COLO=tiEVE inFOSliiACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV. APRIL 1985_ 2 6 3 5 6 0_St. 4 (151) Color — tokrat z Razpel bom oči pa legel vznak in vase vsrkal svobodno nebo in petje ptičev, zarjo, dan in mrak pa stisnil k sebi puško — za slovo I. Minatti Hrepeneti po miru, pozabiti na vojno, ljubiti, imeti rad, biti žejen, lačen Svobode — močno kakor mati in otrok, kakor življenje, katerega najmanjši delček je močnejši od smrti, kakor svetloba, ki uničuje temo. Človekov nagon, njegovo hlepenje po prostosti je skozi stoletja vse močnejše, njegov klic po miru je kakor zategel klic orla, ki jadra nad prepadi in obtožba, ki se je prelila v solzo umirajoče živali. Sprave, sloge, odprte dlani si želi, odkrite roke, ki se ne skriva za hrbtom, pesmi radosti, prijateljstva, veselja, življenja ... Umiral je Človek za ideje bedakov, obsedencev, stremuhov, lažnivih politikov. drugačne perspektive Padal in vstajal, pobijali so ga s kamni, kiji, loki in noži, kroglami, ognjem, plini in bombami v imenu cesarjev, kraljev, predsednikov in poglavarjev, v imenu narodov, ver in raznih bogov. V imenu Svobode, ki so jo spremenili v vlačugo, so ti rezali vrat, sekali glavo, te obešali in morili. Zasužnjili so tvoje telo, a nisi padel, ko so umorili tvoj viharni duh, si klonil. Zdaj ne dvigaš več pogleda v sonce. Pri mestnih vratih in na ognjiščih sem vas videl klečati in častiti vašo lastno svobodo. Kot sužnje, ki se ponižujejo pred tiranom in ga slave, ko jih on uničuje. Da, v tempeljskem gaju in v senci trdnjave sem videl najsvobodnejše izmed vas nositi svobodo kot jarem in okove. In v meni je srce krvavelo; kajti vi boste dosegli svobodo samo tedaj, ko bo celo želja po iskanju svobode postala za vas oklep, in ko boste nehali govoriti o svobodi kot cilju in dovršitvi. K. Gibran ........ ........nun................................. | Čestitamo za dan OF in 1. maj - praznik dela! [ luninimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiimiiiiiiiiimmiiimmmmiiiiimiiimiiiiuiifimiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiimmmmmiiimmi Color na »Alpe—Adria« V znaku splovitve male flote Po enoletnem odmoru se je Color letos aktivno udeležil sejma »Alpe-Adria« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v času od 25.—30. marca. Poleg strokovnega seminarja na Brdu pri Kranju ter reklamne akcije na TV naj bi tudi ta udeležba pripomogla k uvrstitvi naših izdelkov v široki potrošnji. Razen terenca in razvojnega špric-mojstra, ki sta dežurala ves teden, sta ekipo vsak dan izmenoma dopolnjevala še po en predstavnik prodajne in razvojne službe. V tako ojačani zasedbi smo propagirali , Yaht-program za široko potrošnjo; Lesole, Syntol, Colomin, Unicol, Hafrol, Bukolit in disperzij ske barve (Sinkolit, Sinkoval, Hidrocol). Z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo 90 % interesa obiskovalcev u-smerjeno izključno v yaht-program, pri čem sta si sistema za plastične in lesene čolne v razmerju 20:1 v prid plastike. (Večina mobilnih objektov in tistih v marinah je iz plastike; ob obali, kjer imajo domačini nekaj več lesenih čolnov, bo to razmerje nekoliko nižje.) Čeprav imamo iz ladjedelništva (licenca barv po IP — London ter vojne mornarice precej izkušenj in referenc, še vedno premalo poznamo probleme »male flote«. Iz razgovorov s številnimi lastniki plovnih objektov, ki so se nam obračali v zvezi z nasveti, smo pravzaprav sami bili tisti, ki smo izvedeli marsikaj novega (izkušnje in problematika, razni novi materiali, ipd.). Nekateri, ki so že pred nekaj leti uporabili naš antifouling KK (licenca IP — London), so ga zelo pohvalili, nekateri pa so imeli tudi slabše izkušnje. Vsi kategorično menijo, da moramo reference iz vojne mornarice in ladjedelništva v primeru »male flote« jemati z rezervo, saj so pogoji v privezih lahko sila različni in neugodni (npr. umazana voda mestnih odplak, topla voda zaprtih in plitvih pristanov, itd.), kar vse lahko omogoča enormen prirastek morske faune in flore na podvodni del trupa. Ob velikem interesu za Yaht-pro-gram ter v reklamo vloženih sredstvih je na dlani, da moramo trgu čimpej ponudili ustrezne proizvode, tembolj še, ker vemo, da večina vrši obnovo in »antifouling« zaščito pred in med prvomajskimi prazniki. Kot najbolj iskani bi iz proizvodnje morali priteči predvsem Dural antifouling ter Bukolit emajli (beli, modri, rdeči), nato bukolit predlak in Epkorol AB v mali embalaži. Preostalih 10 % interesa odpade na Lesol (kljub temu, da mu je bila posvečena cela stena 2,5X4 m iz mavrično obarvanega lesenega opaža), ter v manjši meri za ostale že navedene proizvode. To si lahko razlagamo s tem, da so trgovine v zadnjih letih s tovrstnimi artikli kar dobro založene (poleg »Color -ja« seveda z množico ostalih proizvajalcev). Od barv, ki jih Color ne proizvaja, je bil opazen interes za: — nedrseče barve za palube, — barve za strešne salonitke, — barve za gumijaste čolne, — barve za keramične ploščice in kopalne kadi. Poleg tega široka potrošnja pogreša naše proizvode, ki so v neustrezni veliki embalaži: — Epkorol črni AB (zaželjen a 2,5 in 5 kg), — premazi za kapnice za pitno vodo, npr. Epolor DS-M 29/30 (za-željeni vsaj kompleti po 10 kg), — dural barva za bazene (zaže-ljene vsaj po 3—5 kg). V času vse večje ponudbe gre razmisliti o možnostih uvrstitve gornjih artiklov, ki jih lahko zagotovimo z ustrezno manjšo embalažo. Poleg številnih obiskovalcev, ki smo jim demonstrirali premaze ter izvajali intenzivno informatiko, so nas obiskali tudi predstavniki številnih firm: — Mavrica, Chemo, Ferromoto — Ljubljana; — Veplas — Velenje; — SGP — Gorica; — Metalka — Ljubljana, tovariš Kovač Edvard, poslovodja prodajalne barv in lakov; — Centralni zavod za napredek gospodinjstva — Ljubljana — tovariš Fajmut Štefan, vodja potrošni-ško-informativnega centra, ki nam nudi možnost predstavitve naših izdelkov v okviru razstave »Vzdrževanje stanovanja« (v Color pride pismena ponudba); — Redakcija revije »SAM« — Zagreb — tovariš Ivo Saletto, je fotografiral naš razstavni prostor, dobil tehnične informacije za yaht-program. Vse skupaj za reportažo o sejmu »AA«, kar je za nas brezplačna reklama; — Mg. Birsa — Ljubljana — podal je predlog, da Color zainteresira »Duty-free« izpostave marin za prodajo našega yaht-programa; — »Trgoumag« — Brodospreskr-ba — tovariš Jadran Furlanič, zanimajo se za prodajo Jaht-progra-ma v svojih poslovalnicah, kar je glede na bližino »Hempela« Umag zelo zanimivo in dobrodošlo; — »KRAS« — Commercio Estero — Trst — direktor Velimiro Guštin, zanimajo se za uvoz (!) našega yaht-programa. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je yaht-program vzbudil interes, ki ga moramo nemudoma izkoristiti, v kolikor želimo osvojiti ta del tržišča. Zavedati se moramo, da samo z reklamo ne bomo kar čez noč vskočili v široko potrošnjo, posebno še, ker se Color v preteklosti ni ravno pretegnil z negovanjem potreb širokega trga, bodisi v izboru artiklov ali ustrezne embalaže. To je danes opaziti po dobri založenosti trgovin z ostalimi konkurenčnimi artikli (disperzije, lazu-re, alkidne barve in emajli). Po drugi plati zaradi rapidnega upadanja kupne moči potrošnikov samodejno prihaja do selekcije proizvajalcev glede na kvaliteto, skrat-ko, tudi pri nas se uveljavlja pregovor, da »nismo toliko bogati, da bi kupovali ceneno (beri nekvalitetno) blago«. V tem oziru bi bilo npr. nujno storiti kaj za boljše kritje Colominov, za katere smo dobili več kritičnih pripomb kot posledico pocenitvenih posegov v sestavo. To pa je zares škoda ob sicer odlični sekundarni, t. j. izpo-stavni kvaliteti Colomin emajla. Tudi ponovno vpeljavanje Buko-lita za parket v nekdanji, danes že legendarni kvaliteti, prihaja žal zelo pozno. Čaka nas torej še veliko razvojnega, nabavnega, proizvodnega, propagandnega in tehnično-informa-tivnega dela, angažiranja in potrpežljivosti s strankami ter ne nazadnje tudi kakšna odpoved okostenelim miselno-vedenjskim vzorcem. Terenec Andrej COLOR 2 Poročilo o delu DSSS DO Color v prvem trimesečju leta 1985 1. Finančno računovodski sektor V januarju in februarju so bila opravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1984 ter izdelan zaključni račun za isto poslovno leto. Pripravili smo zbirno in konsolidirano bilanco uspeha za DO kot v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu. Za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1984 (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki k poslovnemu rezultatu itd.). Ob zaključnem računu smo pripravili pregled stroškov, o-mejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco b) pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje c) za reklamo in propagando Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1985 in sicer pri naslednjih planih: plan a-mortizacije, plan sredstev SSP, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve. V samoupravnih organih je februarja potekala razprava o predlogu gospodarskega načrta za leto 1985 ter poročilo o poslovanju v letu 1984. V marcu smo izdelali primerjalno analizo uspešnosti poslovanja v sorodnih tovarnah v SFRJ in sicer za: Dugo, Chromos, Helios in Color rezultate, katere smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color v nadaljnjo obravnavo. V navedenem obdobju smo likvidnostne težave premoščali z zagotavljanjem sredstev preko Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz), kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi lažjega premeščanja likvidnostnih težav smo nadaljevali s sestanki finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Sodelovali smo kot člani Poslovnega in Kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni banki Kemija ter kot delegati na zboru Interne banke. Sodelovali smo tudi kot delegati na zboru Ljubljanske banke in Jugobanke Ljubljana. Poleg rednih del, ki so navedena so bila opravljena še dodatna dela: — Uvedba evidentiranja v zvezi s spremenjenim deviznim zakonom — Prevzeli smo obveznost združevanja od drugih DO za investiranje v Fapol Podujevo in v zvezi s tem je bilo potrebno preveriti vse terjatve, izdelati amortizacijske načrte in certifikate (delo še ni zaključeno, ca. 300 združevalcev) — Sodelovanje pri sestavi olanov za leto 1985 je bilo intenzivnejše glede na novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju dohodka in prihodka — Sestava novega Kontnega plana, preknjižbe začasnega stanja ter organizacije stroškovnega knjigovodstva — Priprave na revalorizacijo zalog 31. 3. 1985 po novem zakonu. — Priprave na obračun poslovanja dejavnosti za potrebe družbenega standarda. — Priprave na periodični obračun po novem Zakonu. 2. Sektor za ARO in AOP Delo je potekalo v skladu s sprejetim programom dela in potrebami v DO in drugih institucij. Opravljena so bila naslednja dela in naloge: 1. Oddelek za analize in plan — izdelava letnih poročil za leto 1984 za potrebe DO in zunanje institucije, — priprava gradiva za poslovno poročilo za leto 1984 in izdelava poročila, — izdelava mesečnih poročil za potrebe DO in zunanjih institucij, — priprava predloga gospodarskega načrta za leto 1985, organiziranje razprave in sprejem, — dokončno oblikovanje osnutka analize razvojnih možnosti DO Color za obdobje 1986—90 in 2000, — sodelovanje v odboru za poslovno informatiko in komisiji za pripravo srednjeročnega plana pri SOZD Kemija pri oblikovanju predloga usmeritve razvoja SOZD Kemija v obdobju 1986—90 — sodelovanje pri obolikvanju pripomb DO Color na osnutek dokumenta iz prejšnje alineje, — sodelovanje pri tehničnem odboru PS boje i lakovi — klasifikacija izdelkov premaznih sredstev. 2. Oddelek AOP 2.1. Obračun OD in kadrovska e-videnca — redni mesečni obračun OD — izpisi kumulativ za 1984 — izpis seznama stalnosti zaposlitve v DO — izdelava volilnih imenikov (izpisi) 2.2. Matična datoteka predmetov dela — tekoče ažuriranje datoteke predmetov dela in popravljanje napak — izpisi šifrantov iz matične datoteke po potrebi Po prepisu v banko podatkov bo ta datoteka prenehala obstajati kot samostojna (batch). 2.3. Datoteka sestavnic — tekoče ažuriranje datoteke sestavnic — izpisi iz datoteke sestavnic Po prepisu v banko podatkov bo tudi ta datoteka prenehala obstajati kot samostojna (batch). 2.4. Vodenje zalog in rezervacij materialov (1. del projekta Oskrbovanje z materiali) — kreirana je bila fizična baza podatkov — postavljeni so bili standardi za razvoj programov — zasnovan je bil celovit sistem on-line in batch obdelav — izdelana je bila programska dokumentacija (psendo kod) — programska oprema je deloma že izdelana. 2.5. VSOD Kranj — obračun kalkulacij po dejanskih cenah po potrebi in izpisi cenikov po dejanski ceni. 2.6. Nabava terminalske opreme in programske opreme — kontaktiranje z dobaviteljem — montaža tiskalnikov — montaža 1 terminala za RTK Premazi in Smole v knjižnici — inštaliranje programskega jezika FORTRAN na »Savi«, 3. Oddelek za organizacijo dela — razreševanje posamičnih problemov, ki se bodo pojavljali pred uvajanjem projekta — dokončno oblikovanje ekran-skih slik z računalničarji za področje matičnih podatkov, šifrantov, receptur — priprava navodil za uporabnike na področju matičnih podatkov, šifrantov — uvedba navodil za vnos podatkov receptur izdelkov v TOZD Smole — Izdelava izhodišč za oblikovanje pravilnika maloprodajne trgovine — priprava delovnih postopkov, ekranskih slik, obrazcev računalniških list o »Tehničnih podatkih materiala« — dokončno oblikovanje poročil za materialno knjigovodstvo — racionalizacija postopkov analize, priprave, oblikovanja organizacijskih rešitev in povezovanje z računalničarji — sodelovanje pri dopolnitvah projekta Oskrbovanje z materialom. (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR 3 (Nadaljevanje s 3. strani) 3. Razvojno investicijski sektor 1. Rekonstrukcija mešalnice Faza I — montaža opreme šar- žirnice se je pričela z eno-meseč-no zamudo — kasnitev Iskre z dobavo elektronske opreme, ki so jo morali še preizkusiti. Predvidevamo, da bo montaža opreme končana do 20. aprila. Poizkusno obratovanje in zagon bo trajal do 26. 4. 1985, ko bomo zaprosili za tehnični pregled. Računamo, da bomo tehnični pregled opravili po 15. maju. Faza II — uskladili smo vsa tehnična vprašanja z inodobaviteljem. Pričakujemo novo ponudbo za celotno dobavo opreme od Smelta. 2. Rekonstrukcija in modernizacija smol 2.1. Kotlovnica že poskusno obratuje. 2.2.7. reaktor že poskusno obratuje brez teh talne avtomatike. 2.3. V energetskem objektu še ni montirana CO2 in pilotna naprava. Za vse rekonstruirane in novozgrajene objekte je tehnični pregled določen 19. 4. 1985. 3. Trgovina Pridobljeno je uporabno dovoljenje. 4. Rekonstrukcija in izgradnja skladišča topil Potekajo dela na izgradnji kanalizacije, hidrantnega omrežja, požarne zaščite. 5. Dograditev razvojno-kontrolnih laboratorijev v Preski Stanje posneto, idejni projekti že izdelani, potrebno je izdelati statični izračun. 6. Dograditev razvojno raziskovalnih laboratorijev v Medvodah Posneto je stanje in izdelana je idejna zasnova. Izdelati je potrebno še statični izračun. 7. Povečanje zmogljivosti »trafo« I. V izdelavi je ponudba za izdelavo projektov. 8. Reciklažni bazen Nimamo še dokončne odločitve o pridobitvi novega zemljišča. 9. Idejni projekt skladišča gotovih izdelkov Smo v fazi zbiranja ponudb. 10. Pripravljalna dela za RVR5R smo v fazi zbiranja ponudb in razčiščevanja tehničnih detajlov. 11. Na projektu polindustrijske proizvodnje praškastih premazov nismo pričeli, ker odločitve o nosilcih in lokaciji še nimamo. 12. Sanacijski program za proizvodnjo kalcitnih polnil — Kreda, Bled Izvršene so bile ekonomske, tržne in lokacijske analize. Opravljeni razgovori z vodstvom DO Kreda in občino Radovljica. Na osnovi tega je bilo izdelano posebno poročilo za kolegij, ki se je potem odločil, da DO Color pristopi k sana- COLOR4 ciji DO Krede samo skupaj z drugimi DO, ki so zainteresirane za Kredo z ustrezno garancijo družbenopolitičnih organizacij Gorenjske. 13. Cestna tehtnica in cevni vodnjak. Pridobili smo uporabno dovoljenje. 13. Oddelek za izdelovanje kitov. V postopku je pridobivanje uporabnega dovoljenja. V tem času smo sodelovali tudi pri oblikovanju pripomb na usmeritve srednjeročnega plana in organiziranost razvojnoinvesticijske funkcije v SOZD Kemija ter pri novi izdelavi zazidalnega načrta mesta Ljubljana do leta 2000. Izdelanih je bilo več idejnih projektov za ureditev podstrešja v u-pravni zgradbi v Medvodah. Postavljen je bil podaljšek šotora na lokaciji Preska in stari del šotora dodatno pokrit z novo šotorsko tkanino. 4. Kadrovsko splošni sektor Poleg stalnih aktivnosti v sektorju (določeni oddelki v sektorju imajo delo konstantne narave), so bila opravljena še dela enkratnega, občasnega pomena. V začetku moramo opozoriti, da se je število delavcev v sektorju zmanjšalo za vsa dela, ki so v programu dela za to obdobje leta 1985, niso bila opravljena. Potrudili se bomo, da bomo zamujeno v naslednjih četrtletjih nadoknadili. V začetku leta so bile na referendumu sprejete spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov TOZD, DSSS in DO. V zvezi s spremembami smo imeli aktivnosti enkratnega značaja, t. j. razpise del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer za vodje sektorjev ter pomočnika vodje komercialnega sektorja — izvoz, uvoz in nabava v DSSS ter v TOZD Smole za dela in naloge vodje proizvodnje in vodje RTK sektorja. V TOZD Premazi ima vsa zadeva malo zamude (sprejeti sklepi na DS TOZD v aprilu). Razpisi z vsemi sklepi bodo realizirani v naslednjem četrtletju. Nadaljveali smo z delom na projektni nalogi: spremembe organizacijske strukture DO. Na podlagi sklepa kolegija DO naj bi makro organizacija DO ostala nespremenjena — torej DO s TOZD Smole, TOZD Premazi in DSSS. Sprememba bi nastala v vodenju DO — to ne bi bil več individualni poslovodni organ, ampak kolektivni poslovodni organ s predsednikom in člani za naslednja področja: — marketing in dolgoročni razvoj, — splošne zadeve, informatiko in organizacijo, — komercialne in finančne posle, — kratkoročni razvoj in proizvodnjo. Skupina, ki dela na projektni nalogi reorganizacije DO z razvidom del in nalog, se je povečala. Prvi sestanki so že prinesli določene rezultate, saj se aktivno dela na opisih del in nalog (vodje sektorjev podajo dela in naloge z odstokom porabljenega časa za določeno nalogo). V marcu so bile izvedene volitve v samoupravne organe TOZD, DSSS, DO in SOZD Kemija. Dobili smo nove člane samoupravnih organov — delavski svet TOZD, DSSS, DO in SOZD; novi člani odbora samoupravne delavske kontrole TOZD, DSSS, DO in SOZD. Pričele so se predpriprave za prvo evidentiranje članov v SIS in DPS. Skupaj s sindikatom bomo opravili pred vpise kandidatov v SIS in DPS; pred vpisi se bodo ponavljali še dvakrat, da bodo volitve v SIS in DPS v letu 1986 uspešne. Skupaj s komiteji je bila opravljena varnostno-politična ocena DO. Prav tako so bili organizirani tečaji za novo imenovane člane v RBK enote (na ravni KS). Tako se je število članov v enote CZ povečalo. Izveden je bil tečaj za izprašane gasilce; s tem se je število izprašanih gasilcev povečalo, kajti narava dela v Color ju je taka, da moramo biti vsi delavci usposobljeni za delo z gasilnimi aparati. Skupaj z inštruktorji proizvodnega dela smo izvajali proizvodno delo dijakov usmerjenega izobraževanja — kemijske in ekonomske usmeritve. Bile so opravljene vse aktivnosti, povezane z razpisom in dodelitvijo stanovanjskih posojil v DO. Poudarek je treba dati tudi izgradnji stanovanj v Medvodah, katere pričetek malo zamuja. V zvezi s tem smo izpolnili vse vprašalnike individualnih kupcev in naredili vse, kar je bilo potrebno, da delo odbora ne bi zamujalo. Izvedena je bila tudi licitacija za odprodajo stanovanja, last DO Color na Škofjeloški ulici. Novi lastnik stanovanja je tovariš Barišič; na ta način smo rešili stanovanjsko vprašanje družine Barišič in s tem tudi dokaj uspešno izvršili sklepe sodišča. Pripravili smo analizo kadrov in vse ostale analize za SOZD, Zavod za statistiko, Skupnost za zaposlovanje, Udružen j e boje i la-kovi... Opravljeno in objavljeno je bilo poročilo z analizo dela skupne disciplinske komisije, kajti v decembru so bile izvedene volitve v SDK. Nekaterih nalog, kot je analiza s predlogi ukrepov o koriščenju počitniških zmogljivosti nismo opravili, kar naj bi bila naloga za naslednje obdobje. 5. Komercialni sektor V skladu s programom dela DSSS za leto 1985 smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge: 1. V sodelovanju z RTK sektorjem smo tekoče prilagajali proizvodno prodajni program založeno- sti s surovinami, razpoložljivimi deviznimi sredstvi, reprodukcijskim povezavam in potrebam trga. 2. Pripravili smo in pričeli izvajati program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje lastni izvoz, združevanje v repro verigah, posredni izvoz in združevanje s turističnimi delovnimi organizacijami. 3. V sodelovanju s finančno-ra-čunovodskim sektorjem smo tekoče izvajali aktivnosti za zagotavljanje dinarskih sredstev. 4. Aktivno smo se udeleževali vseh aktivnosti pri organiziranju ZT dejavnosti SOZD Kemija. 5. Sodelovali smo z delovnimi skupinami in ZOP Ljubljana pri izvajanju projektivnih nalog — oskrbovanje z materialom. 6. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajali program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva združevanje deviznih sredstev, investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji in zamenjavo uvoženih z domačimi surovinami. TOZD SMOLE Količinski plan nabave 4708 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava nižja za 28 odstotkov oziroma 642 ton. Uvoz je bil realiziran 72-odstotno oziroma je bil nižji za 650 ton. Manjše nabavljene količine so posledica manjših potreb in razmeroma visokih zalog surovin ob koncu leta 1984. Oskrba s sojinim oljem je bila zadovoljiva in tudi v I. polletju 1985 ne pričakujemo večjih sprememb. Zelo dobro je potekala oskrba preko energetske bilance, v okviru katere smo pokrili potrebe sti-rena, toluena in ksilena. Načrtujemo, da bo oskrba iz energetske bilance v letu 1985 na nivoju lanskoletne. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah naslednja: — 01 — veziva —0 — ni bilo potreb; — 06 — topila — 67 % — ni bilo potreb; — 07 — pom. sred. — 1150 % — povečana poraba; — 08 — monoremi za sintezo — 73% — ni bilo potreb; — embalaža — 57 % — ni bilo večjih potreb zaradi asortimana. Količinska prodaja smol v I. četrtletju leta 1985 je bila za 491 ton nižja kot smo planirali, oziroma 19 % nižja kot v I. četrtletju leta 1984. Prodaja na domačem trgu je bila 25 % nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče pa je bil realiziran 58 %, kar pomeni odstopanje za 148 ton. Interna prodaja je bila 1 % višja od planirane. Povpraševanje po al-kidnih in poliesterskih smolah na jugoslovanskem tržišču se je pričelo umirjati. Ponudba postaja večja od povpraševanja. V kolikor bomo hoteli obdržati in povečati naš de- lež na domačem tržišču bomo morali več pozornosti posvetiti točnosti dobavnih rokov in celotnemu asortimanu. Vse važnejši element postaja vprašanje cene. Zaradi nespoštovanja dobavnih rokov in slabe kvalitete smo izgubili nekaj večjih tujih partnerjev. Kljub temu pa lahko trdimo, da je perspektiva našega izvoza ugodna in bo ob izboljšanju kvalitete in dobavnih rokov cena glavni omejitveni faktor. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih 1 % ali 34 ton manj surovin kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava višja za 22 odstotkov ali 615 ton, uvoz pa je bli nižji za 24 odstotkov oziroma 458 ton. Interna nabava je bila nižja za 11 odstotkov oziroma 191 ton. Vzroki za tako stanje so bili: — manjše potrebe po surovinah; — zastoji v TOZD Smole in zato desortiranost oziroma nižja interna nabava; — problemi pri zagotavljanju deviznih in dinarskih sredstev; — nezadostne cisternske zmogljivosti za skladiščenje topil. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri osnovnih skupinah nasledija: — topila — 99 % — potrebne količine so bile dobavljene iz energetske bilance, kliringa in iz domačih virov; — 01 veziva — 131 % — povečana potreba zaradi spremembe asortimana; — 02 mehčala — 61 % — manjši odjem in zaloga; — 03 trdilci — ni potreb; — 04 pigment — 169 % — povečana potreba; — 05 polnila — 74 % — manjši odjem zaradi vremenskih, razmer, ni bilo potreb, koriščene zaloge; — 06 topila — 199 % — povečan odjem zaradi EB iz domačih virov, manjši uvoz; — 07 pom. sred. — 120 % — povečane potrebe zaradi spremembe asortimana; — 08 monomeri — 100%; — embalaža — 97 % — nabava usklajena z odjemom. Količinska prodaja premazov je bila količinsko enaka kot v I. četrtletju leta 1984. Plan je bil realiziran 97 %. Prodaja na domačem trgu je bila 1 % oziroma 68 ton nižja kot smo planirali. Izvoz na konvertibilno tržišče smo znižali za 39 % oziroma 116 ton v primerjavi z letom 1984. Izvoz na klirinško tržišče pa je bil 144 % višji kot v letu 1984 in 8 % nižji kot smo planirali. Vsekakor pa se bomo morali močno angažirati pri pridobivanju novih, zlasti večjih potrošnikov. Pri konvertibilnem izvozu smo nadaljevali z kompenzacijskimi posli, ki imajo še vedno trend rasti, vsekakor pa bomo morali pričeti z izvozom v države zahodne Evrope. PRAVNI KOTIČEK Drastično povišanje kazni Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih prestopkih (Ur. list SFRJ št. 14/85) prinaša določene spremembe. Spremenjena je sama definicija gospodarskega prestopka, ki se po novem glasi: »Gospodarski prestopek je družbeno škodljiva kršitev predpisov o gospodarskem ali finančnem poslovanju, ki je povzročila ali bi lahko povzročila hujše posledice in je s predpisom pristojnega organa določena kot gospodarski prestopek. Ni gospodarski prestopek tista kršitev predpisov o gospodarskem ali finančnem poslovanju, ki sicer ima s predpisom določene znake gospodarskega prestopka, njena družbena škodljivost pa je neznatna zaradi majhnega pomena in zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali pa jih ni.« Največja mera denarne kazni, ki se sme predpisati za pravno osebo je po novem stara milijarda, za odgovorno osebo pa 50 starih milijonov. Poleg izrečene kazni sledi obvezno tudi odvzem premoženjske koristi, kajti po določilu 36. b. člena cit. zakona pravna oseba ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena z gospodarskim prestopkom. Navedena določila predstavljajo resen opomin vsem, ki na kakršen koli način sodelujejo pri gospodarskem oz. finančnem poslovanju. Res je, da naša družba boleha za pretiranim normativizmom, da je težko slediti številnim spremembam zakonskih predpisov, ki si sledijo kot po tekočem traku, da so določeni predpisi kontradiktorni... Dejstvo je, da vsak predpis vsebuje tudi kazenske sankcije, s katerimi skuša zakonodajalec izvrševalce predpisov prisiliti k določeni disciplini. Zaradi navedenega, naj redno spremljanje uradnih listov ne postane le domena pravnikov, temveč vsakodnevna obveza vseh katerih dela in naloge so vezane na stalno izvajanje posameznih predpisov. Reševanje zadev post festum je veliko težje, rezultati pa močno vprašljivi. Jože Taler COLOR5 V samoupravne organe so izvoljeni novi delegati V marcu 1985 je potekel mandat delegatom v samoupravnih organih DO, TOZD in DSSS. Delavski sveti so v skladu z našimi samoupravnimi akti sprejeli sklepe o razpisu volitev. Volitve so bile v torek, 19. 3. 1985 oz. v torek 2. 4. 1985. V delavski svet DO so bili izvoljeni : Iz TOZD »Smole«: Babnik Bogdan Bregar Zvone Jordan Franc Kristan Marko Kuret Jurij Iz TOZD »Premazi«: Alič Anton Kepic Jože Kopač Vinko Kršinar Brane Kozjek Tone Lazarevič Rado Mohar Jože Nar doni Julij Rozman Vinko Slabe Asja Sarič Husein Škulj Zvone Tehovnik Ivan Iz DSSS: Bačnik Oton Borčnik Darko Čarman Dušan Gauš Tatjana Lukanovič Ivo Mraz Tomislav Rozman Gabrijela Rozman Anica Taler Jože V odbor samoupravne delavske kontrole DO so bili izvoljeni: Iz TOZD »Smole«: Šarc Janez Iz TOZD »»Premazi«: Janc-Barborič Vojmira Jarc Franc Iz DSSS: Pevec Rihard Stenovec Simona V delavski svet TOZD »Smole« so bili izvoljeni: Babnik Bogdan Bizant Rafael Bregar Zvone Goričanec Dragutin Jamšek Viktor Jordan Franc Kristan Marko Kuret Jurij Okršlar Anton Strajnar Stane Valant Pavel V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD »Smole« so bili izvoljeni: Aljaž Janez Bergant Franc Bezlaj Jože COLOR6 Šarc Janez Žavbi Alojz V delavski svet TOZD »Premazi« so bili izvoljeni: Alič Anton Grmovšek Vera Kepic Jože Kopač Vinko Kozjek Tone Kršinar Brane Lazarevič Rado Mohar Jože Nardoni Julij Pirc Boris Plazar Bogomir Poženel Brane Kerpan-Remic Dunja Rogelja Albin Rozman Vinko Sušnik Marta Šarič Husein Tehovnik Ivan Zorman Andrej V odbor samoupravne delavske kontrole TOZD »Premazi« so bili izvoljeni: Janc-Barborič Vojmira Jarc Franc Polenšek Zvone Sovdat Ignac Velikovrh Anica V delavski svet DSSS so bili izvoljeni: Bačnik Oton Borčnik Darko Gauš Tatjana Koželj Fani Krhlikar Niko More Judita Mraz Tomislav Rozman Anica Taler Jože Tršan Vida Žerovnik Vida V odbor samoupravne delavske kontrole DSSS so bili izvoljeni: Barle Marija Bertoncelj Justina Hožič Dragica Petelinkar Ivanka Trampuš Danica Istočasno z volitvami v samoupravne organe DO, TOZD in DSSS, so bile izvedene tudi volitve v DS SOZD »Kemija« in odbor samoupravne delavske kontrole SOZD »Kemija«. V delavski svet SOZD »Kemija« so bili izvoljeni: Iz TOZD »Smole«: Krunoslav Muha Iz TOZD »Premazi«: Bešter Friderik Iz DSSS: Plešec Nevenka V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD »Kemija« je bila izvoljena: Modic Jelka Novoizvoljenim delegatom k izvolitvi čestitamo in jim želimo u-spešno delo. Jenko U. Izvršljivi sklepi skupne disciplinske komisije STANE HOČEVAR, na delih in nalogah — upravljanje ribalnega stroja v TOZD Premazi, je odgovoren, da je bil dne 22. 6. 1984 in ponovno 19. 10. 1984 ob pričetku dela vinjen. Odstranitvi z delovnega mestaa dne 19. oktobra se je u-piral in ob tem hudo žalil dežurnega vodjo obrata II., ki je v nastali situaciji z prerazporeditvijo dela reševal problem nemotene proizvodnje in nastanek večje škode. S tem ravnanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 8. in 15. točki 137. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12. mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku dvanajstih mesecev po dokončanosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. MARJANA TRATNIK, na delih in nalogah — upravljanje polnilnega stroja TOZD Premazi, ter FRANČIŠKA STRITAR, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Premazi, sta odgovorni, da sta dne 31. 10. 1984 na dan inventure zapustili delovno mesto brez dovoljenja ob 11.00 uri, odšli iz organizacije in se vrnili šele ob 13.30 uri. S tem sta storili lažjo kršitev delovne obveznosti po 3. točki 134. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Izrečen jima je ukrep JAVNI OPOMIN. Najmilejši ukrep OPOMIN je bil izrečen dvema delavcema v TOZD Premazi. Prišli - odšli Od 15.11.1984 do 15. 4. 1985 TOZD PREMAZI PRIŠLI Srečko Virant Grgurič Boris ODŠLI Levstek Boris Boštjan Pečenko — JLA Bogdan Šetina — JLA Zdenka Gleščič — up oko j. Lakič Lojzka — upokoj. Ana Kozjek — upokoj. Franjo Horvat TOZD SMOLE PRIŠLI Albin Žmauc Franc Jerič (Nadaljevanje na 7. strani) Šah je njegov konjiček Andrej Marin, 42-letni voznik viličarja je že dve leti zapored naš najboljši šahist. Čeprav je šah začel igrati šele pred 10. leti, je o-bakrat nadigral svoje nasprotnike ter z veliko prednostjo osvojil prvo mesto. To sploh ni naklučje, saj Colorjevi šahisti igrajo turnirje vsak mesec in devet se jih šteje za u-vrstitev. Toda, Andrej igra šah le v okviru kolektiva, le za razvedrilo, kot sam pravi. Doslej se v teorijo sploh ni poglabljal, le nekaj partij je spremljal po televiziji, oziroma pogledal v časopisu. Pravi, da se največ naučiš z igranjem. Tudi to ga ne moti, da med sodelavci praktično nima enakovrednega tekmeca, le jezi ga, če kdo od njih preneha igrati, če izgubi. Andrej Marin Pravi, da je šah v Colorju napredoval. S prihodom sodelavcev je tudi več šahistov in konkurence za letošnji naslov bo veliko močnejša. Toda, Andrej bo šah igral tudi v prihodnje, čeprav morda ne bo več prvi. Vendar, poskušal pa bo osvojiti še tretji naslov. (Nadaljevanje s 6. strani) Franc Dobnikar Marijan Jene ODŠLI Silvo Andrič Vinko Mohorčič DSSS PRIŠLI Mileva Devic Jolanda Pokorn Anton Velkavrh Gustav Šimic Marija Bečan ODŠLI Bojan Dolar Ivanka Tehovnik Dafer Begoli — upokoj. Viktor Potočnik Aleksander Munda Mira Sulimanovič — inv. upokoj. Sejdija Hadžič Novi sodelavci S 1. aprilom letošnjega leta je delovno mesto vodje delovne skupnosti skupnih služb prevzel Gustav Šimic, 34-letni diplomirani ekonomist iz Vi-krč. GUSTAV ŠIMIC: »Pestrejše delo v industriji...« Doslej je opravljal delo v Kliničnem centru v tozdu Pediatrična klinika kot pomočnik direktorja za pravne, ekonomske in investicijske zadeve. Prej pa je bil strokovni sodelavec za marketing v sozdu Uni-les, kjer je opravljal dela na skupnih propagandnih akcijah sozda, mednarodnih sejmih, oziroma celostni podobi sozda. »Delam magisterij za mednarodno menjavo, s katerim sem že proti koncu, zato mi delo v industriji bolj odgovarja, je bolj pestro. Delo v delovni skupnosti sem si že ogledal in vsi kar po vrsti »jamrajo« da ni dovolj prostora. No, nekaj bomo dozidali, predvsem pa bo treba zamenjati dotrajano opremo, pa tudi AOP mora dati določene rezultate. Reorganizacija, ki jo opravlja ZOP, mora do konca leta dati določene odgovore v mikroorganizaciji, z opisi delovnih nalog in s pravičnejšim vrednotenjem posameznih delovnih mest...« Upokojila se je ALOJZIJA LAKIČ Z 28. februarjem se je upokojila Alojzija Lakič, ki je delala v pripravi etiket. V Color je prišla maja 1958. leta, v skladišče gotovih izdelkov. Pred tem je bila štiri leta v goričan-skem gradu, kjer so gojili zdravilna zelišča. Nad 20 let je pripravljala e-tikete. »Za mene je bilo to odgovorno in zelo natančno delo. So mi pa bile Colorjeve etikete vseskozi všeč, ko sem jih dopolnjevala. S sodelavci sem se zelo dobro razumela, tako, da so leta hitro minevala,« nam je hitela pripovedovati, ko smo jo obiskali na domu. Alojzija se je poročila leta 1962, z možem Huseinom pa sta leta 1966 v Vašah zgradila hišo. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, hčerka Lilijana in sin Aleš. Alojzija je sedaj doma in pravi, da je v hiši in okrog nje vedno dovolj dela. Tudi nad zdravjem se ne pritožuje, saj pravi, da če si skozi po malem bolan, še veš ne za to. Kot prava Štajerka pa celo nekaj vina pridela vsako leto. Ob upokojitvi so jo sodelavci bogato obdarili s kolesom, stensko u-ro, še posebej pa je ponosna na štedilnik, ki ga ji je namenil kolektiv ob slovesu. Toda, Alojzija ostaja še naprej naša, Color jeva! V spomin Sejdalija Hadic Po bolezni, ki jo je čutil samo on, nam je kruta smrt vzela vzornega sodelavca Ha-dič Sejdalija — Sejdu. Pred 15 leti je postal član našega kolektiva in predstavljal Color v republiki BiH. Z izrednimi delovnimi navadami, prizadevnostjo in svojo skromnostjo, je pripomogel k plasmaju naših izdelkov v tej republiki. Kadarkoli smo delavci iz Colorja prihajali v Sarajevo, nas je prisrčno sorejel in se potrudil, da nam je Sarajevo ter BiH predstavil skozi zgodovinski in sedanji razvoj. V vseh delovnih organizacijah v Sarajevu, kot širom republike, je bil cenjen in spoštovan, kar je potrdila tudi prisotnost mnogoštevilnih naših poslovnih partnerjev, ko smo ga spremili na zadnji poti izpred Begove damije na mestno pokopališče v Sarajevu. Komaj 57-letni Sejdo nam zapušča veliko vrzel in zavedamo se, da bomo le težko našli tako predanega sodelavca. Gotovo pa je bolečina za ženo in tri odrasle otroke ter vnuke še večja, kot jo lahko čutimo mi. A. J. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 4 (151), I. 14. marec 1985. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA jp' K J— TKI t£hh hitro SSK. SIT ‘z? li-v ~Q N £ jngi EP z z Al 7~ j. J r z ši# 5- K~ T o P L t "3 : ZL M L J7 E T l\7J ssr E O "" ŽŽE, Z P E 'ivTT "E r T EB 7~ K .S R K C E s z 5 r / w L E 3 az / /< R 257 sgr A P E V ° M r M z L o T R E M z o R E A N £<•*<*< r- c;;:„ e L z r ~R~ / rrrvol / N F) n ssss Z A1 E N Z >< zic k / N El X 77777 N 7771 k X? le ‘V L / t R_ Y_ ~5~ •V Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 68 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih investicijskega sektorja. Komisija v sestavi Tatjana Gauš, Nevenka Plešec in Majda Škof je za dobitnico prve nagrade 500 din izžrebala Cvetko Širok, drugo nagrado 300 din prejme Marjeta Čarman, tretjo nagrado 200 din pa Marija Jurkovič. Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Ali priznanja za kakovost res ne znamo izkoristiti?