYE, LATE in H g Za ZIDANYE, KAK STAVSENS LESZ. jj ncacacacacacacacacairacacacacacacacacacacaeicaCT glDDDgööDDÖODQDÖDÖÖDgDÖOOOÖöDDDDDOÖDDOÖQÖDDDDööODO^ g ■ ca — C5 a ES ES O ca ca ca C3 ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca Grüntana Griintana 1855 ^^K O. j 1855 _ ^ - a o/ ^v MURSKA SOBOTA Vp Telegraf: ÀRVAI. Telefon broj 14« Kolonszka, specerijska in vseféle mele, zrnya velka trgovina. Herceg-Boszne orszacska szekuläcijszkoga driistva krajinszko zaviipnistvo. a ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca C3 ca ca ca ca ca ca SDÖÖÖÖQDÖÖQÖQÖÖÖÖDOÖQDQDQQÖÖÖÖQDDÖÖÖQÖÖQODOQÖÖQDDS SZUKICS G YORGY klobicsar v MORSICI SOBOTI» Dobijo sze vszeféle krscsäki proszti i fini, moderni Becsa, modelet Becsa in Gräca po najménsoj szolijdnoj cejni. 7« f^fl rtPfiP7P sztäpoga krscsäka nouvoga lui pCHCAC domite i prisparate doszta peiiez, csi ga däte vöpucati pri zgoraj imenüvanom klobicsàri, tüdi sze :-: pofàrbajo krscsäki v csarno, szivo ali v kàksostécs färbo. :-: m . i 00 ## » Polszk goszpodärzka i mehanicsna delavnica JJ I Ivan Hücsan-a v Murski Soboti |. • Szolidno delo! je prvovrsztna! Primerne cejne! • ' JJ Tam sze szprejmajo v popravo ali predelavo mlatilni i parni masini, J? •e automobili, rnotorbiciklimi, bencin motori itd. •« §9 S Naszekauanye mlinszki valékov sze dela najmodernejše i najbougse. 25 • Polszko-goszpodärszka in mehanicsna delavnica (verkstat) Dov. Domjan fflihóly-ja pod vodsztvom Alek. Vogrincsicsa v Murski Soboti sze vzeme v delo vszefelé masin-sloszar-szko i mehanicsno delo, poprävla vszäko vrszto dampf masine, mlatilnice i tüdi vszefelé mlinszko delo, gäterne zsage na novo i na popravek po nàjménsoj cejni sze najbougse i näjmocznejse poprävla. I Celo Prekmurje zna, ka je moško in zsenszko blago za obleke najfalejse v trgovini Franc Seršen v Lotmerhi (poleg cerkve). Näjbogatejsa izbira. gQOQOQQÖÖÖÖOÖÖQÖQQDDOQöOQOQOOOOöOODQQQÖDnODDDÖQÖÖg B Titan ]ozsef s Gernelovcs 1 l g • j§ küpüje vszeféle polszke pridelke i szadje g ; g :: vszigdär po najvéksoj dnévnoj cejni :: §j qqqoöqqddddoqddöqdooodöqoqöqöqödqöddqqöqddqddqdqqS I ,<((F I J Al. Sotlar J I export jajc, perotnine | in divjacsine jzjjk ^ Gornja Radgona Telefon štev. 6 kiipiijem na drobno in debelo po najvisisi dnévni ceni. I Prekmurci ! Csé scséte fai zselezo küpiti tak prite y Lf Ut HIß i" k v zmìem® trgovino üilap na Huberievem me £2 w fé 15 {G K tam sze dobi v szäkse vrszte zselezo, tak kak: obrocse, koväcsko, sloszerszko, mizarszko, szotlar-szko skér, razlicsni spori, kliicsi, lakati, panti za okna i dvere, kuhinszkp poszoda, pralni i zsgalns ku-ferni kotli in kuferna péra za madrace i gotovi drotnatni madraci. Zselezni krizsi na grobe i kriszke, drodatni plot, sparliate za notri zidati i znogaczami, zselezni i plejatni piszkri, rorih. Kosze vszakovrstne, szrpi, briiszi pravi tiroiszki kamni. Okovje za konj-szko skér. Oblijalo v szaksoj farfai za loncsare. Traverzi piikseni präj, spri j i v sze driige lovszke potrebcsine. Dobi sze siajboukse zseiein© bSàgo po néjnizsni ceni. m V. Vilar, Ljutomer telesna trgovina. i m § à V Movo] gosztiini v Murski Soboti sze s zi g dar dobi j frisko pivo pa dobro vino in vszàkem vremeni najbougsa topla i mrzla jesztvina 13os. IIančiga|t Gornja Radgona I trgovina z jajci, perutnino in divjacsinov Iküpiije vszigdär po najvisisoj dnévnoj ceni I Na drobno! Na debelo! I Vszäh ppemislava, zakaj ? : küpüje jajca, maszlo, sziihe gobe, zmirom po nàjbogsih dnévni i ceni — i sze v toj baoti odàva raznovrsztno blago po nàjnizsji ceni. \ Rrinnnnn IP (pilli I Tre°vec Franc Sentar naküpi vsze blàgo : UUyUVUI ju lojni! za szvojo baoto vedno szam iz prvega vira j i ga torej szvojim cen. odjemàlcom lejko po nàjnizsji ceni dobi ; : ravno tak radi ugodnih trgovszkih zvez placsiije vsze polszke pri-: delke vedno po näjvisisi ceni. — Priporocsa sze, da vszàki proda i szvoje pridelke v baoti mešanega blaga Franc Seniar, Hala : Nedela i Ljutomer« gdé szi lejko dobro naküpi szvoje recsi. Näjfalejsa baota zsàganega kak sztàvbe-nega leszä, I zvün toga gotove skrinye vsze velikoszti, proszte i fäjne, kak j tiidi slàri i drügo k-coj szpädajocse potrebscsine sze dobijo pri 1 ALBIN SAGADIN v BELTINCI. Naznanyam cenj. g. lovcom, da vszäko vrszto sztreljeno divja-csino po najvisisoj dnévnoj ceni kiipüjem. — Na dale küpüjem in prevzemen od g. trgovcov za Import, Export Jajc i perotnlne TÜRK 3D5ZEF, gosztilnitsar » JKUHSHI SOBOTI. PROBST Izyoz jajc, perutnine in inoszlo [imm\) placsa po najbogsoj dnevnoj ceni i I I I i I i I I Fodruzsnica: Središče [Franc Vip, Pßsztavracija j ; SLATSNA RADINC8 pri kolodvori | ponüdi vszäkem dnevnem csaszi topla i mrzla jedila, prvovrsztno 8 ljutomerszko i svoje lasztno vino. —u letni szezoni pninursztni honcerti. ® Poutniki za szpanye szobe vszigdar dobijo J STARA GASZA BRUNO v MORSKI SOBOTI d.d. prej MURASZOMBATI TAKARÉKPÉNZTÀR Nasztàviena v 1873-tjem leti. V 1923. razpiiscsena i afilirana z Jadranskov bankov d. d., Beograd Prejk vzeme na knizsice notri djane vlozsbe tak tüdi na tekoucsi racsun na najvisisi interes. Szpunyäva vsze bancsne poszle näjkulantneje Ekspozitura poutne kanceloje Jadranske äonhe Zasztopsztvo Ifnie Navigazioni Generale Italiana SzeljBiilHi dobijo brez pläcse vsze potrejbne informacije Hiftro-zicS podjetje« Tü je prilika nouvo formu amerikan-szki cigeo, steri sze dela sz cementa i sodra i je 60% falejsi kak zemlé cigeo. Prvlé kak bi zemlé cigeo kiipili, pogletnite szi pri meni té novi cementni cigeo. — Cigeo sze dela tam (presa) na meszti dé sze bo zidao ram. Franc Novali, zidarski podjetnik, Murska Sobota Csi scsete fai blago po dobro Stupiti té ite k HZ SHRflBUN-i v PÜCONCE tam dobite vszefelé najlepše, näjmocs-nejse i näjfalejse blago, tak kak: STOFI: pravi Engléski i Cceski kamgarn, chevioti cäjgi, zsamati za moške i zsenszke obleke. PLÀTNO: vszefelé vrszte za bluze, szrakice, vankise i blazine BARHENTE: flanel najfinejše vrszte méki za szpodnye jenke i lacse pa za domäcsi gvant. ROPCI: najlepši szvileni i vunatni na glavo, pa velki topli na sinyek. NAST^IKANI topeo szpogen gvant, velki ropci i strumpfe za zsenszke, moške i za deco. Najmodernejši i lepi gvant za szneM i mladozsence. Pocseni zgornyi obcsäni! Prvlé kak bi Vaso potrebcsino za obleke szi gdér indri küpili, poglednite mojo baoto.