SONJA KLEMENC Jakob Savinšek - portret Ivana Tavčarja Predstavitev umetnine na Tavčarjevem večeru v Galeriji Franceta Miheliča, Kašča v Škofji Loki, 26. oktobra 2001 A\tor portreta hana Ta\čarja je eden najpontembnejših slovenskih kiparjev 20.stoletja, umetnik Jakob ,Sa\inšek. Kipar je obogatil na.še kiparstvo s spomeniki, postavljeninii .sirom pt) Sloveniji, l^oleg NOEi posvečenih pomnikov predstavljajo glavnino spomeni.škega opusa portretni liki znanih slovenskih kulttirnikov in po litikov. Pomembni so zato. ker kažejo razvojno linijo od klasičnega tipa javnega spomenika na poli sj^reminjanja likovnega koncepta k modernej.šim oblikam, pa tudi zato, ker pričajo o umetnikovi navezanosti na domačo zemljo in o njegovi zavesti o pontenu spomenikov za slovenski narod, V pismu prijatelju ,\ndreju Hietigu je kipar zapisal: 'Delci! sem iz prepričanja, da moram dati narodu, kateremu pripadam. fxe. kar morem.'^ Mogočna postava pisatelja Ivana Tavčarja na Viscikem v Poljanski dolini, v gore zazrti planinec in ]iisatelj julius Kugy v Trenti, lirično poduhovljeni pesnik Simon Gregorčič v Kobaridu, če izpo,stavim najbolj veličastne, so osebnosti, ki po kiparjevi zaslugi živijo med nami in preckKujejo v sferi večnosti svojo enkrat ne:) izrazno moč, skladnost in iiolnosi. kar vse označuje umetni.ško govorico. Naročilo za spomenik pisateljti, politiku in ljubljanskemu županu Ivanu Tavčarju je Jakob Savinšek dobil na vrhuncu svoje ustvarjalnosti leta 1955; to leto je pome nilo kvalitetno prelomnico v kiparjevi portretni umetnosti, kajti dosegal je visoko skladnost med likovno zamislijo in izvedbo. Savinšek je bi! (Kiličen portretist; z pro- nicljivim intelektom je po natačnem opazovanju in preučevanju fizično-značajskih potez prodrl v duhovno življenje upodohljenca in nikdar mu ni zmanjkalo možnosti, da je svoja spoznanja likovno izrazil, ne da bi za.šel v maniro. Vsakega od portreti- rancev je kiparjeva roka oživila v njegovem značilnem duhovnem svetu in za vsakega od njih je iskal iijegovemu značaju ustrezen oblikovni izraz; zato je v.sak posamezen portret v opusu slogovno različen, individualen in enkraten. S portreti ranjem Ivana Tavčarja se je kipar intenzivno ukvarjal dve leti. V tem času je bil sre di .študija .stiliziranih figur ,s\'etovno znanega kiparja Henrya Moora. Tisto, kar je bilo Savinšku blizu, je bila Moorova oblikovna poeno,stavlieno.st, fa.sciniran pa je bil tutli nad njegovimi preciznimi in enostavnimi postavitvami kipa v naravni pro.sior. Med osnutke za spomenik, ki sicer predstavljajo predvsem celopostavne sedeče ter sto ječe figure h ;ma Tavčarja, se uvršča tutli pisateljeva porlretna glav a, oblikov ana preti 11 LOSKJ HV.GI.EDI -iN $p(:in}cuik' dr. /rciiiii 'liirčarjii nci Msdkeni v Poljanfhi tloliiii (hr())i. 195"} več kot .sliriclcM.-tinii Icii. l'ivtlsta\ Ija del dokončne spomeniške up()(-lobit\e in kaže z njo tako oblikovne kot psihok^ško pogloi^ijene podobnosti: laiiko pa jo .uledanio tudi kot samostojen portretni lik. Za kiparja Sa\inSka je bilo sicer značilno, da je brez ustvarjalnih 7,adržko\- brisal razlike med spomeniškim kiparstvom in kiparstvoni. ki je nastajalo \" ateljeju kot odzivanje na evropske moderni.stične tokove, vendar pa ateljejski ki|ii - kot pisateljev bronasti portret - izžarevajo za spoznanje, za kanček več neposredenega življenja in umetnikove tistvarjalne spontanosti. Portret nam kaže, da se je staro, prej.šnje popisovanje nadrohmosti na nemirno razgibani površi ni kipa umaknilo izči.ščenim oblikam, ki izpričujejo težnjo po elegantni stilizaeiji in monumentalni ]ireprostosti. Kaže nam umetnikovo razgledanost po sodobnem ev- ro|iskeni kiparstvu in tehtno, zelo zrelo odzivanje nanj. Danes gre umetno.st v kon centracijo, poetiostavitev, ne izgublja se v zunanjih podrobnostih, ,ini[")ak i.šče kristal oblike in vsebine, je v času nastajanja portreta povedal v razgovoru z Bcjgdanom Pogačnikom. Oblika poilretne glave je jasna, zajeta je v čist silhuetni obris, nikjer ni pavšalnosti in nikjer ni prehitrega zadovoljstva. Opazna je kiparjeva naklonjenost do kompaktnej.še gmote, katere reševanje se pri kiparju vsakokrat začne že z modelom. Uoslednej,ša volumenska plastična oblika glave je tu postajala očitnej.ši, bolj viden nosilec karakterizacije upodobljenca. Glava je odrezana pri vratu, prirezana brada jo presega. Opazovalcu nudi učinkovitost pogledov z vseh strani. .\k)delirana je 12 JAK!m s. 11 I.\SI:K- POKIREI I\A.\A TA I CAKJA poenosta\ijeno; umirjene poteze so \' odločni obrazni mimiki ura\'noteženo. harmo nično osredinjene na izstopajoče podočnike in pokončne gube med obnmi: in kot take prikazujejo močno osebnost tigletlnega meščana. Portret odlikuje skladnost med kiparsko obliko in upodobljenčevo verno podobnostjo, odlikuje ga skladnost med estetsko in monumenlalno preprostostjo. U\-ršča se med naj]iomembnejSe Savinško\"e portrete, ki so ki]->aria ob Borisu in Zdenku Ralini.i, Frančišku Smerduju in Karlu Putrihu postavili \ antologijo sodobnega slovenskega likovnega portreta. Omenjeni kiparji so bili ludi povabljeni k sodel(j\anju za pripravo osnuika za spo menik Ivanu Tavčarju. Poleg Savinška je osnutek priprav il le umeinik Karel Putrih. Pa pojtlinio z mislimi k spomeniku pisatelja na Visoko v Poljanski violini. Tam so nosilec izraza jioleg obiaza ludi roke in |")redvsem način sedenja. .Mogočna sedeča pisateljeva figura je skladno postavljena v naravo z domačijo v ozadju. Kipar je ho tel |->odati vtis. da je Tavčar na \isokem tloina, da sctli kot nekoč v naslonjaču siedi vrta: z načinom sedenja je elosegel temeljno karakterizaeijo, to je izreden vtis pisate ljeve suverene moči. Spomeniška postava je skorajda nerazčlenjena. glava pa je tudi zelo poenost.iv Ijena. Povišin.i oi^ne je glatlka, kar omogoča svetlobi in sencam mehko valov ito drsenje. Ki]") je po.stavljen na nizek podstavek iz hotaveljskega mar morja, tako da počiva optično na kamniti ploščadi, kar je ena od no\'osti s]iomeniškega kijiarstva prejšnjega stoletja, ki jo je osvojil tueli Sa\ inšek. /aradi vseh naštetih odlik je portretna tipodobitev Ivan Tavčarja dobila svoje trilno mesto ini-d izbranimi deli domače umetnosti in hkrati nadčasovni značaj. Spomenik fiiliiLsii Kuf^rjii na dinajni oh ccsli na Vršič (hnin. 1952). Oh spomeniku dnišči- na X kiparjem laki)f}(im SariiiŠkom na levi. Si)ome>iik l>esinku Simonn c,ie,iiureičii i Ko- hariclu (hrnn. /')5S) 13 lUSKI R.\Z(,li:i)l 4!i Viso.ški kip je Financiral pi.sateljev sorodnik John Thatcher. delo je vodil pisateljev sin Ante Tavčar, \ žiriji na natečajti pa je bil med drugimi tiitli arhitekt Jože Plečnik. Po SuAJn.škovem mnenju je bil to res regularen natečaj, tako kol moia bili. popol noma .svoboden in nepristranski. Sa\'in.škii je jiii delu pomagal akad. k'\\rA\- Jtile Renko, spomenik .so odlili pri li\"arJLi \ladimirjii Šelui \" Zagrebu; na slo\esni ot\'o- rit\'i 19S7. leta je govoril Josip \itlmar; med uglednimi gosli |ia je umetniku ostal \' spominu tudi za.stopnik ameriške ambasade. I^o odkritju spomenika je lakob .Sa\inSek i.ist\arjal le še kratek čas. Leia I9()l. ko mu je sredi dela na kiparskem simpoziju \- Nemčiji smrt nenadoma \ žela tlleto iz rok, je bil .star 39 let. Bil je mnogo premlad, da je njego\' umetniški talent okamenel v torzo. Oponnba 'Dokumenlarnu gnuiiNo. za.schiiči ki.st. 14